Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam 64. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Nada Brinovšek, dr. Simona Kustec Lipicer od 16. ure dalje, gospa Vojak Šergan do 14. ure, dr. Jasna Murgel, mag. Alenka Bratušek, gospa Ljudmila Novak od 12. ure dalje, mag. Julijana Bizjak Mlakar do 15.30, gospod Jan Škoberne, Matjaž Hanžek, gospod Jože Tanko, dr. Bojan Dobovšek, gospod Danilo Anton Ranc, gospod Marijan Dolinšek od 13. ure dalje, gospod Igor Zorčič, gospod Franc Laj, mag. Matej Tonin, gospod Roberto Battelli, gospod Tomaž Gantar od 14. ure dalje, gospod Primož Hainz od 18. ure dalje, gospod Peter Vilfan od 14. ure dalje, gospod Uroš Prikl, dr. Matej Tašner Vatovec, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, Luka Mesec, dr. Vinko Gorenak do 17. ure, mag. Aleksander Kavčič od 14. ure dalje in gospod Saša Tabaković od 12. do 14. ure. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.  Vse prisotne lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda 64. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 18. maja 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.  (nadaljevanje) Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na glasovanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. / oglašanje iz dvorane/ Ne dela, prekinjam. Preverite še enkrat, prosim. Deluje. Glasujemo. Navzočih je 59 poslank in poslancev, vsi so soglasno potrdili dnevni red. (Za je glasovalo 59.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 64. izredne seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z IZREDNIMI RAZMERAMI NA PODROČJU ZDRAVLJENJA OTROK S PRIROJENIMI SRČNIMI NAPAKAMI V SLOVENIJI.   Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 24 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 19 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem najprej besedo predstavnici predlagateljev, gospe Jelki Godec.

Spoštovani navzoči, vsi, ki spremljate sejo! V Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji smo glede na stanje v zdravstvu že večkrat predlagali izredne seje Odbora za zdravstvo ali Državnega zbora. Namreč, stanje v slovenskem zdravstvu se je v zadnjih štirih letih spremenilo do te mere oziroma poslabšalo do te mere, da iz dneva v dan eskalirajo različni problemi, in v zadnjih dnevih je eskaliralo dokončno oziroma so se dokončno razkrile izredne razmere na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Tako je danes pred vami predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami.  Ministrica Milojka Kolar Celarc je vsa štiri leta zatrjevala, da zdravstvo pelje po poti, ki bo izboljšala predvsem javno zdravstvo, ki bo izboljšala zdravstvo za vse bolnike, za vse državljane. Predsednik Vlade Cerar jo je podpiral, ker naj bi izvedla dve tretjini zdravstvene reforme. SDS in Desus so jo podpirali zato, ker so spoštovali koalicijsko pogodbo, v kateri naj bi bilo zapisano, da med seboj ne bodo rušili ministrstev oziroma Vlade, torej ne zato, ker bi podpirali bolnike. Ampak v koalicijski pogodbi piše tudi, da bodo uredili po njihovih besedah zelo opevano javno zdravstvo tako, da bo dobro za bolnike, da ne bo čakalnih dob, da bodo urejene razmere na delovnih mestih za zdravnike, medicinske sestre in ostalo strokovno osebje. Na zadnji interpelaciji je ministrica Milojka Kolar Celarc dejala: »Delam dobro, delam najbolje do sedaj od vseh ministrov, ker mi je za bolnike, ja, mi je.« Vse to in ignoranca ministrstva, predsednika Vlade, koalicijskih strank pa je privedlo do popolnega kolapsa zdravstvene oskrbe naših najmlajših bolnikov, otrok s prirojenimi srčnimi napakami. To področje zajema več oddelkov ali klinik na UKC Ljubljana danes, in sicer otroka najprej pregleda srčni kardiolog, potem, če je potrebno, sledi operacija pri kirurgih, nato oskrba na intenzivi, pediatrija in tako naprej. Vsega tega danes v Sloveniji ni več. Zakaj ne? Zato, ker so odšli najprej otroški kirurgi, februarja 2018, nedavno tega pa še slovenski kardiologi. Torej, tako kot je bilo rečeno že na Odboru za zdravstvo, pa kot poslušamo danes tudi s strani strokovne javnosti,  (nadaljevanje) Zdravniške zbornice, zdravnikov, gre za nacionalni problem. Zakaj, še enkrat, za nacionalni problem? Zato ker v Sloveniji nimamo več oziroma imamo jih, vendar ne delajo v UKC Ljubljana oziroma tam ne želijo več delati, otroških kardiologov, otroških kirurgov in intenzive. Če je to nacionalni problem, potem smo pričakovali, tako javnost kot tudi poslanci Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije, da bo koalicija pri tem kaj povedala, da bo Vlada reagirala, da se bo javnosti jasno povedalo, kako naprej, da ne bomo ponovno poslušali obljub, ki so nam bile dane že leta 2015, ko smo prvič obravnavali to področje na Odboru za zdravstvo, in sicer skozi mednarodno poročilo o otroški srčni kirurgiji. Že takrat je bilo povedano oziroma je bilo opozorjeno, da vladajo neurejene razmere na tem področju, da lahko pride do tega, da se program v Sloveniji ponovno ukine, vendar pa nam je bilo takrat zagotovljeno, tako s strani ministrstva kot UKC Ljubljana, da razmere obvladujejo, da bolniki niso v nevarnosti in da je program dober in da teče naprej, in sicer program od leta 2013, ko naj bi bil v UKC ustanovljen nov program oziroma začel delovati nov program. 2016, 2017 smo bili spet soočeni z neljubimi dogodki na tem področju, sklicali smo ponovno sejo in ponovno smo slišali s strani ministrstva: »Program deluje, ni strahu za to, da bi odšli novi zdravniki, ni strahu za to, da pacienti ne bi bili oskrbljeni.« Nekaj dni nazaj pa je prišel dokončen šok oziroma zanikanje vseh besed, ki smo jih slišali s strani Vlade, s strani ministrstva in UKC Ljubljana. Odšli so torej še otroški srčni kardiologi, vendar pa je pri tem treba opozoriti, da ne gre samo za operativni del, da gre tukaj tudi za nekirurški del, da gre tudi za ultrazvočno diagnostiko, kjer naj bi se po besedah staršev čakalo tudi do dva meseca, kjer naj bi, po besedah znotraj UKC Ljubljana, tudi iz tega področja odhajali strokovnjaki. Torej, kdo bo reševal nujna stanja? Kdo bo izvajal ambulantne preglede? Kdo bo izvajal tiste nujne primere motnje srčnega ritma, srčnega popuščanja? In nenazadnje – kdo pa bo prenašal znanja iz tega področja na mlade strokovnjake?  Obljubljali ste torej rešitve, tako v koaliciji kot na ministrstvu in Vladi, obljubljali ste nov nacionalni inštitut, ki naj bi začel delovati s 1. majem, pa ni bilo 1. maja, pa ne 1. junija in zdaj naj bi bil zadnji datum 1. julij. Inštitut naj bi imel že direktorico, naj bi že imel svet zavoda, prostori naj bi bili zagotovljeni, finančna sredstva iz proračuna naj bi bila zagotovljena, nikjer pa ne zasledimo in veliko vprašanje je, kje so kadri, kdo bo deloval na Nacionalnem inštitutu za zdravljenje otrok s srčnimi napakami. Na to nismo dobili odgovora zadnjič na odboru. Ko smo želeli to vprašanje razčistiti, pa so bili vabljeni, torej predstavniki UKC Ljubljana, enostavno poslani domov, češ da jih ne potrebujemo več in da naj odidejo. Vsi zdravniki, torej kardiologi, ki so zdaj dali odpoved, imajo 60-dnevni odpovedni rok, v tem času naj bi delali normalno, potem pa naj bi začel delovati inštitut in ponovno vprašanje, s katerimi kadri, katerimi kirurgi, s katerimi kardiologi in kdo bo delal na intenzivi, kdo bo delal ambulanto, kdo bo delal nujne primere. Danes imajo na izvidih otroci napisano, da srce najprej stabilizirajo v najbližjem urgentnem centru, potem se pošlje v Ljubljano določenemu zdravniku, recimo gospodu Veselu, dr. Podnarju, in tako naprej. Danes teh zdravnikov oziroma čez 60 dni jih ne bo več. Starši sprašujejo komu potem. Prišli naj bi tuji zdravniki, iz Hrvaške dva kardiologa, ki naj bi že sedaj obvladovala celotno Hrvaško in sedaj še celotno Slovenijo. Koliko časa bosta v Ljubljani? Že do sedaj sta bila dva kirurga tujca, ki sta operirala – mesečno sta bila, recimo, dva do tri dni v Ljubljani, naredila več operacij dnevno in potem odšla. Kako bodo zadeve potekale sedaj.  Podobno, torej dva zdravnika s Hrvaške, nekaj iz Češke in odgovorov na to nimamo. Zato nacionalni inštitut je pod velikim vprašanjem njegovo delovanje, financiranje pa očitno ne, tako kot do sedaj v zdravstvu v tej Vladi nikoli ni bilo, vendar pa rešitev takšnih vsebinskih ni. Torej več stvari, na več stvari več vprašanj želimo tudi danes odgovore. Vprašanje je torej, kako bo otroška srčna kirurgija, kardio kirurgija delovala naprej, kdo in kje se bodo izobraževali mladi ljudje in kdaj in na kakšen način je Vlada predvidela ustrezne ukrepe, da bodo ti mladi zdravniki ostali v Ljubljani oziroma v Sloveniji, da otroška srčna kirurgija, da ta program ne bo zaprt oziroma, da ga v UKC Ljubljana ne bodo popolnoma zaprli. Torej kje se bodo zdravili naši najmlajši zdravniki? Odgovore ste imeli sicer cel mandat samo na papirju, v obljubah, da ljudje naj ne skrbijo, vendar pa je zdravstvo danes v takšnem krču, da je seveda eskaliralo tako kot sem dejala, na več področjih in najbolj žalostno je, da so zadeve eskalirale najbolj ravno na področju zdravljenja najmlajših bolnikov. Torej zdravstvo je tisto na katerem je padla ta Vlada, ne glede na to, da niste podprli obeh dveh interpelacij, ki jih je predlagala Slovenska demokratska stranka in zdravstvo je tisto na katerih v bistvu bo morala Vlada narediti veliko. Jaz pa verjamem, da v tej Vladi ne bo več teh koalicijskih strank, ki so to zdravstvo pripeljale do popolnega uničenja.  Hvala.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavnici predlagatelja, gospe Ivi Dimic.

spoštovani prisotni!  Nova Slovenija - krščanski demokrati smo sopodpisatelji izredne seje o izrednih razmerah na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji. Krščanski demokrati smo na to perečo problematiko opozorili že pred skoraj šestimi leti kjer smo se seznanili s katastrofalnimi razmerami na oddelku srčne kirurgije. Presenečeni smo bili predvsem nad ravnijo medsebojnih odnosov med zdravniki. Sicer pa je problem star že več kot desetletje. Ko je bilo leta 2012 ugotovljeno, da program v UKC Ljubljana pod vodstvom tujega kirurga ni obrodil pričakovanj in rezultatov, je bil čas za korenite spremembe, ki pa se niso zgodile. Deset pediatrov je leta 2014 podpisalo ugovor vesti, čemur je pritrdila komisija za medicinsko etiko, saj vodstvo UKC ni bilo sposobno rešiti nemogočih razmer. To je bil povod, da je Ministrstvo za zdravje naročilo Zdravniški zbornici, da program otroške srčne kirurgije oceni neodvisna strokovna komisija. Zdravniška zbornica je 9. julija 2015 objavila poročilo o presoji za obdobje 2007 do 2014 za dejavnost otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana. To je temeljni dokument, ki naj bi služil za ureditev razmer na otroški srčni kirurgiji. V poročilu so izpostavljene pomanjkljivosti v poklicni kulturi oziroma medsebojnih odnosov. UKC je za mediacijo med zaposlenimi v zadnjih dveh letih porabil več kot 30 tisoč evrov. Kot navaja predsednica zdravniške zbornice v svojem včerajšnjem sporočilu za javnost, je mednarodna komisija priporočila zaključila s točko stabilnost služb otroške srčne kirurgije, citiram: »Izredno pomembno je, da se pred sprejemom določenega predloga za kakršnokoli večjo spremembo v organiziranosti otroške srčne kirurgije, izvede presoja vpliva in tveganja in se preuči v prihodnje stabilnost službe.« Vendar otroška srčna kirurgija v UKC Ljubljana je in ostaja nacionalen problem. zagotovo je le eno, da doslej ni še nihče prevzel odgovornosti. Državna sekretarka, dr. Medved, je na petkovem Odboru za zdravstvo pri obravnavi te točke zatrdila, citiram: »Program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami   (nadaljevanje) v UKC Ljubljana trenutno poteka varno in kontinuirano.« To je javnosti 10. maja sporočila stroka. Kako je mogoče, da je ista stroka, Zdravniška zbornica, le nekaj dni kasneje v sporočilu za javnost navaja, da so zaskrbljeni tudi zaradi delovanja pediatrične klinike v celoti, pediatrične klinike v celoti. Zdravniki so dali odpoved seveda in bodo seveda v času odpovednega roka še skrbeli za paciente. Vmes naj bi vodstvo UKC iskalo rešitev. Seveda na odboru ni bilo sprejeto nobeno izmed priporočil nas predlagateljev. Ministrica Kolarjeva, ki je ena redkih, ki ji je ob podpori predsednika Vlade uspelo dočakati konec mandata, lahko kot svoj edini uspeh navede le to, da je ohranila ta položaj, medtem ko so se čakalne vrste v zdravstvu skoraj potrojile. Upamo, da se bodo razmere uredile in da ne bo že prva izredna seja novega sklica namenjena ravno otroški srčni kirurgiji.

Predlog priporočila je 18. 5. 2018 obravnaval Odbor za zdravstvo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel predloga priporočila, je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.  Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Tomažu Gantarju.

Hvala lepa, predsednik. Dober dan vsem.  Torej Odbor za zdravstvo je na svoji 45. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom in je bilo objavljeno tudi 14. 5. na spletni strani Državnega zbora. Odbor se je seznanil z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, potem pa je v imenu predlagatelja sklica gospa Jelka Godec predstavila razloge za sklic nujne seje Odbora za zdravstvo. Poudarila je, da je namen seje razjasnitev stanja na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Opozorila je tudi na slabe razmere na področju javnega zdravstva in ukrepanje, ki je bilo pač v preteklosti neustrezno in neučinkovito. Odbor se je seznanil, se pravi, z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, predstavila ga je dr. Katja Triller Vrtovec. Predstavnica Ministrstva za zdravje, državna sekretarka, dr. Ana Medved je poudarila, da poteka program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana varno in kontinuirano. Vsi kardiologi ostajajo na svojih delovnih mestih in imajo dvomesečni odpovedni rok, v katerem so dolžni zagotavljati medicinsko pomoč. Vodstvo UKC Ljubljana, da išče rešitve za nadomestitev odhajajočih zdravnikov, srednje- in dolgoročno pa Vlada skupaj z zunanjimi strokovnjaki postavlja nov javni zdravstveni zavod, Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki bo temeljil na drugačnem načinu delovanja in obravnave otrok. Generalni direktor UKC Ljubljana, gospod Aleš Šabeder, je v svoji razpravi poudaril, da so problemi v programu otroške srčne kirurgije veliki, nacionalni, z njimi pa se vodstvo ukvarja od nastopa mandata. Prihod tujih strokovnjakov, ki pomagajo pri premostitvi trenutnih kadrovskih težav, ki so nastale zaradi odpovedi treh otroških kardiologov, je le začasna, ne pa optimalna rešitev. Dolgoročno bo potrebno celotni oddelek osnovati na novo z lastnimi strokovnjaki. Po njegovem mnenju težave na področju otroške srčne kirurgije izvirajo tudi iz monopolnih položajev določenih zdravnikov, ki z odpovedmi istočasno zahtevajo delo po podjemnih pogodbah za višje zneske. Takšne težave nastajajo tudi na številnih drugih področjih. V nadaljevanju sta svoj pogled na dogajanje na obravnavanem področju podala še prof. dr. Mirta Koželj, vodja službe za kardiologijo, in prof. dr. Matjaž Veselko, strokovni direktor kirurške klinike in vodja kliničnega oddelka za otroško srčno kirurgijo in intenzivno terapijo. V razpravi so bili člani odbora zadovoljni z informacijo s strani predstavnikov UKC Ljubljana, Oddelek otroške srčne kirurgije je potrebno na novo vzpostaviti, premiki bodo sicer težki, so pa nujni, smo bili na odboru nekako enotnega mnenja. Po mnenju nekaterih članov odbora pa so težave na področju otroške srčne kirurgije povzročili tudi sami zdravniki. Je pa zaradi pomanjkanja strokovnjakov na posameznih področjih potencialnih žarišč v slovenskem zdravstvu relativno veliko.  Odbor je v skladu s 128. in 171. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o predlogu priporočila skupaj in ga ni sprejel.  Na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora je bila sprejeta ugotovitev, da je obravnava predloga priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji na matičnem delovnem telesu končana. Hvala.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade državni sekretarki na Ministrstvu za zdravje dr. Anji Medved.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje. Tudi v tem nagovoru bom, tako kot sem bila na petkovi seji Odbora Državnega zbora za zdravstvo kratka. Zakaj? Trenutno se namreč nahajamo v obdobju, v katerem je potrebno predvsem delati in čim manj razpravljati. Zato bom ponovno ponovila dejstva. Program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana poteka varno in kontinuirano. To je javnosti, takoj po napovedanih odhodih zdravnikov 10. maja sporočila stroka.  Namreč, prof. dr. Mirta Koželj, vodja službe za kardiologijo Pediatrične klinike Ljubljana je povedala, da vsi kardiologi ostajajo na svojih deloviščih, v svojem dvomesečnem odpovednem roku. V tem obdobju so dolžni v skladu z zakonom o zdravstveni dejavnosti in Zakonom o zdravniški službi zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno oskrbo nujnih stanj. Ambulante tako delajo, operativni posegi potekajo po načrtovanem urniku, otroci so naročeni na preglede. V čakalni vrsti za posege trenutno čaka okoli 10 otrok. Vodstvo UKC Ljubljana je ves čas obveščalo javnost o svojih prizadevanjih, da poišče rešitve za nadomestitev odhajajočih zdravnikov. Podpisal je pogodbo s petimi otroškimi intenzivisti iz Hrvaške, dva od teh sta tudi interventna kardiologa. Za sodelovanje pa so se dogovorili tudi s češkim interventnim kardiologom za izvajanje urgentnih interventnih posegov. V UKC Ljubljana bodo vsi skupaj začeli delati prihodnji mesec. To je s 1. junijem. Na področju kirurgije pa trenutno poteka sodelovanje s šestimi zdravniki kirurgi iz Univerzitetne bolnišnice Motol Praga, za kar imajo tudi že vsi podpisane pogodbe. V teh pogodbah je zavedena tudi klavzula o 24-urnem zagotavljanju nujnih posegov. Poleg tega je Univerzitetni klinični center Ljubljana v dogovorih za sodelovanje še z dvema zdravnikoma iz drugih slovenskih zavodov, na pogovor o sodelovanju pa prihajata še dva kardiologa iz tujine. V petek je generalni direktor UKC Ljubljana članom Odbora Državnega zbora za zdravstvo pojasnil, da je prihod tujih strokovnjakov, ki bodo pomagali pri premostitvi trenutnih kadrovskih težav, ki so dodatno nastale z nedavno odpovedjo treh slovenskih otroških kardiologov le kratkoročna rešitev in ni optimalna.  Dolgoročno bo potrebno celoten oddelek graditi na novo z lastnimi strokovnjaki. V UKC Ljubljana imajo tudi stalno odprto komunikacijsko pot s starši, dnevno so v kontaktu s povprečno petimi starši. Prostore Pediatrične klinike pa so si na pobudo vodstva ogledali tudi posamezni poslanci.  S programom zdravljenja otrok s srčnimi boleznimi na oddelku za otroško kirurgijo kirurške klinike in v službi za kardiologijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra se je v četrtek prejšnji teden seznanil tudi Svet pacientov UKC Ljubljana. Člani sveta so v celoti podprli prizadevanja stroke in vodstvo UKC Ljubljana za ureditev razmer na omenjenih oddelkih, ocenili so, da je predstavljeni načrt v skladu s ciliji zagotoviti strokovno in varno obravnavo otrok ter vzpostaviti aktivni dialog med starši in zdravniki. Tukaj sem vam dolžna še dodatno pojasniti, da so že sedaj prevozi z medicinskim letalom urejeni in utečeni. Trenutno je za potrebe nujnih prevozov kritično bolnih bolnikov, torej odraslih in otrok, izvaja za UKC Ljubljana mednarodni prevoznik Global Assistance Prague. Ta služba znotraj 24-ih ur pride po otroka in ga z ekip pripelje do tujega centra. Gre za prevoz z medicinskim letalom, ki je popolnoma opremljeno za prevoze kritično bolnih bolnikov, torej ima ustrezne napeljave plinov, ustrezne transportne postelje in drugo opremo. V njem deluje ustrezna ekipa zdravstvenega osebja, ki nudi med prevozom vse potrebne zdravstvene storitve bolnikov. Vse stroške prevozov do tujih klinik v kolikor je zdravljenje v tujini indicirano, torej tudi stroške z medicinskim letom krije zavod za zdravstveno zavarovanje. Povprečen strošek takšnega prevoza pa se giblje med 8000 in 10.000 evrov. Torej, še enkrat, vsebinsko se v obravnavi otrok trenutno v UKC Ljubljana ni nič spremenilo. Sedaj gremo pa na točko 2. Vlada je konec decembra lansko leto točno 21.12.2017 ustanovila nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni. Zakaj? Ker smo skupaj s stroko, predstavniki staršev in vodstvom UKC Ljubljana bili enotni, da se težave s programom otrok s prirojenimi srčnimi napakami vlečejo že več kot desetletje in jih ni uspelo rešiti nobeno vodstvo UKC Ljubljana. Ni jih rešila niti prej omenjena neuspešna mediacija med zaposlenimi, ki je trajala dve leti. Njene ugotovitve so bile naslednje. Medčloveški odnosi so bili slabi, potekal ni niti prenos nujnih strokovnih informacij o pacientih med zdravniki, kar je za varno in kakovostno zdravljenje pacientov nujno potrebno. Zaupanje staršev je bilo porušeno. Zato so iz oddelka odhajali tako zdravniki kot medicinske sestre in ostalo osebje. Torej potrebno je pričeti zidati hišo na novih temeljih. Zato smo aktivnosti za vzpostavitev novega centra po strokovni plati zaupali izkušenemu prof. dr. Igorju Gregoriču, ki ima že izkušnje z ustanavljanjem novih centrov. Pri ustanovitvi nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni pristojni tako stalno sodelujemo z vodstvom UKC Ljubljana, saj gre za tesno prepletanje dejavnosti. V nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni bodo stalno zaposlene vse strokovne skupine v različnih deležih, ki so potrebne za kvaliteto in varno izvajanje diagnostike in zdravljenja otrok in odrasli s prirojenimi srčnimi napakami kakor tudi otrok s preostalimi srčnimi boleznimi. Zagotovljena bo stalna dostopnost prvo tujega kardiologa in kardio kirurga, po potrebi tudi konzultanta s področja intenzivne terapije, kar pomeni poleg nujnega zagotavljanja varnosti izvajanja storitev tudi večja razpoložljivost prostih kapacitet ključnih človeških virov. Pomembna naloga tujih strokovnjakov pa bo tudi stalno učenje domačih zdravnikov in ostalih strokovnih skupin.  Kakšna je kronologija in kakšne so predvidene aktivnosti nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni? Kot je bilo rečeno je Vlada Republike Slovenije ta inštitut s sklepom ustanovila 21. decembra lani. Skladno z aktom o ustanoviti je bil NJOSB(?) vpisan v sodni register 5. marca 2018. Javni zdravstveni zavod NJOSB bo začel delovati najkasneje do 1. Julija 2018. Vlada Republike Slovenije je 10. Maja imenovala tudi svoje predstavnike v svetu nacionalnega inštituta, to so prof. dr. Igor Gregorič, ki vodi priprave za ustanovitev nacionalnega inštituta, izredni profesor Andrej Robida, ki prav tako aktivno sodeluje pri pripravah na ustanovitev, in Tina Jamšek, vodja sektorja za dostopnost zdravstvenega varstva na Ministrstvu za zdravje. Torej izbrani so prostori v okviru UKC Ljubljana, pripravljeni so prostorski načrti z ocenami investicij za ureditev prostora in inštalacij, določena je potrebna oprema, potekajo aktivnosti nadgradnje in prilagoditve informacijskega sistema tako za izvajanje temeljne zdravstvene dejavnosti kot za izvajanje podpornih procesov. Pripravljen je tudi delovni program, na podlagi katerega potekajo dogovori z zdravstveno zavarovalnico za pogodbeno razmerje in financiranje dejavnosti. Pripravljen je tudi osnutek finančnega načrta za leto 2018 in rezervirana proračunska sredstva, ki so seveda dodatno potrebna za plačilo prisotnostih tujih strokovnjakov in omogočanje stalnega izobraževanja slovenskih zdravstvenih delavcev.  Za Nacionalni inštitut so pripravljeni naslednji dokumenti: status, akt o sistemizaciji delovnih mest in pravilnih o organizaciji, pristojnosti, pooblastilih in odgovornostih v nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni, ki bodo predvidoma sprejeti in potrjeni na konstitutivni seji sveta zavoda jutri. Po imenovanju članov sveta zavoda na / nerazumljivo/ je v pripravi formiranje organa upravljanja s sklicem ustanovitvene seje.  Sočasno potekajo intenzivni pogovori in dogovori na dnevni bazi z domačimi in tujimi zdravstvenimi delavci, ki bodo delali v nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni in tudi dogovori s tujimi referenčnimi centri o zagotavljanju strokovne podpore.  Torej, naj povzamem. Vodstvo UKC Ljubljana zagotavlja varno obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Vlada ob pomoči prej imenovanih vzpostavlja nov center. Naj poudarim, da vsi med seboj dobro sodelujemo. Vseeno pa bi se morali vsi skupaj zavedati, da z razpihovanjem neresničnih informacij posamezniki delajo škodo v prvi vrsti staršem, pri katerih zbujajo nepotreben strah in nezaupanje. Zdravstvenim delavcem in ne nazadnje vodstvu UKV Ljubljana, ki se mora ukvarjati z nepotrebnim medijskim razpihovanjem strasti pa povzročajo s tem silne težave pri izvajanju prepotrebnih hitrih akcij za uravnoteženje stanja. Torej, pozivam vse poslance, da odgovornim za program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami dovolijo, da opravijo svoje delo strokovno, vestno, odgovorno, predvsem v miru. Sodijo naj jih po rezultatih dela, ne po medijskem in političnem linču. In tukaj, moram priznati, da se strinjam z vsemi, ki pozivajo politiko, naj se ne vmešava v strokovne zadeve, sploh pa ne v predvolilnem času.  Nazadnje pa bi rada poudarila še nekaj. V kolikor bi prišlo v skrajni fazi, bi prišlo do ukinitve dejavnosti v Republiki Sloveniji bodo skladno z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju vsi otroci, ki bodo napoteni na zdravljenje v tujino, tako kot do sedaj, dobili…/ nemir v dvorani/

Malo miru v dvorani, lepo prosim!

…dobili svoje storitve, zakon pa določa sto odstotno kritje teh stroškov.  Najlepša hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospod Danijel Krivec.

Spoštovani predsednik, spoštovane predstavnice ministrstva, kolegice in kolegi. Ministrica, ki opravlja tekoče posle Milojka Kolar Celarc je ob nastopu mandata zatrdila, da je v Sloveniji nujno potrebna celostna sprememba zdravstvenega sistema. Poudarila je, da so spremembe potrebne zaradi različnih dejavnikov in da je potrebno zagotoviti dovolj sredstev za zdravstvo, če želimo, da bomo imeli vsi državljani enak, varen in takojšen dostop do zdravstvenih storitev. Vse dosedanje delo in dogodki, ki smo jim priča v zdravstvu, ne sledijo izrečenim besedam septembra 2014 in njene besede so bile več kot očitno le prazne besede. Slabi odnosu na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami ter neurejene razmere na oddelku za kardiologijo Pediatrične klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana naj bi povzročili tudi smrt mladoletnega bolnika, odhod zdravnikov z oddelka in morebitno dokončno ukinitev področja zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji. Januarja 2012 je bilo objavljeno poročilo notranje revizije, ki je razkrilo, da je gostujoči izraelski kardiokirug David Mišali več let operiral brez zdravniške licence, za svoje delo pa naj bi prejemal absurdno visoke honorarje.   (nadaljevanje) Plačevali naj bi mu preko avtorskih pogodb, svojega znanja pa ni prenašal na domače kirurge. Maja 2013 je bilo objavljeno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je potrdilo ugotovitve poročila notranje revizije ter nanizalo še številne druge nepravilnosti. V poročilu KPK je zapisano, da gre za znake korupcije, kar pa so v takratnem vodstvu ostro in vztrajno zavračali. Komisija je ugotovila naslednje: majhno število kirurških posegov na leto v dejavnosti kirurgije v Ljubljani, pomanjkanje zanesljivega vnosa podatkov v evropski register bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami, pomembno odstopanje od mednarodno objavljenih smernic in standardov oskrbe v otroški kirurgiji z vprašljivimi rezultati kirurških posegov, zato je komisija sklenila, da je bila varnost otroških bolnikov v dejavnosti otroške kirurgije v Sloveniji v obdobju med letoma 2007 in 2014 resno ogrožena. V poročilu komisije je komisija zapisala. Odnos s kardiologijo in drugimi službami, ki skrbijo za te mlade paciente je bil na začetku prisrčen in strokoven. To strokovno okolje je omogočalo lažje, dobro skupinsko delo z različnimi službami otroške medicine toda, zaradi vse večje skrbi in vprašanj v zvezi s kakovostjo in varnostjo kirurških storitev otroške srčne kirurgije, ki jih je postavljalo več zdravnikov intenzivne terapije in otroške kardiologije so odnosi v zadnjih letih postali napeti. Napetosti so se povečevale in sčasoma pripeljale do propada centra otroške srčne kirurgije, ki mu je sledilo prenehanje storitev otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana v decembru 2013. V obdobju 2007-2013 je storitve otroške srčne kirurgije, zaradi prirojene napake opravljal eden sam izkušen glavni kirurg, ki je bil vsak mesec samo tri dni v prostorih UKC Ljubljana. Vodstvo dejavnosti otroške srčne kirurgije naj bi se tega stanja zavedalo in komisija je sklepala, da sta tako UKC in vodstvo otroške srčne kirurgije nedvomno sprejemala ali dopuščala, da se taka organiziranost nadaljuje. Ministrica, gospa Milojka Kolar Celarc, ki je opravljala tekoče posle je poročilo mednarodne komisije sicer posredovala organom pregona nikoli pa ni zares ukrepala. Nenehno smo namreč zatrjevali, da je stanje na področju programa zdravljenja otrok s prirojeno srčno napako zadovoljivo, deluje brez problemov in je popolnoma varno. 17. februarja 2016 so člani odbora za zdravstvo prejeli strategijo obravnave otrok in odraslih s prirojeno srčno napako v UKC Ljubljana za obdobje 2016-2025. Strategija je bila pripravljena na podlagi zahteve zdravstvenega sveta in Ministrstva za zdravje in na podlagi poročila Mednarodne komisije iz leta 2015. Kljub zagotovilom Ministrstva za zdravje zaposlenih in odgovornih na UKC Ljubljana, da je program otroške srčne kirurgije varne, da se odnosi na pediatrični kliniki urejajo pa so se pojavljale nove nepravilnosti, informacije iz UKC Ljubljana pa so potrjevala, da odnosi med zaposlenimi še vedno niso urejeni do te točke, da ne bi vplivali na strokovno delo. Predlagali smo konec leta 16 ponovno zahtevali sklic izredne seje Odbora za zdravstvo na temo neurejenih razmer na otroški srčni kirurgiji. S strani UKC Ljubljana je bilo ponovno zagotovljeno, da je nov program, ki se izvaja od leta 2014 dalje varen in kakovosten. Ministrstvo na čelu z ministrico, ki opravlja tekoče posle je obljubljalo, da se bodo zadeve uredile v smeri izboljšanja razmer na oddelku ter, da bodo ugotovili objektivne in subjektivne odgovornosti za katastrofalno stanje na otroški srčni kirurgiji, zaradi malomarnosti in sistemskih napak so umilili otroci, odgovorni pa kljub opozorilom stroke, poročilom strokovnega nadzora in ugovorom vesti nekaterih zdravnikov niso ukrepali. Na dan so prihajale nove informacije o nevzdržnih razmerah na pediatrični kliniki, na oddelku za otroško kardiologijo in na oddelku na otroško kirurgijo in intenzivno terapijo v sklopu kirurške klinike. Zaradi neželenega nevarnega dogodka, ki se je zgodil 2. septembra 2016 je na podlagi izrednega strokovnega nadzora je takratna strokovna direktorica UKC   (nadaljevanje) Ljubljana Marija Pfeifer predlagala razrešitev strokovnega direktorja Pediatrične klinike dr. Rajka Kende. Kriv naj bi bil za delovne razmere v kliniki, ki so vodile do določenih zapletov. V ta postopek je posegla tudi ministrica, ki opravlja tekoče posle, Milojka Kolar Celarc, in dr. Kenda ni bil nikoli razrešen ali poklican na odgovornost.  Neurejene razmere na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami so se nadaljevale v letu 2017. V juliju tega leta je Ministrstvo za zdravje ponovno prepričevalo, da program otroške srčne kirurgije dobro deluje, da ostaja v Ljubljani in da se bo vzpostavilo sodelovanje s tujo institucijo, ki bo zagotavljalo nenehno prisotnost otroškega kardiologa in kirurga v Ljubljani. Takrat je po številnih očitkih odstopil vodja Službe za kardiologijo na ljubljanski Pediatrični kliniki dr. Tomaž Podnar.  Po več kot dveletni kalvariji sprejemanja strategije programa otroške srčne kirurgije UKC Ljubljana in kasneje akcijskega načrta izvajanja strategije se je Vlada šele na svoji 154. seji, 26. 10. 2017, seznanila z aktivnostmi na področju izvajanja dejavnosti obravnave otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami ter ostalimi obolenji srca in ožilja. Vlada Republike Slovenije, ki opravlja tekoče posle, je 21. decembra 2017 potrdila gradivo o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za srčne bolezni, ta pa naj bi začel delovati 1. maja letos. Sredstva za opravljanje dejavnosti naj bi prejemal od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, imel pa naj bi še druge vire, tudi iz državnega proračuna. Inštitut, ki ga kot vršilec dolžnosti direktorice vodi Aleksandra Stjepanović Vrečar, ima prostore na ljubljanski Pediatrični kliniki, kjer je sedaj Služba za kardiologijo. Predlagateljem zahteve se postavlja vprašanje, ali bo sedanja Vlada, ki opravlja tekoče posle, pospešila zadeve, saj je predvsem vladajoča stranka SMC znana po svojem kadrovanju v zdravstvu. Še večje vprašanje pa je vprašanje kadrovske zastopanosti na Nacionalnem inštitutu za srčne bolezni. V januarju 2018 so odšli štirje zdravniki iz otroške intenzivne terapije, med njimi tudi mag. Gorazd Kalan, doktor medicine, specialist pediatrije, nekdanji vodja za otroško intenzivno terapijo. Določene informacije, ki so prišle v javnost, so nakazovale odhode in jih povezale z dejstvom, da vodstvo UKC Ljubljana vse od leta 2009 ni uspelo zagotoviti varnega in stabilnega delovnega okolja. Šlo naj bi za izjemno kadrovsko podhranjenost, ki naj bi se po letu 2015 le še stopnjevala. Krivo naj bi bilo kadrovanje sedanje Vlade, ki opravlja tekoče posle, in Milojke Kolar Celarc, ki je zamenjala generalnega direktorja mag. Andraža Kopača in strokovno direktorico prof. dr. Marijo Pfeifer, oba pa naj bi končno poskušala razmere urediti.  Sedaj po razpadu otroške intenzivne terapije v UKC Ljubljana sledi še otroška kardiologija. V začetku meseca maja letos so otroško kardiologijo zapustili prof. dr. Tomaž Podnar, doc. dr. Samo Vesel in dr. Stevan Bajić. Tako naj bi v službi ostala le ena specialistka pediatrije, ki pa se ji pogodba za določen čas izteče čez mesec dni, to pomeni, da otroške kardiologije ne bo več.  Ker je UKC Ljubljana edini slovenski center, ki nudi te dejavnosti, ki so definitivno potrebne, tudi na urgentni bazi, gre za izjemno situacijo. Zato predlagatelji menimo, da je nujno treba poiskati rešitev in odgovoriti na vprašanje, kaj na tem področju sploh želimo, tako srednjeročno kot dolgoročno. Predlagatelji zahteve vsekakor menimo, da največjo odgovornost za razmere na Pediatrični kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana nosi ministrica za zdravje, ki opravlja tekoče posle, Milojka Kolar Celarc, in tudi predsednik Vlade, ki opravlja tekoče posle, dr. Miro Cerar. Prav tako menimo, da bi oba morala odgovarjati za ne ukrepanje in zelo slabo stanje v zdravstvu.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Tomaž Gantar.

Hvala lepa.  Še enkrat vsem lep pozdrav.  Da zadnjih nekaj let, tudi v okviru Državnega zbora razpravljamo o nepravilnostih in vprašanju dela otroške srčne kirurgije, ne more biti v ponos ne medicinski stroki, ki je v prvi vrsti odgovorna za nastale razmere, gotovo pa tudi ne zdravstveni politiki, ki je bila preko mednarodnega nadzora že v začetku tega mandata podrobno seznanjena z vsemi nepravilnostmi in celotnim dogajanjem. Pogosto menjavanje članov Sveta zavoda UKC in njegovih vodstev gotovo ni šlo v prid iskanju pravočasnih in pravih rešitev. Glede na trenutno stanje, po odhodku več zdravnikov specialistov, se je tako v zadnjih nekaj letih le bolj ali manj prilivalo olja na ogenj nezaupanja, tako med zaposlenimi, kot tudi nezaupanje staršev v delo oddelka, ki je nekoč užival velik ugled.  Danes lahko le upamo, da bo pred kratkim, s strani Ministrstva za zdravje predstavljen Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki naj bi pričel delovati že v začetku julija, v resnici zaživel. Ob zadnjih odhodih nekaterih strokovnjakov ostaja namreč bojazen, da se bo v sedanjih razmerah zelo težko našlo vse ustrezno usposobljene zdravnike in druge člane zdravstvenih timov, na kar opozarja tudi Zdravniška zbornica Slovenije, upamo pa tudi, da se bo novoustanovljeni inštitut lahko ustrezno vključil v delo samega UKC, kar gotovo ne bo enostavno. Informacije, ki smo jih sicer dobili od predstavnikov Kliničnega centra na Odbor za zdravstvo le vzbujajo nekaj upanja, da bo tokrat bolje in da bodo lahko kmalu tudi starši otrok s prirojenimi srčnimi okvarami znova zaupali tistim predanim posameznikom, ki ves čas želijo delati dobro.  Otroška srčna kirurgija je gotovo eno najzahtevnejših strokovnih področij, ki ne morejo uspešno delovati brez odlične organizacije, predvsem pa neusklajenega delovanja pediatrične kardiologije, intenzivne terapije in otroške srčne kirurgije. V tem delu je sama politika nemočna, ima pa posredno pomemben vpliv na zagotavljanje potrebnih pogojev in razmer, brez katerih nov nacionalni inštitut ne bo deloval. Mnogo odprtih vprašanj v zvezi z delovanjem novonastalega nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni in Vlada v odhajanju vzbujata nemalo dvomov. Pri tem ne gre le za nujno potrebno ustrezno financiranje samega inštituta, pa čeprav se ravno pri tem vprašanju najpogosteje končajo vsi dobri nameni. Gre tudi za zagotavljanje vseh tistih razmer, zaradi katerih se je javno zdravstvo znašlo na meji svojega obstoja in na točki, ko se mladi zdravniki raje odločajo za delo v tujini, izkušeni specialisti pa za izstop iz javnih zavodov. Razlog so predvsem slabe razmere v javnem zdravstvu in tem danes še ni videti konca. Spremembe in novele nekaterih zakonov, sprejetih v tem mandatu, so šle žal v napačno smer, zato bodo odločitve nove vlade ključno vplivale na ohranitev kakovostnega in učinkovitega javnega zdravstva. Naloga ministrice v odhajanju pa je, da v času do imenovanja nove vlade stori vse, da bo inštitut, ki pomeni novo upanje za majhne srčne bolnike in njihove starše, resnično pričel s svojim delom in da bo tudi v vmesnem obdobju za vse te bolnike in otroke dobro poskrbljeno - s predlaganimi priporočili, o katerih bo danes še govora ali pa tudi brez njih. Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo mag. Bojana Muršič.

Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi. Pred približno dvema tednoma se je vodstvo UKC Ljubljana seznanilo skoraj s sočasno odpovedjo delovnega razmerja treh kardiologov, ki delujejo v službi za otroško kardiologijo. Čeprav bodo omenjeni kardiologi nadaljevali s svojim delom nekako do konca meseca junija tega leta, je nedvoumno jasno, da se program izvajanja otroške kardiologije in otroške srčne kardiologije znašel v nezavidljivem položaju. Odgovornost vsakogar, še zlasti politike, v ogretem predvolilnem ozračju pa je, da v tej kompleksni in občutljivi tematiki razpravlja preudarno in na način, ki v javnosti   (nadaljevanje) ne bo vnašal dodatne negotovosti, strahu ali celo nemira. Na tem mestu velja izpostaviti javni apel upokojenega otroškega kardiologa ter strokovnjaka za kakovost in varnost v zdravstvu, dr. Andreja Robide, ki je dejal, dovolite, da citiram: »Poskušam biti pozitiven in apeliram na vse, od politike do ljudi, ki delajo v službi za kardiologijo, in na vodje enot, ki sodeluje v zdajšnjem programu otroške kardiologije, da se ne podirajo prizadevanja in zastavljeni cilji. Edini cilj pa je za otroke, starše in zaposlene postaviti program zdravljenja bolezni srca in prirojenih srčnih napak pri otrocih tako, da se dá normalno delati in da bolni otroci dobijo, kar potrebujejo, kakovostno in varno zdravljenje v Sloveniji.« Konec citata. Socialni demokrati bomo temu apelu zagotovo sledili. Na petkovi seji Odbora za zdravstvo so državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, generalni direktor UKC Ljubljana, gospod Šabeder, vodja službe za kardiologijo, dr. Koželjeva, ter vodja oddelka za otroško kardiologijo, dr. Veselko, zelo realno in natančno orisali trenutno situacijo oziroma razmere na programu zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Dejstvo je, da bo potrebno v prihodnjem obdobju za nemoteno izvajanje omenjenega programa nujno pridobiti pomoč otroških kardiologov iz tujine ter si pomagati tudi s prerazporeditvami pediatrov znotraj klinike ter s pediatri iz drugih zdravstvenih ustanov na področju aritmologije, pa tudi s področja kardiologov za odrasle. Pozdraviti velja tudi nedavno vzpostavitev posebnega e-mail naslova, na podlagi katerega se za vse potrebne informacije lahko obračajo starši otrok s prirojenimi srčnimi napakami, kar se je izkazalo kot za zelo koristno, učinkovito orodje. Najbrž pa se, podobno kot pristojni na UKC in na Ministrstvu za zdravje, vsi še kako zavedamo, da je potrebno sočasno z vsemi aktivnostmi izvajanja tega programa veliko pozornosti nameniti tudi ustreznemu usposabljanju oziroma specializaciji v Sloveniji izobraženih mladih zdravnikov, ki bodo postopoma zapolnili nastalo kadrovsko vrzel ter prevzeli tudi večji del izvajanja programa. Vendar pa tudi pri tovrstnem usposabljanju žal brez pomoči oziroma mentorstva tujih strokovnjakov žal ne bo šlo. Na omenjeni seji Odbora za zdravstvo je bilo povedano tudi to, da naj bi s 1. julijem 2018 znotraj prostorov UKC Ljubljana začel delovati tudi Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki je v prihodnje predviden kot nosilec izvajanja programa otroške kardiologije in otroške srčne kirurgije. Eden temeljnih prednosti inštituta naj bi bila predvsem ta, da bodo posamezne strokovne skupine znotraj pediatrije delovale pod skupnim okriljem, kar naj bi pripomoglo k bolj usklajenemu delovanju in kakovostnejši obravnavi otrok.  Za zaključek bi želela poudariti, da Socialni demokrati podpiramo predstavljene aktivnosti Ministrstva za zdravje ter zlasti vseh pristojnih na UKC Ljubljana in kasneje na Nacionalnem inštitutu za otroške srčne bolezni, da v sodelovanju s starši teh otrok ter zdravstveno stroko postopoma pripeljejo v položaj stabilnega in kakovostnega in varnega izvajanja programa, takšnega, ki bo v prvi vrsti temeljil na zdravih človeških odnosih in medsebojnih razmerjih vseh deležnikov ter bo na drugi strani podprt tudi s primernim delovnim okoljem za vse zaposlene. Le na ta način bomo lahko rekli, da je bil dosežen cilj in storjeno največ, kar lahko pomaga nesrečnim otrok ter njihovim staršem. Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo Violeta Tomić.

Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi. Težave otroške srčne kirurgije so seveda resen problem, tako kot so resen problem težave v marsikateri drugi zdravstveni ustanovi, ampak ta seja danes ne bo prispevala popolnoma nič k razrešitvi teh težav.   Še več, politični pritisk na ljudi, ki se ta hip trudijo rešiti problem in zagotoviti nemoteno oskrbo bolnikom, lahko stvari kvečjemu poslabša in eden od njih, dr. Andrej Robida, ugleden otroški kardiolog in strokovnjak za varnost v zdravstvu, je zato prejšnji teden javno pozval politike naj ne podirajo prizadevanj za ustanovitev novega inštituta. In tudi predstavniki društev staršev so nasprotovali tej seji, ampak SDS-a to seveda ni ustavilo, da ne bi še enkrat izkoristil stiske ljudi za diskreditacijo javnega zdravstvenega sistema, tako kot je recimo izkoristil primer koroških dečkov. In pri tem pa ni nesprejemljivo samo to, da SDS izkorišča stiske ljudi za ozke strankarske interese, nesprejemljivo je tudi, da to počne kot stranka, ki je soodgovorna za slabo stanje javnega zdravstva na sploh in otroške srčne kirurgije posebej. Nadzorna komisija je namreč leta 2015 ugotovila, da se je program otroške srčne kirurgije že v obdobju od leta 2007 do 2014 izvajal tako, da je ogrožal varnost bolnikov in v tem času je bil SDS dvakrat na oblasti. Do leta 2009 sta Klinični center vodili direktorica in strokovna direktorica, ki jo je imenovala prva Janševa vlada. Zagotovo sta vsaj objektivno odgovorni. V začetku leta 2012, torej v mandatu druge Janševe vlade in Desusovega ministra Gantarja, je bilo objavljeno poročilo notranje revizije, ki je pokazalo, da izraelski kirurg Mishaly ne usposablja slovenskih kirurgov, čeprav je za to prejemal izjemno visoke honorarje. Janševa vlada spet ni ukrepala, zato je še toliko bolj nesprejemljivo, da se zdaj SDS prikazuje kot nekdo, ki bi pa lahko rešil ta problem. Lepo vas prosim! Odnosi med zdravniki so očitno tako zavoženi, da jih ni mogla rešiti niti mediacija, ampak to ni samo psihološki problem, problem je tudi pomanjkanje kadrov in sredstev in prav SDS je najbolj osiromašil javno zdravstvo. Že v času prve SDS vlade so sredstva za zdravje zaostajala za gospodarsko rastjo. Leta 2007 je bil delež javnih sredstev za zdravje glede na družbeni produkt najnižji v zadnjih dvajsetih letih. SDS-ova vlada je v celem mandatu sredstva za zdravje povečala samo za 31 % za vojsko pa kar 50 % in naj spomnim, denar je šel med drugim tudi za Patrie. Zdravstvo torej ni bilo prioriteta niti pred krizo, bilo pa je ena od največjih žrtev varčevanja v krizi. In ne samo, da je druga SDS-ova vlada močno zmanjšala sredstva za zdravje, hkrati je z ZUJF prepovedala zaposlovanje zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev. Težko je reči, koliko je to osiromašenje vplivalo na probleme otroške srčne kirurgije, jasno pa je, da je bila narejena trajna škoda javnemu zdravstvu, kajti javno zdravstvo je očitno treba uničiti, da bi ga lahko potem elegantno sprivatizirali. Na podlagi vsega tega povedanega sem prepričana, da bodo državljanke in državljani razumeli zakaj poslanci Levice ne mislimo razpravljati z SDS o reševanju težav srčne kirurgije zdravstva in družbe na sploh. Namreč zato, ker SDS nikakor ni rešitev, ampak je problem.  Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije - krščanski demokrati, zanjo mag. Matej Tonin.

Drage kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, dober dan!  Morda sem v tej dvorani edini, ki lahko govorim iz prve roke, ko gre za otroško srčno kirurgijo. Hvala bogu za enkrat moji otroci tega niso potrebovali, tovrstnih storitev, je pa tovrstno storitev potrebovala nečakinja mojega svaka. In če je kaj, potem sem včeraj komuniciral z mamo, lahko povem kako mukotrpno za starše in za otroke je sedanji sistem, ki nam pred našimi očmi razpada. Mama je povedala, da se slabi odnosi v ekipi čutijo, da ljudje na tem oddelku med seboj neustrezno komunicirajo. Staršem ne dajejo ustreznih pojasnil. Seveda ker nimamo ustrezne ekipe se ponavadi ob bolj zapletenih primerih vsi otroci poslani na zdravljenje v tujino. Tudi nečakinja mojega svaka je pred dvema mesecema bila poslana najprej na zdravljenje v Nemčijo, sedaj pa čaka na presaditev srca na Dunaju. Tovrstno zdravljenje v tujini prinaša še eno dimenzijo, ki jo morda ne čutimo ko o teh stvareh razpravljamo, ko mislimo, da je zdravljenje v tujini enostavno in da sicer se bodo tam stvari vse rešile, ampak zdravljenje v tujini prinaša za seboj še eno stvar. To je, da živiš v nekem okolju, ki ga ne poznaš, da živiš v tujini, da sta praktično mama in otrok izolirana od svoje okolice od svojih najdražjih, kar že ob tako težkih trenutkih predstavlja še dodatno stisko. In če kaj, potem vse te izkušnje jasno kažejo, da Slovenija potrebuje otroško srčno kirurgijo in to dobro na domačih slovenskih tleh. In politika, ki sedi v je dvorani je dolžna in zavezana, da vzpostavi vse, kar je potrebno, da se takšen center lahko zgradi in vzpostavi. Če je potrebno zagotoviti denar ga moramo zagotoviti. Če je potrebno narediti še kaj drugega je potrebno storiti tudi to, ker konec koncev gre za našo prihodnost, gre za naše otroke.  Kakorkoli stvari zlagamo skupaj in tudi ukrepi, ki so jih predstavili nedavno s strani strokovnega vodstva, nas lahko vsaj v tem kratkem času na nek način pomirjajo, da se vendarle stvari premikajo naprej, ampak še daleč je pa od neke konkretne in končne rešitve. Ker pri sestavljanju ekipe z vseh vetrov se postavljajo številna vprašanja, in sicer kako bo z delovanjem sistema, ki bo temeljil na dejavnosti strokovnjakov iz tujine in brez strokovnjakov iz Slovenije. S kom bodo sodelovali? Kako si bodo predajali službo? Kdo bo vezni člen v tej ekipi? Koliko časa bodo dejansko prisotni tuji strokovnjaki v Sloveniji? Kako se bodo vključevali v organizacijo dela? Predvsem so tu pomembni tudi, za koga bi rekel, obskurni podatki, ampak so ključni. Kako bodo komunicirali? V katerem jeziku? Tudi kako bodo komunicirali z drugim osebjem? Še posebej pa s starši otrok. To so vsa vprašanja, ki se postavljajo ob teh stvareh. Ni tudi natančno znano iz katerih tujih centrov bodo prihajali. Ali so v teh centrih otroška kardiologija in kardiokirurgija razviti v smeri, da bodo lahko prenašali ustrezno znanje tudi na slovenske strokovnjake, da bi v nekem doglednem času v prihodnosti Slovenija sama zgradila ta center. In predvsem kakšna so zagotovila, da se bo ta prenos znanja iz tujih strokovnjakov zgodil tudi na domače strokovnjake. Če kaj, potem se nam zdi v Novi Sloveniji pomembno, da vzpostavitev tega centra, kakorkoli ga že poimenujemo, pa naj bo to nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ali lahko ima kakršnokoli drugo ime, ključno se nam zdi, da so lahko naši otroci v primeru srčnih bolezni zdravljeni na domačih tleh, ker to bo najbolj učinkovito, najhitreje in za starše in za otroke tudi najmanj stresno. In ker se ta mandat zaključuje bodo seveda vse te odgovornosti za vzpostavitev tega centra oziroma inštituta padle na novo vlado in to mora biti   (nadaljevanje) ključna, osnovna, temeljna prioriteta nove Vlade takoj prvi dan, ko bo začela s svojim delom. Treba je jasno povedati, kakšna so potrebna sredstva, da ta center zaživi, da dobimo ustrezne strokovnjake, ki bodo prenašali znanje na naše, slovenske zdravnike, in da bo v nekem doglednem času vendarle zrasel center, inštitut, ki bo temeljil tudi na slovenskem znanju, da bomo lahko končno naše otroke operirali doma.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo dr. Simona Kustec Lipicer.

Hvala lepa, predsednik.  Lep pozdrav nekaj kolegom iz SDS, Nove Slovenije! Lep pozdrav v prazne klopi Desusa, SD, Levice! Lep pozdrav kolegici Mirjam in mojim kolegicam in kolegom iz Poslanske skupine SMC! Pa seveda lep pozdrav obema predstavnicama Ministrstva za zdravje! Dovolite mi, da na začetku spregovorim najprej kot mama. V življenju je težko najti podobno hudo bolečino, kot je pogled na svojega bolnega otroka. Že če ima samo povišano temperaturo ali pa se slabo počuti, je občutek strahu, nemoči ob jokajočem bolnem otroku najbolj običajna, najbolj naravna in najbolj boleča reakcija starša. Zdaj pa si zamislite - kdor si to sploh zna oziroma lahko zamisli -, kako ti je, ko se pred teboj znajde diagnoza prirojena srčna napaka. Takrat se ti kot staršu podre cel svet, življenje dobesedno razpade do zadnjega atoma. To je prva običajna reakcija. Sledi umiritev in iskanje najboljše možne in dostopne strokovne pomoči. Sledi racionalni pristop. In tisti med vami, ki verjamete, da v takšnih stanjih, v takšnih razmerah lahko pomaga politika, ste zame osebno, milo rečeno, padli z drugega planeta, nekaj je krepko narobe z vami. Pomaga v takšnem primeru lahko samo zaupanje, zaupanje, da bo vse dobro. Medsebojno zaupanje med zdravnikom in bolnikom oziroma njegovimi svojci. Da bo zdravnik specialist s svojim osebjem upravičil svoje delovne sposobnosti in hkrati do temeljev spoštoval svoja etična načela delovanja v skrbi za bolnega. Govorim o Hipokratovi prisegi, o strokovni in moralni odličnosti zdravniškega poklica, če želite, o ustavnem načelu zdravniškega poslanstva v najboljši možni skrbi za bolnika.  Res je, kar nekaj od tega je bilo v zadnjih letih na primeru tudi otroške kardiologije v Sloveniji na močni preizkušnji. O tem, ali so odzivi in ravnanja posameznikov in zdravniške skupnosti bila ustrezna, naj presojajo - in že presojajo - stanovske organizacije, od primera do primera. Tisto, kar pa se moramo vprašati mi, politiki, pa je, kje se v takšnih primerih začne in konča vloga vsakodnevne politike, pa najsi bo to koalicijska ali opozicijska, vladna ali parlamentarna ali še kaj četrtega, če želite. Meja med skrbjo za javni interes in nespodobnim zavrženim poskusom pridobivanja političnih točk je v primeru izrabe stiske bolnih v današnjem primeru bolnih otrok s prirojeno srčno napako nevarna in skrajno občutljiva. Mogoče ste nekateri v svoji misiji spregledali, da smo volivci na takšne poskuse zlorab še prav posebej pozorni in da jih vidimo kot ravnanje zahrbtnih, manipulativnih, hipokritskih političnih potez. Da, zopet hipokrit. Ime zgleda, ko govorimo o zdravniški etiki in poosebljenje licemernega in slabega, ko smo na političnem parketu. Zdaj pa mi dovolite, da zelo na kratko še enkrat ponovim dejstva, dokazana, ne namišljena ali preoblikovana za lastne namene. Prvič. Program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana se izvaja. Ambulante in vsi kardiologi delajo vsak dan. Otroci so obravnavani enako kot do sedaj. Redno se izvajajo operativni posegi za vse, ki te posege potrebujejo. Starši in skrbniki otrok je vzpostavljen sistem stalnega informiranja in komuniciranja. Drugič. Vodstvo UKC Ljubljana je že 10. Maja letos povedalo, da iščejo nadomestilo za tri odhajajoče kardiologe. Naj zgolj spomnim, da so vsi trije v začetku maja v razmiku treh dni podali odpoved z delovnega mesta brez pojasnil o razlogih za to odpoved. Vsi trije kardiologi imajo 30-dnevni odpovedni rok in so tudi po vložitvi odpovedi bili po besedah generalnega direktorja UKC pretekli teden na svojih delovnih mestih. Smo pa ob bok te poteze v javnosti lahko iz prve roke slišali, da so takšne odpovedi v primeru specialistov, ki imajo tako imenovani monopolni položaj z drugimi besedami, ki jih je zelo malo, samo eden, dva, trije v celi državi, da so takšne odpovedi pravzaprav postale v Sloveniji kar običajen pojav. Takšni specialisti pogosto, in to je dokazano tudi na drugih področjih, dajejo odpovedi z delovnega mesta in nato se na isti zdravstveni instituciji želijo zaposliti pogodbeno s ponudbo, ki je finančno višja v od plačila v primeru, če bi bili redno zaposleni. Tudi v luči takšne aktivnosti in pa potez in situacije, ki je za to nastala je UKC Ljubljana v preteklem tednu podpisala pogodbo s tujimi specialisti s področja otroške kardiologije, ki bodo s svojim delom pomagali k nemotenemu nadaljevanju programa v Sloveniji, ker tega očitno slovenski kardiologi ne želijo. Tretjič. Vlada je 21 decembra lani ustanovila nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni zato, ker so si bili strokam, predstavniki staršev in vodstvo UKC Ljubljana enotni, da se težave v programu otrok s prirojenimi srčnimi napakami vlečejo že več kot desetletje in da je stanje nujno potrebno korenito spremeniti in vzpostaviti normalne razmere za delo. Nato je opozorilo poročilo o presoji dejavnosti otroške srčne kirurgije za obdobje 2007-2014, ki ga je pod vodstvom prof. dr. Igorja Gregoriča, leta 2015 pripravila posebna mednarodna strokovna nadzorna komisija.   (nadaljevanje) Skladno z vsemi temi ugotovitvami bo v začetku julija letošnjega leta ustanovljen javni zdravstveni zavod, imenovan Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni, ki bo po svoji obliki pravno neodvisen od UKC Ljubljana in bo tudi kadrovsko neodvisen organ. Do takrat bo delo nemoteno potekalo znotraj programa za otroke s prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana. Težave tega tipa, o katerem danes govorimo, so se na otroški srčni kirurgiji v UKC Ljubljana pričele leta 2017, v času prve Janševe Vlade. / oglašanje iz dvorane/ 2007, se opravičujem in hvala za popravek. V času prve Janševe Vlade. V času prvih zlorab pri nakupu žilnih opornic, o čemer je kolegica Jelka že veliko govorila v obdobju tega mandata Državnega zbora. In vse od tedaj dalje nobenega od teh problemov ni uspelo rešiti nobenemu preteklemu vodstvu UKC Ljubljana in tudi nobeni od preteklih vlad in to navkljub temu, da so mediji vrsto let praktično skorajda dnevno poročali o neurejenih razmerah, da se je nad tem zgražala vsa široka, širša slovenska javnost in tudi večinski del strokovne javnosti. Mednarodni strokovni nadzor, ki je bil narejen v času aktualne Vlade, je pokazal, da odnosi in komunikacija med zdravniki na otroški kardiologiji niso bili ustrezni, da je zaradi nerazrešenih napetosti med njimi in zaradi neodzivnosti preteklih vodstev prihajalo do takšnih oblik nesodelovanja, da so ta žal vplivala tudi na rezultate zdravljenja. Spori tudi na očeh javnosti in pred očmi bolnih otrok, njihovih staršev ter zdravstvenih sodelavcev so rušili profesionalno integriteto in medsebojno zaupanje. Posledično so iz oddelkov odhajali tako zdravniki kot tudi medicinske sestre in drugi zaposleni. Zadnje notranje aktivnosti v začetku tega meseca so očitno predstavljale samo še epilog te predolge agonije. In želimo si, da so hkrati tudi zagotovilo, da se bo končno otroška srčna kirurgija v Sloveniji sedaj lahko ponovno postavila na noge in začela razvijati v moderno, ugledno in zaupanja vredno specialistično dejavnost, na katero bomo ponosni doma in tudi v mednarodnem okolju.  V Stranki modernega centra današnji sklic izredne seje na zahtevo SDS in Nove Slovenije jemljemo zgolj in predvsem kot priložnost, da skupaj s predstavniki Vlade ljudem pojasnimo, kaj je javni interes in skrb za otroško kardiologijo naše države pri zdravljenju bolnih malčkov. Vsa druga vsebinska vprašanja so strokovne narave in jih je potrebno razreševati v tovrstnih krogih v duhu izvorne sporočilnosti načel Hipokratove prisege, da so za ugled zdravniškega poklica in zaupanje pacientov v njih v prvi vrsti odgovorni zdravniki sami ter njihova poklicna združenja. Kodeks medicinske deontologije Slovenije namreč v poglavju Odnosi med zdravniki jasno nalaga medsebojno sodelovanje, spoštovanje, še posebej pa korektno ravnanje in obravnavanje dogodkov v primeru strokovnih razhajanj. Vse dobro malim bolnikom, njihovim staršem, svojcem ter zdravniškem in zdravstvenem osebju. Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/

Postopkovno, gospa Ljudmila Novak.

Hvala za besedo. Moram reči, da mi je ta govor kolegice Simone Kustec Lipicer kar dvignil pritisk, in zahtevam, gospod predsednik, da izrečete opomin, kajti v prvem delu je  izrekla vrsto žalitev na račun poslancev, ki smo dali podpise za to sejo. Kaj pa je naloga poslancev? Da opozarjamo na probleme ljudi. In sama sem prispevala podpis, ne zato, ker bi bila zahrbtna, ampak zato, ker je ta problematika žgoča, vroča in je potrebno, da naredimo vse, da se ustrezno reši. In to, kar ste vi v svojem stališču povedali ste nas vse sramotili. Nam naprtili krivdo za stanje kakršno je. Vaša ministrica je bila štiri leta ministrica, nesposobna, veliko napak je naredila, sistem je postavila za nekaj let nazaj. Stanje je takšno kakršno je, vi ste jo pa dvakrat zagovarjali ob interpelaciji. Torej, krivdo morate poiskati tudi pri sebi.

Velja za vse.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev o predlogu priporočila.  Besedo imate zopet… Pardon, najprej predlagateljica kot je že običajno. Torej, predstavnica predlagatelja, gospa Jelka Godec ima besedo naprej.

Hvala lepa.  Čestitke, ki jih prejema vodja Poslanske skupine SMC so čestitke za to, kar je v bistvu pokazala s svojo zahrbtnostjo. Jaz se moram pridružiti Ljudmili Novak, ki je povedala, da ste s svojo zahrbtnostjo danes pokazali pa res čisto poden od podna poslanca. Poleg tega pa, laži, ki ste jih pa izrekla pa še toliko bolj podkrepijo tisto, kar bom sedajle povedala. Poglejte, mednarodni nadzor nad delom zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami ni uvedla vaša vlada, ni zahtevala vaša vlada. Dajte poglejte zgodovino celotne zadeve. In hvala bogu, tako kot jaz včasih rečem, da imate vlado Janeza Janše štiri leta, 2004-2008, da vse tegobe za vaše stanje, tudi že osebne probleme, iščete v tisti vladi. Hvala bogu, ker drugače jaz ne vem, kako bi vi sploh živeli pa spali.  Mednarodni nadzor zaradi zaznanih anomalij, nestrokovnost in slabih odnosov v izvajanju otroške srčne kirurgije je Ministrstvo za zdravje 3. julija 2013, gospa Simona Kustec Lipicer, odredilo, upravni nadzor in tako naprej in potem Zdravniška zbornica, ne vaša vlada. Je pa prišlo poročilo tega mednarodne komisije 9. julija 2015. In od takrat naprej se trudite, se trudite maksimalno, da bi to področje skupaj vi, poslanci koalicije in ministrstvo pometli pod preprogo. To se pa trudite. In na tisto poročilo ni nobene reakcije bilo, nič, češ program dela dobro, ne pretiravajmo, kakovost se bo povečala in tako naprej. In na podlagi tega poročila je SDS sklicala izredno sejo, SDS, ki je kriva za vse od leta 2007 naprej v zdravstvu. In takrat smo obravnavali tudi takratno vodstvo, tudi takratne strokovne sodelavce oziroma strokovno vodstvo, pa ste bili tiho. Nič od nič. Vse je v redu, ni problema. Danes nam očitate, češ, da je prva Janševa vlada kriva od 2007 naprej. Poročilo je bilo 8. julija 2015. 9. julija 2015, gospa Simona Kustec Lipicer še enkrat. 2007 se o tem poročilu ni govorilo, o teh ugotovitvah ni govorilo. In danes govorite o tem, da so vsega krivi zdravniki. Zdravniki, ki za majhno plačilo, po vaših besedah, ne želijo delati v UKC Ljubljana, gredo drugam, ali pa potem zahtevajo podjemne pogodbe in delajo v neki drugi ustanovi iste zadeve. No, sedaj vas pa vprašam ali je to ravno to, kar se govori po neuradnih informacijah, torej da ti zdravniki, ki so danes odšli bodo delali na nacionalnem inštitutu po višjih pogodbah. Ste to namigovala mogoče? Je to res, potem? Kolikor jaz berem zdravnike oziroma dobivam sporočila, se pogovarjam z njimi, enostavno so o teh zadevah, res je, opozarjali še 10 let. In enostavno so odšli, ker nihče od vodstva od uradnih predstavnikov ministrstva   ni reagiral na opozorila, ki so jih podali, pa da ne bom pretiravala, mesečno, da ne bom rekla dnevno. Da ko enostavno več, ko je prihajalo že do ugovorov vesti, ko so videli, da enostavno več ne gre zadeva naprej tako, da nek kirurg pride za dva dni, operira, naredi več operacij dnevno in potem gre in potem pridejo ti otroci na intenzivo, in da zdravniki na intenzivi niso prepričani da je vse bilo dobro narejeno, dajo ugovor vesti in gredo in enostavno več ne morejo delati v razmerah v katere jih je pripravila oziroma spravilo vodstvo UKC, ministrstvo, več let. Vendar vaša Vlada 2014-2018 je rekla, da bodo zadeve v zdravstvu spravili tako daleč na tako dobro stanje, da ne bodo odhajali ne zdravniki ne bolniki, da bomo vsi srečni in zadovoljni in nihče ne bo čakal. Nič od tega ni bilo narejenega in to kar je danes na otroški srčni kardiokirurgiji, je ravno odraz tega kar se je dogajalo štiri leta maksimalno intenzivno, uničenje javnega zdravstva, ki so vas polna usta. In pravim še enkrat, dajte mi odgovoriti, če veste, ali res ti zdravniki nameravajo nacionalni inštitut po višjih cenah delati oziroma višji plači, po pogodbah. Potem ste vi tisti, ki uničujete javno zdravstvo, ker ste spravili te zdravnike ven in potem jih spravili nekje notri. Ali je potem tudi to res, kar se govori, da se naj bi nacionalni inštitut, ko se bo ugotovilo, da v ministrstvu oziroma, da ni več denarja, da se privatizira. Je tudi to res? Potem ste vi tisti, ki uničujete javno zdravstvo. In danes ne, ne moremo pomagati ne staršem ne otrokom. Ne moremo. Lahko smo pa realni in povem, politika je tista, poslanci SD, Desus, SMC in ministrstvo, ni šlo to zdravstvo tako daleč, da danes nimamo otroških kirurgov, ne kardiologov, da imamo neurejene razmere na UKC Ljubljana in ne samo na tem področju, ampak vse povsod, da odhajajo strokovnjaki za ultrazvočno diagnostiko, da odhajajo medicinske sestre iz tega področja in iz IPP in od drugo. Tako daleč smo spravili slovensko javno zdravstvo. Tako daleč. In takšno licemerstvo, ki ga danes gledamo, ki smo ga danes gledali za odrom oziroma na govorniškem pultu, skoraj jokanje, nehajte se sprenevedati, nehajte, povejte ljudem jasno in glasno, 60 dni je odpovedni rok, v tem roku bodo zdravniki upravljali. Ja, bodo opravljali svoje delo, ga bodo, po 60. dneh pa bo ustanovljen nacionalni inštitut za zdravljenje otrok s srčnimi boleznimi oziroma za srčne bolezni, s tujimi strokovnjaki in za te tuje strokovnjake, če se spomnite takrat, ko je bilo v Mariboru, da bodo prišli iz Hrvaške anesteziologi, ur nebes. Hrvatje ne znajo slovensko. Pošiljali so potem naše ljudi se učiti Hrvaško, da bodo lahko komunicirali s temi ljudmi. Potem je prišla jasno stališče Zdravniške zbornice, da ne, da morajo znati tuji strokovnjaki slovensko, da je komunikacija dobra. Tukaj pa nobenega problema zdaj, kako dolgo bodo delali ti strokovni delavci, tujci pri nas. Kako dolgo? Kdo bo komuniciral z njimi? Danes dobivamo nenehno vprašanje, tudi včeraj uradno stališče, ki ste ga že danes brali s strani zdravniške zbornice. Torej ali imajo licence ti zdravniki vsi? Ali so sposobni obvladati celotno slovensko, to področje otroške srčne kirurgije? Koliko dni tedensko bodo prisotni, koliko operacij bodo opravili? Kdo bo za »back up«? Ali bo, mislim, dajte odgovoriti te zadeve. Poleg tega beremo stališča Vlade, češ da se je ustanovil ta nacionalni, da je to ministrstvo prevzelo to ustanovite nacionalnega inštituta zato, ker UKC ni bil sposoben tega narediti. A zdaj pa beremo tukaj iz stališča zdravniške zbornice, da je UKC presenetil konec leta 2017 in je imel te zadeve urejene. Podpisana pogodba s Čehi oziroma s Prago, ustanovljen Center za obravnavo otrok in odraslih s prirojenimi srčnimi napakami. Zdaj pa povejte kdo laže? Vlada ali zdravniška zbornica. In tukaj pač piše, novembra, 15. novembra 2017, je UKC Ljubljana v bistvu presenetil, ker je imel ustanovljen ta center in   (nadaljevanje) ker je imel podpisano pogodbo s Prago, ampak Ministrstvo za zdravje je reklo ne in je spodpisalo nove pogodbe, ki je po mnenju Zdravniške zbornice, jaz ne vem, boste vi, mislim, je treba to razčistiti tudi, da je sedanje vodstvo v UKC Ljubljana sklenilo drugačno pogodbo s strokovnjaki iz tujine, ki pa je bistveno odstopal od priporočil mednarodne presoje. In danes že spet ne vem kolikič na tej seji poslušamo: »Vse je v redu,« po 60 dni: »Vse je v redu,« potem pa ne vem, potem bojo prišli pa Hrvati, Čehi, ne vem, kaj ste še vse našteli, pa nobenega odgovora pa ni konkretnega na to, kar sem že prej spraševala, torej ali je to po vseh priporočilih mednarodne presoje, kako dolgo bodo, kdo so, kateri so tisti mladi, pa ni treba poimensko, ampak koliko je teh mladih, ki se bodo izobraževali in bodo potem prevzeli ta center oziroma to zdravljenje, ker vemo, to ni 60 dni, ni 1 leto, je 3 do 5 let, da postane nekdo samostojen. Torej ne govoriti, da potem bo pa vse v redu, zdajle 60 dni premostimo, potem bojo malo tuji zdravniki, potem bomo imeli pa že svoje. 5 let še ne bomo imeli, če potem po teh zadevah. Ali pa boste mogoče vseeno privabili nazaj zdravnike, ki so odšli v tujino, pa močno dvomim, ker danes vsi dajejo izjave, da v takšno neurejeno stanje v Slovenijo se ne bodo vrnili. Otroško intenzivno terapijo je v enem letu zapustilo 7 zdravnikov in vsi so bili pogoltni na denar ali kaj, 7 zdravnikov. Tako da na oddelku je v bistvu premalo zdravnikov. Po vseh mednarodnih teh presojah bi jih moglo biti 20, zdaj jih imamo samo 2. In odnosi med kirurgi, kardiologi in intenzivisti so bili tako slabi, da enostavno več ni bilo za delat. In zdaj, ja, res je, mi ne moremo iti v UKC Ljubljana, pa reči, zdaj ste pa zmenite, usedite se tukaj dol, pa se zmenite. Ne gre. Ampak to ministrstvo je zamenjalo več direktorjev v času 2018 kot kadarkoli prej v UKC Ljubljana. Kadrovanje na višku. In zato potem se ne more, seveda ne, eden pride, začne nekaj delat, že ga odstavite, gre drugi noter, od Vrhunca, do Baričiča, do Kopača in zdaj Šabedra. Menjali ste jih, ja menjali ste jih in zdravniki pravijo in strokovni, da ni bilo nobenega posluha, da so opozarjali, vendar ne in na koncu so odšli, ker tako ni možno delati, ker da kirurg je dvakrat na mesec tam, operira 10 otrok v enem dnevu, pa v drugem dnevu, potem pa gre, če so na to opozarjali, zdaj pa nič. Ja, politika je odgovorna, da se ni stabiliziralo stanje v UKC Ljubljana, ker je dovoljevalo, da so se menjavali tudi kadrovski direktorji in tako naprej. Tako da meni to ni sploh nič smešno. Je pa smešno vam, ki kadrujete, tako da se vidi v bistvu, kaj se potem dogaja v zdravstvu. Tako da… In prelaganje odgovornosti z enega na drugega tudi ne bo čisto nič zadeve rešilo. Zdaj ministrstvo pravi, je krivo UKC, UKC pravi, so krivi zdravniki, zdravniki pravijo, je kriva Vlada, so ne vem kdo vse. Nič nam ne bo pomagalo, nič. Še enkrat, v Državnem zboru pa smo odgovorni za to, da se ustvari politika, ki bo stabilizirala zdravstveni sistem, kar vam pa v tej Vladi ni uspelo in vi ste imeli večino glasov, 60 glasov, 60 glasov, pa vam ni uspelo urediti slovenskega zdravstva. In zdaj je kriva opozicija za to, kar se dogaja v zdravstvu, opozicija je za to kriva, ki smo sklicali že ne vem koliko sej, da jih že več ne morem šteti, da smo vas opozarjali. Vsa priporočila ste zavrnili, vse sklepe ste zavrnili, 2 interpelaciji ste zavrnili, danes pa poslušam s strani koalicijskih vaših strank, SD in Desusa, kako je vaša ministrica za nič. Tam so pa vsi roke dvignili oziroma gumbe proti interpelaciji. O SMC pa ne bom govorila, ker sem že povedala. Branili ste ministrico do konca, še zdaj jo boste branili. Poglejte si stanje v UKC Ljubljana, poglejte si stanje na otroški srčni, na pediatrični, nevrologiji, IPP, kjerkoli hočete. Vsi vam bojo povedali isto, politika je kriva, ker ni naredila ustreznega stabilnega sistema v zdravstvu.

Replika  (nadaljevanje) je možna šele po tem, ko je razprava. Sedaj bi pa najprej prosil, da se ga ne zlorabi, ker je čisto brez zveze.  Postopkovno, dr. Simona Kustec Lipicer.

Hvala lepa, predsednik.  Prosila bi, da se vnemo nazaj k razpravi o vsebinski, ki jo je tudi v svoji zahtevi, ki sta jo predlagateljici izpostavili oziroma navedli. V tem luči bi tudi želela še eno zadevo pojasniti.  Poglejte si nazaj magnetogram! Samo na enem mestu sem omenjala eksplicitno oziroma Novo Slovenijo, SDS dvakrat. In sicer takrat, ko sem govorila o sklicateljih. Nikomur nisem poimensko govorila kdo in kakšen je, to veste sami. Če vas je vznemirilo, potem je to pravzaprav vprašanje za vas in ne za mene, ker vam nič od tega nisem neposredno rekla. SDS pa sem samo še enkrat omenila, to pa je, da je v času prve Janševe vlade 2017 bilo prvič tudi uradno diagnosticirano, da ima, 2007 diagnosticirano, da imamo problem na tem področju.  Kar se tiče pa same vsebinske razprave javnega interesa na področju zdravstva, to je tisto, kar je in mora biti danes tema pogovora in tudi v luči tega vam bomo nanizali, kar nekaj informacij in podatkov, če boste le želeli o tem koliko je sploh pacientov, o čemu se govori, iz česa pravzaprav se poskuša sedaj delati pretirano zgodbo in pretirane izredne razmere, ki jih ni. To je ena zadeva.  Druga zadeva. Še enkrat poziv, lepo prosim, pojdite si pogledati magnetogram, ne jemljite tega, kar je bilo povedanega iz konteksta. Če pa želite in če bo to razbremenilo razpravo ven iz tega, da bi poslušali dajati napačne, zavajajoče informacije ali pa zaključke pa tudi prav, sem vam pa na voljo vse do konca te razprave z velikim veseljem.  Hvala lepa.

Sedaj ima besedo gospa Ljudmila Novak.  Pripravita naj se gospod Marijan Pojbič in gospa Erika Dekleva.

Še enkrat, hvala za besedo.  Najmanj, kar sem pričakovala je bilo to, da boste gospod predsednik na mojo zahtevo izrekli svoji kolegici poslanski vsaj eden mili opomin, ker v prvem delu je kritizirala oziroma neprimerne besede uporabljala za predlagatelje med katerimi sem tudi jaz namesto, da bi izražala stališče stranke. V drugem delu je pa zlorabila postopkovni torej zahtevo za postopkovno besedo za besedo. Jaz sem pričakovala, da se bo opravičila na primeren način ne pa v naprej zagovarjala to napačno ravnanje.  Če se vrnem zakaj sem dala podpis? Zato, ker problematika je pereča, je aktualna in zagotovo smo politiki soodgovorni za stanje, ki je nastalo - nekdo bolj nekdo manj. Naša dolžnost, dolžnost opozicije pa zagotovo je, da opozarja na probleme ne glede na to, da smo sredi kampanje in se pripravljamo na naslednji mandat, tudi sedaj moramo na to opozarjati. Res moram reči, da mi je dvignilo pritisk to, da sem zahrbtna, ker sem prispevala podpis za to sejo.  Zakaj vem, da tematika je težka? Zato, ker danes je otrok, ki ima težave njihov, jutri je lahko moj ali tvoj, otrok ali vnuk in tukaj gre za življenje in smrt. Zdravniki tako starši seveda, ki najbolj o tem trpijo in so zaskrbljeni in tudi zdravniki, ki vedo, da ne morejo dovolj kvalitetno pomagati, ker so tudi sami v stresu, v napetosti, ker so pogoji, v katerih delajo velikokrat neznosni. Zaradi tega je dolžnost tudi politike, da razmisli o ustreznih primernih ukrepih. Če jih do sedaj nismo uspeli pripraviti je zagotovo prva naloga prihodnje Vlade v tem, da poskuša v čim večji meri odpraviti te težave.  Zaskrbljujoče je tudi to, ko slišimo, da so potrebne mediacije med zaposlenimi. Jaz si sama to razlagam na ta način, tam so vendarle ljudje, ki imajo nehuman odnos do sočloveka, so pripravljeni pomagati, verjetno so zaradi tega šli v te poklice, potem pa se morajo soočiti s takšnimi težavami oziroma morajo ravnati morda tudi neetično. Zakaj? Sama zase vem, da kadar sem utrujena, kadar sem nemočna sem veliko bolj sitna kot takrat, ko stvari normalno tečejo. In ljudje, ki so preobremenjeni, ki iz dneva v dan se srečujejo s preobremenjenostjo in s težavami, verjamem, da jim ni lahko in da potem to pride v toliko večji meri tudi do medsebojnih napetosti. No, tukaj imam primer ene ankete, ki so jo naredili med študenti medicine, 342 študentov medicine je na to anketo odgovarjalo in zakaj bi šli delati v tujino. No, zanimivo je, da so dejali, da zaradi boljših pogojev dela v tujini, zaradi nevzdržnih razmer v slovenskem zdravstvu, zaradi višjega plačila, zaradi boljših pogojev za življenje, zaradi boljših odnosov na delovnem mestu. In kam bi najraje šli, prva država je Avstrija, seveda logično, ker je to sosednja država Slovenije, ker tam so razmere urejene in tisti, ki gredo tja in mislijo, da za nekaj časa, da dobijo nove izkušnje, da se bodo vrnili, ko vidijo kako so tam stvari urejene, potem verjamem, da nikomur ne pride več na misel, da bi se vrnil v Slovenijo.  No, ta otroška srčna kirurgija ima že ves čas probleme. Ko sem se sestala z nekaterimi zdravniki oziroma jih poslušala, pa tudi v medijih smo o tem brali, problematično je predvsem to oziroma je tudi to, da je zdravnik dober zanesljiv mora opraviti veliko operacij letno, tukaj pa toliko operacij ni, hvala bogu, da jih ni, tudi na silo jih ne bomo delali zato, da bi imeli zdravniki več izkušenj, zato gotovo velja razmisliti tudi o tem in se verjetno že razmišlja, da bi naši zdravniki tudi odhajali operirati drugam, verjetno se to dogaja in na ta način tudi dobivali tiste dodatne posege in več prakse, da so potem lahko suvereni pri svojem delu. Tako, da zdravstvo mora biti prva tema prihodnje vlade, ne debata o tem ali bomo imeli samo javno zdravstvo, seveda tudi zasebniki s koncesijo so del javnega zdravstva, to zame ni najpomembnejše, zame je pomembno to, da bo zdravstvena oskrba kvalitetna, da pacienti ne bodo predlogo čakali, da se njihovo stanje ne bo še poslabšalo, da zaradi tega ne bo izpadlo več delovnih dni, da ne rečem mesecev ali let, da bodo čim prej prišli na vrsto ne pa ali je javno, zasebno, privat, ne privat, koncesija, vse skupaj potrebujemo le medsebojni odnosi in pravila morajo biti urjena, organizacija mora biti dobra, jasno pa je, da zato bodo potrebna dodatna finančna sredstva, ker smo dolgoživa družba, zato bodo ti problemi se še tudi stopnjevali. Tako, da vsi skupaj tudi v tem času, ko vsi predstavljamo svoje volilne programe, razmišljamo o tem in potem kdorkoli bo sestavljal prihodnjo vlado, da se tega problema tudi resno loti.

Besedo ima gospod Marijan Pojbič. Pripravita naj se gospa Erika Dekleva in gospod Jožef Horvat.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Torej, najprej moram povedati zelo jasno za tiste, ki gledajo to sejo, da smo v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji to sejo sklicali z namenom, da dobimo ustrezne odgovore od ministrstva in delne odgovore, ko govorimo o politični odgovornosti, od koalicije, (nadaljevanje) kako naprej. Dejstvo je, da otroška srčna kirurgija v celoti razpada in tisti, ki danes tukaj, v tem parlamentu, govori, da v zdravstvu in na tem področju ni izrednih razmer, laže sam sebi ali pa poskuša zavajati slovensko ljudstvo. Na tem področju so izredne razmere, sedaj in tukaj. Vsi zdravniki so dali odpoved in če to ni dovolj velik alarm, na katerega želimo opozoriti v Slovenski demokratski stranki, pa v Novi Sloveniji, potem pa resnično ne vem, kaj sploh se še pravzaprav mora zgoditi v tej naši družbi, da bi se začele stvari odvijati v pravo smer. In spoštovane kolegice in kolegi, štiri leta Vlade Mira Cerarja, Socialnih demokratov in Desusa so mimo in imeli ste možnost vplivati na spremembe. V rokah ste imeli vse tisto, kar je potrebno, da bi v štirih letih lahko stvari spremenili tako, da v srčni otroški kirurgiji ne bi prišlo do popolnega razpada. Lepo vas prosim, jaz sem prepričan, da mora za to nekdo prevzeti odgovornost in slovensko ljudstvo bo tudi po današnji seji zagotovo dobilo tiste ključne podatke, ki so zelo pomembni, kako se bo čez nekaj dni odločalo na volitvah. Med drugim tudi to, da ta koalicija in ta Vlada nista bili sposobni urediti razmer v zdravstvu, v zdravstvenem sistemu, še manj pa, ko je govora o otroški srčni kirurgiji.  Spoštovane kolegice in kolegi, poslušal sem razpravo Desusa, ki ga sedaj žal ni prisotnega v dvorani, nobenega od poslancev, in gospod, ki je bil včasih tudi minister, je povedal naslednje: »Ne moremo… Torej, stanje na otroški srčni kirurgiji ne more biti v ponos stroki in zdravstveni politiki.« Kdo je tisti, ki vodi zdravstveno politiko? Koalicija in Vlada. Vi ste tisti, ki vodite zdravstveno politiko, ki usmerjate zdravstveno politiko. V opoziciji smo v Slovenski demokratski stranki in Novi Sloveniji naredili čisto vse, da bi vam pomagali reševati to problematiko in ta problem, ampak očitno vi živite, tako kot je gospa Lipicer rekla, da nekdo drug živi na drugem svetu, jaz pa pravim, da vi živite na drugem svetu. Oprostite. Resnično tako mislim, da živite na drugem svetu, ne v realnosti. Potem pa je ta isti gospod iz Desusa, ki je bil vseskozi v tej koaliciji in tudi v prejšnjih koalicijah, povedal naslednje: »Slabe razmere v javnem zdravstvu…« Torej, so slabe razmere v javnem zdravstvu, to je priznal, povedal in poudaril. »Vsa sprejeta zakonodaja je šla v napačno smer.« To je povedal gospod Gantar, vaš koalicijski partner. Zdaj pa se vprašajte, pa prosim lepo vsi, ki tukaj sedimo, se vprašajmo, kdo je tukaj nor – ali smo to mi, tisti, ki opozarjamo, da vse, kar delate, gre v napačno smer, ali vi, ki sprejemate odločitve, ki grejo v škodo pacientov, ki grejo v škodo slovenskega človeka. To se je treba vprašati. Potem razpravo Levice, ki je tudi pobegnila iz Državnega zbora, mislim, da sploh težko komentiram in mislim, da je tudi nesmiselno, ker toliko neresnic, toliko laži in toliko zavajanj, kot smo jih slišali iz njihove strani, mislim, da ni vredno komentarja. In upam, da Slovenke in Slovenci na naslednjih volitvah za tak idiotizem, kot sem ga poslušal iz te strani, ne bodo glasovali. Upam, resnično upam. In potem preidem na stališče Poslanske skupine SMC, ker ne morem verjeti, da si vodja Poslanska skupine SMC dovoli vplivati na tak pritlehen način na čustva slovenskih državljank in državljanov in na čustva mamic in vseh tistih, ki imajo težave oziroma od katerih otroci imajo težave. To pa je pritlehen način. Tega si pa niti jaz ne bi mogel dovoliti, tega si pa niti jaz ne bi mogel dovoliti. Res ne. Na tak način – to pa je višek, to je pa preseglo vse meje dobrega okusa. Jaz sem prepričan, gospa Lipicer, vi ste imeli  (nadaljevanje) štiri leta oblast, namesto da ste zdaj tu kazali čustveni izliv, ste imeli v rokah škarje in platno, da bi lahko to problematiko rešili oziroma jo reševali, kolikor je bilo mogoče. In jaz bi bil najbolj ponosen in vesel, kot opozicijski poslanec, če bi vi danes na državnozborski prižnici rekli, »ta problem smo uredili, imamo rešen problem na otroški srčni kirurgiji, imamo svoje specialiste in ne potrebujemo tujih specialistov, saj lahko sami izvedejo operacije na srcih naših otrok.« In nam se je zdaj zgodil problem, da še naslednjih pet let ne bomo imeli nikogar, najmanj pet let, tako kot je kolegica Maja rekla, najmanj pet let, ker veste, kaj vse je potrebno, da nekdo postane specialist, ki lahko sam prevzame odgovornost za to, da bo operiral otroke, se pravi, najmlajše. To je neverjetno, kar je vam uspelo - totalni razpad otroške srčne kirurgije in začetek razpada zdravstvenega sistema, pa ne začetek, že kar daleč je šla ta… / nerazumljivo/, razpad javnega zdravstvenega sistema. In kot sami vidite, izjemno veliko nezadovoljstva imamo pri pacientih. Govorili ste, kako boste uspešno reševali čakalne vrste. Zdaj imamo še bistveno podaljšane čakalne vrste. Ljudem se meša, meša se pacientom, ki čakajo ne vem koliko let na to, da pridejo do rešitev, ki bi morale biti takoj urejene. Marsikdo umre zaradi tega, ker ne pride pravočasno na vrsto in tako dalje. In namesto da bi bili lepo tiho, pa bi se posuli in rekli, resnično nam to ni uspelo - zakaj vam to ni uspelo, je jasno -, resnično nam to ni uspelo in zaradi tega prepuščamo ta problem, ki se ga zavedamo, naslednji Vladi. Ampak vi poskušate nas prepričati, da smo v Slovenski demokratski stranki ne vem kdo, ker neprestano opozarjamo, da stvari v tej Vladi za prihodnost Slovenk in Slovencev in tistih, ki čakajo v čakalnih vrstah, ne gredo v pravo smer. In tu so nujno potrebne spremembe; saj bom potem na koncu nekaj stavkov povedal, kaj bomo mi naredili, da bo to drugače. Imamo, kot sem rekel, posebej izstopajoče čakalne vrste. Potem imamo nezadovoljstvo medicinskih sester, nezadovoljstvo zdravnikov, Zdravniške zbornice, da ne govorim o mladih zdravnikih, ki zapuščajo Slovenijo, ker tu niso urejene stvari, da bi lahko normalno funkcionirali in normalno delali. In kdo je odgovoren za vzpostavitev sistema, da bi se ti zdravniki dobro počutili, radi delali tukaj in svoje znanje pustili v Sloveniji ter reševali življenja v Sloveniji, ne pa v tujini. To je krivda koalicije in Vlade, definitivno, ker v Slovenski demokratski stranki in tudi v Novi Sloveniji smo naredili čisto vse, da bi vam pomagali reševati ta problem, ampak očitno, še enkrat povem, vse, kar smo predlagali, ste zavrnili. In zdaj bi vi na koncu igrali na čustva ljudi, kako ste prizadeti in tako dalje, to je pa res najbolj nizkotno, kar se mi je kdajkoli zgodilo v Državnem zboru. In, gospa Lipicer, pričakujem in upam, da nikoli več ne boste imeli te priložnosti, da bi na takšen način poskušali zavajati slovensko javnost, resnično upam.  Zdaj pa še nekaj besed. Vlada je zapisala v svojem mnenju naslednje: »Ministrstvo za zdravje problematiko programa otroške srčne kirurgije aktivno spremlja že vse od leta 2012, ko je razširjen strokovni kolegij za pediatrijo 4. 4. 2012 na pobudo Zdravstvenega sveta obravnaval problematiko programa otroške srčne kirurgije in program ocenil kot sistemsko pomanjkljiv.« Od 2012, zdaj smo v letu 2018. Spoštovana gospa Lipicer, odgovorite mi na to, kar sem tu prebral in kar je vaša Vlada zapisala, kaj ste v tem času od 2012 do tega trenutka naredili, da takšnega stanja danes ne bi imeli, da ne bi srčna kirurgija totalno razpadla. Kaj ste naredili? Sami pišete take stvari. V nadaljevanju ste napisali: »Sistemske pomanjkljivosti pri delu otroške srčne kirurgije je ugotovil tudi izredni upravni nadzor Ministrstva za zdravje z dne 14. 5. 2014, zato je Ministrstvo za zdravje UKC Ljubljana z   odločbo številka 0600/88/2013, z dne 9. 7. 2014, določilo ukrepe za odpravo pomanjkljivosti. Sprašujem vas, kaj je bilo od takrat do danes narejenega, če pa je sedaj sistem totalno razpadel. Jaz ne vem ali jaz ne znam brati ali vi ne znate, vi se ne zavedate kaj zapišete. Kakšni ukrepi, če je pa sistem zdaj totalno razpadel. To je neverjetno. Poglejte, sami… Niti tega ne bom bral naprej, ker je to absurd vsega absurda. In spoštovana koalicija, še enkrat povem, če grem to zadevo razpredati naprej, vam bo resnično še tistih par, ki vas sebi tukaj v parlamentu, nerodno, da ste bili v tej Vladi štiri leta. Res vam mora biti nerodno pred slovensko javnostjo, pred slovenskim narodom. Mora vas biti sram, da tukaj zavajate s čustvi, na drugi strani pa delate proti temu, da bi sistem normalno funkcioniral, zaradi določenih posebnih lobijev in osebnih interesov. To pa je svinjarija od svinjarije. In to je tisto kar je ključno in to je tisto ključno sporočilo, ki ga mora slovensko ljudstvo dobiti, ko se bo čez štirinajst dni ali pa deset dni, koliko je že do volitev, odločalo o tem kdo bo tisti, ki bo v naslednjem štiriletnem mandatu prijavil ta sistem naprej, to državo naprej, in da bo peljal državo v tisto smer, da bodo ljudje zadovoljni, da bodo pacienti pravočasno prišli na vrsto. Pravočasno, da ne bodo zaradi tega umirali ljudje, da en bodo zaradi tega, ker srčna kirurgija ne funkcionira, še kakšen dojenček umrl. To je bil pa višek od viška, ki se lahko komurkoli zgodi. In imeli ste možnost, ne morete reči, štiri leta ste imeli možnosti, če bi imeli zdaj šest mesecev, bi rekel, oprostite, sem malo pretiraval, ampak po štirih letih delovanja ste dovolili, da ta sistem totalno razpade. Kaj ste delali, se pravi, celo pomagali verjetno k temu ali kako. Jaz si ne znam drugače razložiti, da je ravno pred naslednjim volitvam sistem popolnoma razpadel. In vse to kar govorite, to so gasilske rešitve. Moja kolegica je povedala, dva mesece, tri mesece so, je problem rešen. Kaj pa potem? Kaj pa potem? Kdaj bomo imeli naslednjega svojega domačega zdravnika, ki ga bomo z ustrezno zdravstveno politiko prepričali, da bo ostal tukaj, in da bo te operacije izvaja. In v danih okoliščinah in tak sistem in še enkrat se slučajno zgodi, da pride kakšna takšna Vlada gor, bomo resnično ostali brez vseh, brez vseh tistih, ki so izjemnega pomena za to, da ta država gre korak dalje, to pa je mlada inteligenca. Je to v zdravstvenem sistemu je to v kateremkoli drugem sistemu, itd. In mislim, da si nihče več v tej družbi kaj takega ne more privoščiti, da v dveh letih ali pa ne vem koliko zapusti Slovenijo 8 tisoč ali pa ne vem koliko mladih ljudi, ki si želijo urejenih razmer, ki si želijo, da se lahko enakovredno kosajo tudi s plačami, z ljudmi, ki živijo v Avstriji, Nemčiji, itd. In dokler mi teh razmer nimamo postavljenih na tak način, tako dolgo nam bodo možgani šli čez mejo. In ta Vlada je imela štiri leta čas to zadevo ustaviti, pa ni nič naredila, razen tega, da je spodbujala še naprej privilegiranost, privilegije, itd., za tega bogega človeka, ki čaka po ne vem koliko let, dve, tri, da pride na vrsto in mi govorite o javnem zdravstvenem sistemu, če pa že mora vsak skoraj plačati posebej privat, da pride na vrsto, da lahko svoje življenje reši. To je za vas javni zdravstveni sistem? Pa lepo vas prosim, ne zavajati, ne se iti takih pritlehnih svinjarij. Te pravice nimate. Pred slovensko javnostjo povem, te pravice nima nihče, niti jaz niti vi niti kdorkoli v tej družbi, ki je na sedežu ali poslanca ali pa Vlade. Te pravice nima nihče in zato je nujno potrebno, da naslednji mandat prevzame Vlada, ki bo stala za svojimi besedami in tiste besede, tiste stavke, ki jih bomo danes slišali, potem tudi speljala v naslednjem mandatu in tako je tudi pravično in pošteno in tisti, ki tega niso naredili in niste naredili v štirih letih, morate biti na volitvah kaznovani in to govorim z glasovi volivk in volivcev, ne kaj drugega, da se ne bomo napačno razumeli, razen če je kdo imel še kakšne črne posle, tistega je pa treba takoj zapreti. In da se bo to stanje izboljšalo, smo v Slovenski demokratski stranki zelo jasno zapisali par pomembnih stavkov in sicer, takoj bomo pristopili k interventnim ukrepom za skrajševanje čakalnih dob, nedopustne čakalne dobe bomo skrajšali v treh mesecih. Med izvajalci bomo sprostili konkurenco in posledično zagotovili večjo prijaznost in kakovost storitev. Določili bomo mrežo zdravstvenih zmogljivosti, na razpise za zdravstvene programe se bomo lahko prijavili vsi usposobljeni licencirani izvajalci zdravstvenih storitev. Zdravstvene zavode bomo preoblikovali tako, da bodo glede kadrovske in plačne politike bolj samostojni, a obenem nosili večjo odgovornost. Za zagotovitev nekoruptivnega in konkurenčnega javnega naročanja ter za sodelovanje in izmenjavo kadrov bomo vzpostavili holdinško sodelovanje zdravstvenih zavodov. Državne bolnišnice in klinike bodo vključili v sistem evropskih referenčnih centrov tako, da se slovenskim bolnikom zagotovi zdravljenje tudi redkih bolezni. Jasno bomo določili seznam vseh pravic iz zdravstvenega zavarovanja, ki morajo biti zavarovancem vedno na voljo brez nepotrebnega odlašanja. Vzpostavili bomo temelje za varnejšo medicinsko obravnavo in sistemsko uredili pravice do odškodnine pri neugodnih izidih zdravljenja. Nemudoma bomo pričeli vzpostaviti sistem dolgotrajne oskrbe, tako da bo vsak starostnik lahko užival dostojno in varno starost. S programom sprememb v zdravstvu postavljamo uporabnika zdravstvene storitve v središče. Denar bo končno sledil bolniku. In to je tisto, kar se meni zdi najbolj pomembno, da bo denar sledil bolniku, ne pa privilegirani družbi, posameznikom v lasten žep. In to je tisto, med drugim povedano zelo enostavno tudi, presekali bomo koruptivna dejanja in korupcijo v zdravstvenem sistemu. In bo v zdravstvenem sistemu dovolj denarja, samo pravilna prerazporeditev mora biti. In politika je dolžna zagotovi takšne pogoje, tako kot sem prej rekel, da bodo zdravniki radi delali tukaj, da bodo imeli jasna navodila, da bodo stvari šle v jasno smer in da bodo točno vedeli kaj lahko, kaj ne morejo in zakaj je kaj potrebno narediti. Te pogoje mora postaviti politika, ko postavlja javni zdravstveni sistem. V Slovenski demokratski stranki vedno znova trdimo in stojimo za tem, da v Sloveniji potrebujemo javni zdravstveni sistem, vendar moramo omogočiti ustrezno konkurenco, da bo ta sistem funkcioniral tako, kot funkcionira v Avstriji, Nemčiji in vse povsod, kjer je razvita demokracija, kjer je korupcija praktično popolnoma izločena. In zato potem ves denar, ki gre v zdravstveni sistem tudi ostane v zdravstvenem sistemu in je na uslugo tistim, ki vanj vplačujejo. To so pacienti, to so državljanke in državljani. To je treba doseči. In v Slovenski demokratski stranki, verjemite mi, da bomo ta cilj dosegli v naslednjem mandatu. Jaz sem prepričan, da se bodo Slovenke in Slovenci pravilno odločili na volitvah in oddali glas za Slovensko demokratsko stranko.

Besedo ima gospa Erika Dekleva, pripravita naj se gospoda Jožef Horvat in Jani Möderndorfer.  Gospa Dekleva imate besedo.  Izvolite.

Hvala za besedo. No, takole pa smo končno oziroma že takoj na začetku prišli do odgovora zakaj imamo danes sejo. Sejo imamo danes zato, ker stranka SDS potrebuje brezplačen piar. Kolega Pojbič je sedaj bral program stranke SDS. Torej, mi tukaj danes nismo za to, da bi se pogovarjali o težavah v zdravstvu, ampak smo tukaj zato, da lahko kolega Pojbič bere kaj vse bo storila SDS, ko bo če bo in upam, da ne bo nikoli več vodila politike v Sloveniji. Kolega Pojbič je dejal tudi, da bi nam moralo biti nerodno. No, jaz bom iskrena, meni je v štirih letih bilo že neštetokrat. Kolega Pojbič, vsakič ko odprete usta mi je nerodno, ali vi ali pa vaš kolega Grims. Res me je sram, da moram v istem prostoru sedeti z vami in poslušati take razprave. Nič čudnega, da je politika na tako slabem glasu. Po takih razprava drugače ne more biti.  Danes se, žal, soočamo s še eno v nizu res škodljivih sej, ki jih sklicuje SDS, tokrat ali zelo pogosto se temu pridruži tudi Nova Slovenija. Da je ta današnja seja škodljiva, to ni samo moja ugotovitev, to je ugotovitev stroke. In zato se kolegica Novakova brez potrebe jezi, zahteva od   (nadaljevanje) predsednika Državnega zbora opomine, od moje kolegice opravičila, to je brez potrebe, ker poslanci imamo pravico povedati, da je seja škodljiva, če tako mislimo in če to dejstvo izreče tudi stroka. Kolegica Novakova se je potem v svojem izvajanju tudi precej zapletala. Pravilno je ugotovila, da je teh operacij zares premalo in da se na ta način kirurgi ne počutijo morda dovolj suvereno, dovolj varno. Potrebujejo jih namreč veliko, potrebujejo veliko izkušenj, da so v tem, kar delajo, dobri. In na srečo veliko tako bolnih otrok v Sloveniji ni. In potem je njena ideja, da bi naši slovenski kirurgi operirali v tujini in tam pridobivali izkušnje, ampak kako bodo naši zdravniki hodili v tujino, kjer je vse lepo in prav, kot je sama povedala. Zakaj bi hodili v tujino, saj razen v Sloveniji v nobeni državi na svetu v zdravstvu težav ni. Danes smo žal tukaj in moramo razpravljati na to temo. Najprej bom sicer rekla še to. Če se SDS zdi tako nujno in tako zelo potrebno, da skliče sejo 2 tedna pred volitvami, potem bi vsak normalen človek pričakoval, da danes SDS tukaj sedi, razpravlja, posluša, tako ste pa tam trije, iz cele velike skupine SDS so v dvorani trije, pa je to nacionalni problem, kot pravijo. Dejstvo je, da SDS v resnici ne zanima prav nič, vsaj nič v zvezi z otroci, z bolnimi, hudo bolnimi otroci, ampak te otroke SDS izkorišča za nabiranje političnih točk in to je vse, kar je res, in to je bedno. Tako da vse, kar je rekla vodja Poslanske skupine SMC, še kako drži, žal. Za gledalce bom sedaj zelo na kratko orisala zgodovino. Težave, o katerih bomo danes govorili, res imajo zelo dolgo brado. Vlečejo se 10 let. V tem času je vlado vodila tudi SDS, pa očitno ni zmogla ali pa ni znala narediti red, kot ga sedaj na veliko napovedujejo. Ob te težave v zdravstvu so se spotikale vse vlade in vsi ministri. Kdo jih zares povzroča in kdo jih opravlja ali vsaj skuša, pa bodo, ja, ljudje lahko presodili tudi na podlagi današnje seje sami. Torej leta 2007 je dr. Sojak zapustil UKC Ljubljana iz podobnih razlogov kot potem mnogi za njim. In v Ljubljano je prišel dr. Mishaly iz Izraela. Vse je bilo okej, dokler se v financah ne pojavi podatek, koliko je bil strošek operacij, ki jih je izvedel dr. Mishaly v Ljubljani v 4 letih. In ja, niso pisali o tem, koliko operacij je izvedel, kako uspešne so bile, kako je sedaj s temi otroci, ne. Pisali so, koliko je reševanje življenj stalo, kot da to ima ceno. Kmalu po tej objavi sledijo napadi na dr. Mishalyja in dr. Blumauerja. Decembra leta 2013 nekaj zdravnikov pediatrov uveljavlja ugovor vesti, čeprav je njihov argument v nasprotju z določbami Zakona o zdravstveni dejavnosti. Aktivnosti vodita dr. Podnar in Gorazd Kalan, kot običajno se jim zaradi kršitve zakona ne zgodi nič, a takrat vlado ni vodila SMC in ministrstvo ne Milojka Kolar Celarc. Zaradi sodelovanja z dr. Mishalyjem je očrnjen tudi dr. Blumauer, zoper katerega vložijo celo kazensko ovadbo,  (nadaljevanje) češ da naj bi bil kriv za smrt štirih otrok na podlagi poročila zdravnikov pediatrov, kardiologov in zdravnikov pediatrov intenzivistov. Tožilstvo ovadbo zavrže, dr. Blumauer skoraj pred koncem usposabljanja za otroškega srčnega kirurga zapusti Slovenijo. Pred tem se odzove na klic drugih dveh zdravnikov in kljub prepovedi s strani vodstva pride sredi noči v UKC Ljubljana in s hitro operacijo reši življenje dojenčici. Oddelek otroške kardiologije zapusti dolgoletna, zelo izkušena glavna medicinska sestra in odide v službo v zdravstveni dom. Oddelek zapusti tudi dr. Hribernikova. Dr. Kosmač, pediater kardiolog, zelo priljubljen pri starših, leta 2014 zaradi nevzdržnih razmer zapusti UKC in Slovenijo. Spomnimo se lahko, da je v Ljubljano prišel tudi priznani beograjski kirurg dr. Igor Šehić. Uspešno je operiral tri otroke, a na namig nekega pediatra dvoji starši odklonijo, da bi operirali še njuna otroka, čeprav sta operacijo potrebovala. Začne se pogrom tudi nanj in na njegovo delo. Zdravniška zbornica mu naloži enoletno dodatno usposabljanje, čeprav je imel veljavno licenco v Veliki Britaniji. Dr. Šehić seveda zapusti Slovenijo. Skratka, mediji in politiki pravijo temu slabi odnosi med zaposlenimi. Niso samo slabi, katastrofalni so, ampak tam, kjer so dobri in odlični, jih dobre in odlične ne dela politika, zato tudi slabe medosebne odnose ne more narediti politika in jih zato to tudi ne more rešiti. To lahko naredijo zaposleni. Slabi odnosi imajo ime in priimek in nosijo odgovornost. In ko se tako sprehajamo skozi dolgo zgodovino težav, naletimo na imena in priimke, naletimo na ego, napuh in požrešnost, naletimo na stalnico vseh dogodkov, recimo na dr. Podnarja, ki so mu celo kolegi očitali neprijaznost, nediplomatsko vedenje in absolutistično držo. Da bi se ti slabi odnosi med zaposlenimi izboljšali, so se v UKC-ju leta 2012 sporazumno dogovorili, da bojo notranje spore skušali urediti z mediacijo in pogovori. Nekako jih moraš urediti in to je recimo dober poskus – z mediacijo. Stroški mediacije so stali 30 tisoč evrov, a je gospod Podnar mediacijo po dveh letih zapustil, ker je prišel do spoznanja, da je mediacija mirno reševanje sporov in da na koncu ne bo tako, kot je zahteval on. Če komunikacija med zdravniki ne poteka, jo politika ali Milojka Kolar Celarc pač težko vzpostavi. Tam mora delati tim na prijateljski osnovi. Tudi kolega Tonin je govoril, da se slabi odnosi v ekipi čutijo in da jih čutijo tudi starši. Ampak kako lahko politika reši te slabe odnose? Jih bomo danes mi tukaj, na tej plenarni seji? Politika lahko zagotovi denar, lahko spremeni zakonodajo. Lahko vpliva na slabe odnose med zaposlenimi? Tudi kolega Tonin je izpostavil veliko vprašanj, na katere nima odgovorov, ima jih vodstvo UKC-ja, nimamo jih vsi poslanci, mnoge odgovore smo slišali na seji odbora, mnoge smo slišali tudi ob obisku UKC-ja v ponedeljek. Vas, kolega Tonin, tam ni bilo. In danes tukaj razpravljamo o odpovedi dveh, kot da je konec sveta. Po vseh teh letih, bi morda kakšen rekel, se ni moglo zgoditi nič boljšega, da so se ključne težave odstranile kar same. Medtem ko SDS sklicuje izredne seje, smo nekateri člani SMC-ja in Odbora za zdravstvo odšli na UKC, seveda brez kamer, in se na lastne oči prepričali kako je tam. Jaz sem včeraj tam bila in zato lahko danes mirno rečem, da so otroci v varnih rokah. Da tam delo teče dobro in mirno.  Jaz sem videla fantka včeraj, ki je bil operiran v petek. Kdo ga je operiral, če ni nobenega, ki lahko operira. Fantek se je včeraj igral na svoji postelji, v petek je bil operiran, ob njem so bili starši in jaz sem z njimi govorila. Bili so zadovoljni, kolikor so pač starši v takšni situaciji lahko zadovoljni. Jaz mislim, da stroka težave zdaj rešuje, da jih izjemno dober generalni direktor UKC skupaj z ekipo rešuje, in jaz verjamem, da jim bo uspelo, če jim bomo seveda pustili. Tam delajo izjemni ljudje in izjemne medicinske sestre in nihče ni ogrožen. Nihče ne čaka na operacijo. Če kakšen otrok danes tam čaka, ne čaka zato, ker ga ne bi imel kdo operirati, ampak zato, ker morajo kakšno otrokovo stanje stabilizirati, preden se tega otroka operira in pa zato, ker mora kakšen dojenček pridobiti na teži, preden se ga operira. In edini nemir v življenje vnašamo politiki in mediji. In ob vsem tem, kar jim visi na glavo, jaz smilim, da ne potrebujejo dodatnih zunanjih pritiskov. In ja, danes me je sram in mi je nerodno, ker vem, da danes ležijo malčki po operaciji ali pred njo ob svojih posteljah, ob njih so starši in predano osebje. Mi pa nabiramo tukaj politične točke.  In ja, sram me je, ko poslušam kolegico Godec, ki po štirih letih še vedno nima pojma o nekaterih temeljnih zakonskih dejstvih in postopkih, ker ne ve, da je vsak zaposlen dolžen do izteka odpovednega roka izvajati vse delovne naloge, ki mu jih naloži delodajalec, tako ni nobene potrebe, da bi vlada klečeplazila pred temi zdravniki in jih, kot ste zapisali v svojih priporočilih, prosila naj delajo, kajti to je njihova delovna, zakonska in etična obveza. Na etiko se tako ali tako stalno sklicujejo, sedaj pa naj jo še spoštujejo. Za vse je dobro poskrbljeno in jaz verjamem, da bo tudi v bodoče, če se bomo vsi, seveda trudili in imeli enak cilj. Prevoz življenjsko ogroženih pacientov je v Sloveniji dobro organiziral in Falcon, po mojih informacijah ni bil nikoli problem. Problem pa je bil kvečjemu poskus sklenitve škodljive pogodbe o privatnih helikopterskih prevozih s podjetjem Flycom v navezavi z AMZS Slovenije, ki ga je hotel skleniti gospod Bručan, minister v Janševi vladi. Jaz mislim, da je vse pod nadzorom in da ni nobene potrebe, da se dela cirkus in da se ustvarja neko izredno stanje samo zato, da se potem pojavi SDS kot nekakšen vitez, ki rešuje nemogoče razmere. Odpovedi v Sloveniji se dogajajo vsak dan, pa se zato ne sklicujejo plenarne seje.  Ko sem se danes vozila v Ljubljano sem malo opazovala plakate SDS in njihovih kandidatov, ki strašijo in ustvarjajo paniko, recimo v zvezi z migranti, čeprav jih ljudje nikjer ne srečamo, nikjer ne vidimo, še manj je kdo izmed nas Slovencev izgubil zaradi njih službo ali denar. Na prvo mesto postavljate varnost. Jaz se strinjam, pomembna je, vse ostalo izgubi smisel, če nismo varni. Ampak, dejstvo je, da sovraštvo rodi sovraštvo in nasilje rodi nasilje. In če smo danes varna država, se bojim, da bomo nevarna v primeru, da bo politiko vodila SDS. Jaz verjamem, da se sedaj mora politika umakniti in pustiti stroki in vodstvu UKC-ja, da opravijo svoje delo razen, če nočemo, da ga, da bodo problemi stalnica. Pa naj zaključim z besedami cenjene direktorice UKC Ljubljana gospe prof. dr. Brigite Drnovšek Olup, ki je takrat rekla: "Kadar gre za otroško življenje je treba to našo lokalno zaplankarstvo pozabiti in delati v korist otroka." Jaz si kot mama enostavno ne morem predstavljati, da bi danes zlorabljala stisko otrok in njihovih staršev za dosego svojih političnih ciljev. Nekateri to pač počnejo brez težav in brez slabe vesti. Hvala.

Postopkovno, gospa Jelka Godec. Izvolite.

Spoštovani predsedujoči, jaz vas prosim, da nehate delati na mobitel in poslušate razprave in vse tiste, ne glede na to na kateri strani so levi, desni, sredinski, če gredo izven teme prekinite in poveste danes je tema reševanje programa otroške srčne kardiokirurgije v Sloveniji in ne predvolilni pamfleti ne glede na to na kateri strani, še enkrat poudarjam, ker to kar smo zdaj poslušali je šlo mimo vsega, niti ene strokovne strani obračunavanje s poslanci z zdravniki z vsem kar je prišlo sproti in lepo prosim še enkrat ne glede na to na kateri strani, če gre za politično obračunavanje s komerkoli pamfleti takšnimi in drugačnimi in da poslušamo, da nekdo mora tukaj danes sedeti, nikomur ni treba danes tukaj sedeti in lahko tudi poslancem to poveste, nihče jih ne sili tukaj sedeti in da morajo razpravljati jim ni potrebno in prosim, da vse nadaljnje razprave, ki gredo mimo današnje teme, takoj prekinete ne glede na to ali je to Nova Slovenija, SDS, SMC, DeSUS kdorkoli. To danes ni tema.

Gospa Jelka Godec, jaz vas prosim, da sedite tukaj in da tovrstne stvari prav vašim kolegom svetujete preden se lotevajo njihovih razprav. Tako, da če moram biti objektiven, sejo vodim jaz in vašega predloga ne bom upošteval. Gospa Erika Dekleva je več kot korektno opravila svoje delo, če vas je pa v njeni vsebini kaj mučilo to je pa vaš problem. Gospod Branko Grims, imate postopkovno izvolite, potem pa gospod Marijan Pojbič.

Jaz bom pa nasprotno predlagal, ker je sama priznala tudi lastno osebno krivdo za sedanje stanje, da gospo Eriko Dekleva pohvalite zato, ker je javno povedala, da jo je sram, ker jo je upravičeno sram in strahotno bi jo moralo biti sram, kajti dvakrat v tem mandatu je bila predlagana interpelacija zoper ministrico, ki je po zakonu odgovorna za stanje o katerem danes razpravljamo. Vi kot poslanke in poslanci koalicije pa ste odločali o proračunu in s tem tudi o delitvi denarja. Obakrat in tudi pri delitvi proračuna je gospa Erika Dekleva ministrico podprla. S tem je svoj del krivde za to stanje prevzela tudi nase osebno in jo je upravičeno lahko sram in še bolj bi jo moralo biti sram. Sram naj jo bo!

Če bi mag. Branko Grims poslušal bi razumel, da jo je bilo sram zaradi interpelacij in takšnih izpadov določenih poslancev, ki jih danes tukaj ne želim imenovati. Gospa Erika Dekleva je bila v njenem izvajanju korektna in je izrazila svoj sram zaradi tovrstnih izpadov kolegov poslancev. Postopkovno mag. Branko Grims, izvolite.

Gospod predsednik, če želite potem tudi za vas velja točno isto, tudi vi ste podpiral gospo ministrico, kot se dobro spomnite in tudi vi prevzemate svoj del krivde.

In z gospod Eriko Dekleva se strinjam, ko rečem, da nas je lahko sram zaradi izvajanja določenih poslancev.

…ampak to je nesporno dejstvo, gospod predsednik, in vodite korektno in do vseh enako, nepristransko kot to počnete…

Mag. Branko Grims, v naslednjih dveh sekundah vam bom izklopil mikrofon. Gospod Marijan Pojbič imate repliko, izvolite.

(PS SDS): Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, jaz očitno resnično moram povedati, da me zgleda večina moje razprave gospa Dekleva ni razumela, ampak nič narobe. Res, ko je rekla, da jo je vsakič sram, ko jaz odprem usta, je prav, da slovenska javnost to ve, da sem že 4 mandate poslanec Državnega zbora, gospa Dekleva je prvi mandat in jaz sem prepričan, da tudi zadnji in se bo videlo kdo bo izvoljen v naslednjem sklicu in o tem kdo kje odpira usta odločajo volivke in volivci na volitvah ne pa nekdo posameznik,  ki pač skozi svojo razpravo na tak način pelje svojo razpravo, da žali mene osebno, ker to pa je žalitev. Spoštovani gospod predsednik, veste da je to žalitev, da nekdo reče, da ga je sram v tem parlamentu vsakič, ko jaz odprem usta. To je enako kot bi jaz rekel, da je mene sram, ko vsakič vi, gospod podpredsednik, odprete usta. Se pravi, če to ni žalitev, potem ne vem kaj pravzaprav v tem Državnem zboru je žalitev. Druga stvar, gospod, spoštovani podpredsednik, to pa je objektivno, so objektivne okoliščine na katere bi vi morali odreagirati. Se verjetno strinjate z menoj. Druga stvar, gospa Dekleva je v svoji razpravi veliko časa porabila k temu, da je govorila kako v Slovenski demokratski stranki strašimo ljudi. Pri svetem bogu, glejte, da resnično tega ne razumem. Tega ne razumejo moji prijatelji, moji sovaščani, širši krog ljudi s katerimi se srečujem. Še od niti enega doslej nisem slišal, da bi kdo rekel, da v Slovenski demokratski stranki strašimo ljudi, ko povemo zelo jasno, da nam gre za Slovenijo in za slovensko ljudstvo, in da ima slovensko ljudstvo v Sloveniji prednostno pozicijo. Če je to strašenje ljudi, potem res ne vem kakšni ljudje sedijo v Državnem zboru, da to razumejo na tak način. Potem povedala je, da to kar sem morda jaz razpravljal oziroma kar mi razpravljamo v Slovenski demokratski stranki je daleč od tistega kar o tem misli stroka. Pa vam bom samo tri citate, ki so bili 21. maja zapisani in objavljeni, ko je Zdenka Čebašek Travnik, torej predsednica Zdravniške zbornice Slovenija povedala naslednje. Zdenka Čebašek Travnik, to citiram, je opozorila, da po odhodu domačih zdravnikov zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami ne bo več varno. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je to povedala. 21. maja, 22.09. in hkrati je povedala: »Bolje bi bilo, da bi otroke pošiljali v tujino, kot da občasno prihajajo v UKC tuji kirurgi«, je v imenu, torej citiram…

Gospod Pojbič, tri minute, samo da vas opozorim.

Ja, še imam časa eno minuto.

Ne, nimate več. Ste že 11 sekund čez tri minute.

Spoštovani gospod predsednik, lepo prosim, da dovolite dva stavka prebrati…

Vem, ampak vi govorite, da ste štiri mandat bili izvoljeni. Tri minute bi pa si že lahko zapomnil po štirih mandatih, da imate repliko…

No ja,…

Končal se je vaš čas. Tri minute…

Spoštovani gospod podpredsednik, torej ne bom tega več bral…

Lahko se oglasite še kasneje.

Poglejte, ne bom več bral tega, vam pa povem, sedaj pa je prišel trenutek, ko mora biti vas sram kako peljete to razpravo. Resnično vas je lahko sram.

Hvala lepa, bom razmislil o tem.  Nadaljujemo. Gospod Jožef Horvat, ima besedo. Pripravi naj se gospod Jani Möderndorfer in mag. Branko Grims.  Gospod Horvat, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa gospod podpredsednik. Spoštovane predstavnice ministrstva za zdravje, drage kolegice in kolegi!  Jaz pač nisem specialist za otroško srčno kirurgijo, zato ne bom presojal kakšno je morebitno post operativno stanje malčka, ki je bil pred morda nekaj dnevi, kot je rekla Erika, operiran in sama rekla, da je stanje v redu. Zato se raje osredotočam na strokovna gradiva in to je osnova tudi za mojo razpravo. Kdo pa smo mi poslanci? Mi nismo specialisti za otroško srčno kirurgijo, ampak naša naloga je, da opozarjamo na anomalije, da opozarjamo na probleme, ki konkretno v zdravstvu so. Ne bom zlorabljal, gospod podpredsednik, vsebine današnje seje, ampak samo en stavek, če dovolite. Včeraj ob devetih sem se v Murski Soboti sestal s predstavniki društva Pomurski zidančki. To so starši otrok z avtizmom. To je neverjetno, gospe in gospodje, kaj sem slišal, kako ne deluje zdravstveni sistem na tem področju. Mene je bilo pred temi starši sram. Obljubil sem sicer poslansko vprašanje, ampak danes že dobil zagotovilo, da ministrica ima seveda 30-dnevni rok za odgovor po Poslovniku, in da seveda tega odgovora ne bo. Zdaj, jaz sem, nisem preštudiral, sem pregledal teh 140 strani   (nadaljevanje) poročilo o presoji za obdobje od 2007 do 2014 za dejavnost otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana, ki je bilo objavljeno julija 2015 - se pravi, kmalu bo tri leta -, in ta strokovna mednarodna komisija, ki ji je predsedoval prof. dr. Igor Gregorič, je uvodoma zapisala: »Cilj strokovne presoje Službe otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana je analizirati in opredeliti morebitne pomanjkljivosti v dejavnosti otroške srčne kirurgije v obdobju med leti 2007 in 2014 in se pri tem osredotočiti še zlasti na kakovost oskrbe in rezultate kirurških posegov v letu 2012. Iz ugotovitev presoje so razvidne kadrovske pomanjkljivosti in pomanjkljivosti v poklicni kulturi, ki so odgovorne za slabšanje storitev otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana, kot tudi priporočila za kratko- in dolgoročne popravljalne ukrepe.« Ali smo zdaj poslanci tukaj, da nadziramo? Ali je Ministrstvo za zdravje realiziralo zaključke te presoje ali jih ni? Razumevanje mojega poslanstva je, da smo odgovorni in da na to opozarjamo. Mi nismo strokovni, da bi tu predstavljali strokovne rešitve, smo pa na nek način nadzorni organ Vlade. In samo za zaključek: »Kljub temu, da ni zmožna,« namreč ta strokovna komisija, »podati dokončnih ugotovitev, je komisija ugotovila naslednje: prvič, majhno število kirurških posegov na leto v dejavnosti otroške srčne kirurgije v Ljubljani, drugič, pomanjkanje zanesljivega vnosa podatkov v ustrezni register, in tretjič, pomembna odstopanja od mednarodno objavljenih smernic in standardov oskrbe v otroški srčni kirurgiji z vprašljivimi rezultati kirurških posegov.« Zdaj sprašujem petnajstič, ali je moja dolžnost, da na to opozarjam - po mojem razumevanju da, čeprav mi bo kakšen naslednji razpravljavec iz uspešne koalicije gotovo marsikaj zabrusil. »Zato je komisija sklenila, da je bila varnost otroških srčnih bolnikov v dejavnosti otroške srčne kirurgije v Sloveniji v obdobju med leti 2007 in 2014 resno ogrožena.« Ja, to je tisto obdobje, ko še ni bilo te Vlade, seveda. Potem je prišla ta Vlada in po mojem razmišljanju bi morala nekaj ukreniti, da bi se te ugotovitve odpravile, ker so negativne ugotovitve. In zdaj je problem, ker smo sklicali to sejo, in nas obtožujete, da je to predvolilno. Glejte, v šestem razredu vsak otrok ve, da je vsak dan predvolilni, razen volilnega dne - vsak dan je volilni, razen predvolilnega dne. In še, glejte, Zdravniška zbornica ni prostovoljno tajno društvo, ki zbira žebljičke, tajno društvo PGC. Zdravniška zbornica je svoje povedala in opozorila - nimam zdaj toliko časa, da bi našteval, na kaj vse je opozorila -, je pa zaskrbljena tudi zaradi delovanja Pediatrične klinike v celoti. In moja naloga je, da ministrico za zdravje na to opozorim in zahtevam od nje odgovore. Ampak ministrica za zdravje pa - nič. Dr. Miroslav Cerar, premier v odhajanju, pa - nič.  Upam, da bo danes kdo še enkrat prebral priporočila, ki smo jih predlagali, pa jih nihče še ni prebral, in ne vem, zakaj ste v koaliciji, pa še morda s kakšnimi pomagači, imeli pripombe nad temi priporočili, ker so samo dobra, ampak najbrž ste gledali, kdo priporoča, kdo predlaga ta priporočila, pa ste rekli, »eh, bomo strumno to zadevo zavrnili, ker nas pač ne brigajo problemi na področju otroške srčne kirurgije.«  In še za zaključek. Jaz se podpišem - mi je žal, da ni tu spoštovane kolegice dr. Simone Kustec Lipicer, ker se podpišem pod njeno izjavo,   (nadaljevanje) ki jo je povedala 18. oktobra 2016 in dejala, citiram: »Zdravstvena politika, pod katero se podpiše Stranka modernega centra, je zelo preprosta in zelo jasna. Zdravi državljani ste naša odgovornost.« Ponavljam: »Zdravi državljani ste naša odgovornost, ste javni interes, ki ga v enaki meri za vse lahko omogoča in nudi samo kakovostno, učinkovito in moderno javno zdravstvo.« Mogoče okrog javnega zdravstva, okrog razumevanja javnega zdravstva imava pač različne poglede, ampak ti zdravi državljani, ki so naša odgovornost, 233 tisoč jih danes čaka v čakalnicah, 174 tisoč 588 v začetku tega leta pod dopustno dobo, rečem okej, in 78 tisoč, pardon, 58 tisoč 887 nad dopustno dobo, se pravi skoraj 60 tisoč. Če to seštejem, je to 233 tisoč 500, se pravi skoraj toliko, kot je prebivalcev v Ljubljani, ki jih je štela 1. julija lani, 288 tisoč. In če bo potrebno, bomo pred volitvami še odreagirali na te anomalije, ki se dogajajo zaradi tega, ker Ministrstvo za zdravje, ker ta Vlada ni naredila tega, kar bi morala. Tukaj ni kritika medicinskih sester, ki so odlične, požrtvovalne, tukaj ni kritika zdravnikov, sistem ni dober, gospe in gospodje. In to bomo popravili.

Besedo ima gospod Jani Möderndorfer. Pripravi naj se mag. Branko Grims in gospa Irena Grošelj Košnik. Izvolite, imate besedo, gospod Möderndorfer.

Hvala lepa, podpredsednik. Ja, bom kar takoj na začetku odgovoril, pa ne zabrusil, kot reče kolega Jože Horvat, prav lepo mu bom povedal. V svoji znani maniri seveda zlorabi in obrne stavek tako, da se lepo sliši, in lepo prijazno reče: »Gospa Erika Dekleva verjetno ni prav strokovnjak za področje srčne kirurgije, pa vendar jaz osebno ne bom dajal ocene.« In hoče pač povedat, da je ona nekompetentna. Vi ste jo dobro slišali, kaj je pravzaprav povedala: »Včeraj sem si ogledala in šli smo skupaj tudi na intenzivni oddelek.« Ni ona bila tista, ki je ugotovila, niti ne daje teh ugotovitev, ampak so jo strokovnjaki, ki so se s tem ukvarjali, seznanili s tem: »Poglejte otroka, da čisto normalno in dobro izgleda.« To je bil njen namen, ampak vi ste to vedeli ves čas, kolega Jože, ampak seveda taki poskusi in takšen način diskusije pravzaprav sploh ne koristi nikomur v tem Državnem zboru. Zdaj jaz sem opozoril že na Odboru za zdravstvo, da se bo to dogajalo danes. Hudo je, ko seveda predlagatelji označujejo, kdo vse je naredil karkoli kaj narobe na področju zdravstva, etiketirajo od ministra do posamezne koalicijske poslance, ene in druge. Ko pa se začutijo in zaslišijo same sebe, je pa to napad ali, še bolje rečeno, skačemo ven iz škatle tistega, kar je bilo opredeljeno, da se danes pogovarjamo. Dragi moji, meni je prav žal, ampak večina Slovencev in Slovenk seveda to, kar vi seveda danes odpirate kot problem, seveda se niti ne zaveda, da gre za bistveno večji problem, kot ga nekateri hočejo prikazat. Niti ne loči, kaj je to kirurgija, kaj je to kardiologija, kaj je to intenzivna terapija, mečete vse skup v isti koš. Zadeva se ni začela na tistem delu, kjer danes imamo aktualni problem, to je na kardiologiji. Začela se je na tistem delu, kjer v resnici obravnavamo prirojene srčne napake, in pa seveda s samo kirurgijo. In se je obravnavala in se vlekla skozi ena in ista leta. Ves čas govorimo samo o tem, kdo je odgovoren, kdo bi moral narediti, v resnici pa ne povemo srž problema, ki se je pravzaprav zgodil. Jaz sem sicer na odboru zelo jasno povedal, veste, ni problem in ne gre za otroke, tako kot nekateri zelo radi ponavljate, ampak gre za denar, za denar gre in to za denar, ki nekaterim posameznikom v resnici zelo diši in bi ga radi imeli. Bom na koncu seveda opredelil tudi, kaj je tisti glavni problem, s katerim bi se pa moral Državni zbor ukvarjati in se bo moral tudi v naslednjem mandatu, če bo do tega prišlo. Bom tudi potem povedal, na kaj konkretno mislim. (nadaljevanje) Moram pa reči, da so seveda imena, tista, ki se pojavljajo skozi zgodovino, pravzaprav več ali manj jasna. Pravzaprav nastane problem, če se s temi posamezniki ne ukvarjamo. To je približno tako kot v športni ekipi: imamo timsko sodelovanje, ker v danem primeru seveda mora iti za timsko sodelovanje, imamo enega športnika, ki je recimo zelo dober, potem imamo še ostale, ki so tudi dobri, vendar on izstopa in je špica in zvezda v tej ekipi in ta ima seveda en majhen problem – je »špilferderber« znotraj ekipe. Potem pa se mora trener odločiti, ali bo trpela celotna njegova ekipa in bo šlo vse slabo in bojo slabi rezultati, ali bo moral tistega najboljšega, čeprav je dober, za ceno tega, da ne bo mogel koristiti njegovih znanj in sposobnosti, preprosto izločiti, zato da bo lahko ekipa dobro delala. In potem pridemo, če to prenesem na konkreten problem, na ime, ki se pojavlja ves čas v zgodovini problemov, ki se nahajajo na tem področju, in ga nihče noče omeniti. Tu pa tam se sicer malce omeni, ampak v resnici je prav in čas, da povemo naglas. Gre za gospoda dr. Podnarja, ki ga seveda tam, na tisti strani zelo dobro poznajo in so v marsikateri stvari z njim tudi usklajeni. Zanimivo je tudi to, da se nikoli ne pojavi v zgodbi kot neposredni problem, čeprav celo mednarodna komisija zagotavlja en zelo zanimiv »case« in to zelo jasno pove in reče z naslednjim primerom … Zdravnik A preceni svoje sposobnosti oziroma na nek način da napačno presojo, kar se zgodi skoraj vsakemu v svoji karieri, za nekatere vemo, za nekatere ne bomo nikoli izvedeli, je pa večina zdravnikov takih, da niso ravno najbolj veseli, da se jim to zgodi, si pa to zapomnijo in vejo, da tega ne smejo nikoli več ponoviti. In komisija ugotovi, da je ta zdravnik A to naredil. Zdravnika B in C sta pa tista, ki sta to vedela, vendar zaradi slabe komunikacije preprosto zdravnika A o tem nista niti opozorila, da ne bi prišlo do tistega, kar si v resnici ne želimo, to pa je do smrtnega slučaja. Seveda je kriv zdravnik A, vendar zdravnikoma B in C se nič ne zgodi. Nič se jima ne zgodi. Zgodi se na koncu hvalospev danes v časopisu, veliki intervju dr. Vesela, ki je eden od B in C zdravnikov, kjer razlaga na veliko in široko, zaradi česa je v bistvu dal odpoved. In seveda imamo ta cunami tega dr. Podnarja, ki pravzaprav ruši in dela neverjetne stvari, vendar njemu se nikoli nič ne zgodi. Gospa Godec je danes omenila in provocirala eno od poslank, da naj že za božjo voljo pove, ali gre mogoče celo za to, da bo eden od zdravnikov, ki je dal odpoved, mogoče delal dražje v tem novem centru. Ja, to ona izpostavi kot problem. Jaz vam povem, kje je nacionalni problem, ki ga seveda vsi pridno zlorabljamo ali pa zlorabljate, bolje rečeno, ki ga omeni gospod Šabeder na Odboru za zdravje. On zelo jasno pove naslednji stavek, on reče: »Mi imamo problem, ki ga bomo morali v resnici rešiti. To pa je monopol zdravnikov, ki so ga spravili do točke, da lahko na neki točki celo izsiljujejo.« Jaz si upam trditi, da bi nekateri zdravniki, ki so dali odpoved – dobro, saj so samo trije -, z veseljem… Ali mislite, da se jim da v tujino pri teh letih? A dajte, no, ga lomit! A, dajte no! Kar tekel bo v tujino, pa kar delal bo v tujini, pa to z veseljem! Ne, on bi rad ostal tukaj, on bi v bistvu še vedno rad delal tukaj naprej, samo on bi rad prišel s podjemno pogodbo za iste storitve z višjim plačilom. To, kar so v bistvu ves čas želeli, je pridobiti to, kar so dobivali tuji zdravniki, ko so prihajali v Klinični center. In takšen način izsiljevanja, če se bo zgodil, je resen problem in to je nacionalni problem, o katerem pa moramo v Državnem zboru spregovoriti. In tega se jaz bojim. Boste rekli, da tega še nimamo. Pojdite pogledat na ortopedijo, imamo že en tak primer tovrstne pogodbe. Naj se zgodi, da bodo jutri urologi, zmenijo se, pet, šest urologov v kliničnem centru se zmeni, da odpoved in se pojavijo čez tri tedne, ko bo že vmes vse vršalo, ko se bo, seveda, zgodil izredna seja Državnega zbora, kjer bodo spet razpravljali kdo je vse kriv zato, da je šest urologov, izmišljujem si, dam pa kot primer, dali odpoved. Vendar ti urologi pridejo čez tri tedne v klinični center na upravo in rečejo, mi smo pripravljeni delati s podjemno pogodbo za to ceno, da rešimo problem. Ta monopol je tisti monopol, ki je nevaren za Republiko Slovenijo. To pa je nacionalni problem, katerega je treba razčistiti. Ampak ta nacionalni problem ni ratal čez noč. Ta nacionalni problem je trajal vrsto let. Začelo se je, bom rekel, praktično 15 let nazaj, ko so se specializacije začele omejevati in pravočasno se seveda niti zdravniki niso glede na odhod, seveda novi prihajali z novimi specializacijami in pripravami, ker se je delala določena selekcija. To smo že večkrat opozorili in tudi dokazali. Nadzor ko je dobila Zdravniška zbornica praktično v roke odločanje kdo bo delal specializacijo v državi, je praktično odločala o prestižnih stvareh, katero področje bo postalo prestižno v Republiki Sloveniji.  Druga stvar, ki se mi zdi pomembna je in je treba na njo opozoriti, jaz moram reči, da sem izredno razočaran, danes v Delu berem izjavo predsednica Zdravniške zbornice na to temo, da mi ne bo kdo očital, da sedaj spet letimo ven iz škatle, tistega, kar smo se dogovorili, da bomo danes razpravljali. In ona reče naslednji stavek, citiram seveda novinarko: »Zdenka Čebašek Travnik je opozorila, da po odhodu domačih zdravnikov zdravljenje otrok s prirojenimi srčnimi napakami ne bo več varno. Meni pa, da bi se moralo vodstvo UKC ravnati po priporočilih Gregoričeve komisije, skleniti pogodbo s tujim centrom, ne pa s posameznimi zdravniki. Pet tujih zdravnikov ne more nadomestiti 20 domačih,« je dejala, »in zato bi bilo bolje, da bi vse otroke pošiljali na zdravljenje v tujino.« Počakajte, kje sem jaz to že prebral? Kje sem prebral, da eden od predlogov, ki jih v resnici beremo in ni bil sprejet na Odboru za zdravje, kjer v resnici rečejo naslednje: »Vse otroke pošiljajmo z avionom pod nujno s Falconom,« ker se to lepše sliši, »na zdravljenje v tujino zato, da bomo rešili ta problem.« Oprostite, jaz sem vedno bolj prepričan, mimogrede, mene prav malo briga kdo je predsednik Zdravniške zbornice, dokler ta govori in dela samo na nivoju Zdravniške zbornice in z njihovim statutom. Tisti trenutek, ko pa je Zdravniška zbornica tudi organizacija, ki ima javna pooblastila in ki s svojimi izjavami vpliva lahko tudi na javno mnenje in prepričanje, kajti predsednik Zdravniške zbornice ni kdorkoli, in seveda na ta način tudi straši in reče, zdravljenje otrok ni več varno v Republiki Sloveniji, oprostite, pa tak predsednik Zdravniške zbornice bi moral resno razmisliti, ali sploh še opravlja to funkcijo. Ampak to naj uredi stanovska organizacija sama. Zdravniki naj bodo tisti, ki naj povedo ali res s takšnimi izjavami zastopa tudi njihove interese in pa njihova stališča.  Včeraj, ko sem bil v Kliničnem centru in ko sem se pogovarjal z zdravniki jaz tega občutka nisem dobil, da je zdravljenje otrok nevarno v Kliničnem centru. Ampak kako razložiti to staršem, ki jih je po definiciji strah za njihovega otroka. Kot je rekla vodja poslanske skupine, pa tudi če gre samo za povišano temperaturo, pa to je normalno in logično in to ni nič slabo. Ampak starš, ki ga skrbi za otroka in mu potem najprej mediji potem pa še podkrepi predsednica Zdravniške zbornice, da je zdravljenje otrok v Sloveniji nevarno, oprostite, jaz mislim, da se je nekomu zmešalo. In na to mi opozarjamo in sprašujemo ali je res potrebno, da še mi prilivamo olje na ogenj s takšnimi potezami. Briga me, ali gre za predvolilne ali nevolilne ali kakršnekoli poteze. V tem trenutku mi govorimo o stvarnem dejstvu. 3. junija bo konec volitev. Me zanima kdo bo še enkrat prišel sem v Državni zbor s takšnim načinom dela, kot si ga vi privoščite. Že dovolj problemov imajo sami zdravniki. V končni fazi bom tako rekel, izjava zdravnice je še naslednja, pet tujih zdravnikov ne more nadomestiti 20 domačih. Nič ne pove katerih 20 domačih je odšlo, jaz vem za tri, seveda, ona govori verjetno, jaz ne vem, si ne znam predstavljati kaj je ona si predstavljala, ampak o nekih mednarodnih standardih, govorimo o 20 zdravnikih skupaj s specializanti, ki naj bi delali na intenzivni terapiji, če je mislila na ta problem, je ta problem se v bistvu rešuje, in je v bistvu na svoj način tudi zadovoljiv, ampak tisti, ki pa misli, da se to da rešiti v enem mesecu, dveh mesecih, v enem letu, v petih letih se moti. Ne da se. S takšnim načinom dela pa sploh se ne da. Je pa res, da določene stvari seveda je treba kontinuirano seveda spremljati in delati zelo jasno. In jaz sem danes prepričan, in tudi po razgovoru z marsikom na hodniku kliničnega centra, ma veseli so da so ti zdravniki šli, ker so vrsto let izvajali pritiske, in verjamem, da marsikateri zdravnik bo celo vrnil nazaj delati, ki je prej niti ni hotel več delati, tudi zaradi teh zdravnikov. In oprostite, ne gre za otroke, ne gre. V tem primeru ne gre za otroke, so pa otroci seveda tista največja skrb, katero vsi v bistvu zagovarjamo, ne glede na politično pripadnost. Gre, oprostite, za denar. Kje je zdaj ta humanitarnost o kateri je govorila in sočutnost o kateri je govorila gospa Ljudmila, ko je govorila, da ne verjame, da zdravniki nimajo sočutja. Oprostite, če meni nekdo reče, ne, novinarka ga vpraša in reče, jaz sem zgrožen nad temi izjavami, mi reče, ja, katere so vaše obveznosti, da bi lahko razumeli obseg vašega dela, mi jih lahko navedete. In dr. Vesel reče, letno opravimo okoli 4400 ambulantnih pregledov pri bolnikih s prirojenimi srčnimi napakami, boleznimi srčnih mišic, približno 500 bolnikov zdravimo na oddelku, 5 tisoč ultrazvočnih preiskav srca, dodatnih 500 ultrazvočnih preiskav opravljenih še nerojenih otrocih in podobno in našteva na stotine in tisoče otrok, ki jih počnejo. Kje je zdaj ta sočutnost?! Kje je ta odgovornost?! Mi smo ves čas govorili o kirurgih, oprostite zdaj pa ne kardiovaskularci, ampak kardiologi oziroma ta oddelek v resnici je postal nastal resen problem. Govorite v svojem predlogu sklepov, da naj nemudoma se pogovorijo zdravniki, da opravijo vsaj do konca, dokler ne gredo stran, da naj opravijo svoje delo. Pa to so po zakonu dolžni narediti. Kaj bomo mi zdaj sprejemali tukaj predloge priporočil in tako naprej. Ta ista zbornica o kateri danes govorimo, in sem jo parkrat omenil, govori in straši ljudi, po drugi strani pa ne pove na glas, da je povedala, da sploh več ne bo opravljala nadzorov, strokovnih nadzorov. Ja, kdo za božjo voljo v slovenskem prostoru pa je zadolžen za strokovne nadzore, če ne zdravniška zbornica in to po zakonu. Izrednih in rednih nadzorov, ki jih morajo opraviti. Oni gladko povedo da tega ne bodo počeli. Ja, če ne bodo tega počeli, potem pa moramo resno razmisliti in spremeniti zakon, kdo bo in seveda dati ta nadzor nekomu drugemu. Jaz sem že pred leti povedal, da je treba počasi včasih razmisliti, da je treba določen nadzor prestaviti v posebno skupino, ki bo sestavljena iz zdravnikov, vendar ločena od zdravniške zbornice, ker se vedno bolj ugotavlja da zdravniška zbornica sploh ne opravlja svojega dela, ampak gre za v bistvu še en dodaten sindikat pod krinko imena zdravniške zbornice. Če je temu tako, če ne, naj me prepričajo nasprotno. Tako, kot vi govorite ene stvari, jaz seveda razpolagam tudi z drugimi podatki. In tukaj imamo resen problem. Problem so najprej skuhali zdravniki in tam se je vse začelo in tam se mora tudi končati. Je pa res, seveda, da imamo problem, tako kot nekateri pravijo, veste, dal vam bom in bom s tem tudi seveda zaključil, dal vam bom tudi en zelo nazoren primer. Bil sem zraven takrat, ko smo obravnavali to poročilo o katerem je govorila gospa Godec, mednarodne komisije, ki je v bistvu obravnavala takratni problem. Gospod Gregorič je takrat jasno povedal v svojem poročilu, da v resnici je težko seveda pričakovati, da se bo čez noč naredilo v bistvu te nadomestitve potrebnih zdravnikov, ki jih potrebujemo na tem področju in seveda, da je treba izobraziti in tako naprej, v tem času seveda   (nadaljevanje) sodelovati z različnimi centri oziroma kakršnakoli odločitev bo že padla. Potem je pa ta komisija naštela pet različnih predlogov oziroma ugotovitev, kaj so možne opcije, katere so boljše, katere so manj boljše, in podobno. Ampak ironija je, da je dr. Gregorič zdaj pred enakim izzivom, ki si ga je pred leti sam sebi postavil, in je zdaj naletel pravzaprav na podoben problem, kot ga je imela takratna uprava, ko se je srečevala s temi problemi. Seveda, ko nekateri zdaj pravite, kaj je pomembna mediacija, povejte naglas, kdo je bil v skupini mediatorjev - takratna uprava Pediatrične klinike in istočasno je bil tudi dr. Podnar. Kdaj se je končala ta razprava oziroma mediacija - ko je dr. Podnar vprašal z naslednjim stavkom: »Ja, kdo bo v tem novem centru?« Hotel je vedeti, ali bo on. In zaradi tega se je zadeva končala. Oprostite, meni je prav žal, pol države se zdaj ukvarja s tem, ker sta to skuhala dva ali trije zdravniki. Upravičeno je strah starše. Politika zlorablja, mediji pa po znanem principu tako kot vedno - slaba novica je dobra novica, dobra novica pa sploh nobena novica ni.

Predstavnica predlagateljev, gospa Jelka Godec, imate besedo.

Sem vedno bolj vesela, da smo sklicali to sejo, ker zdaj si pač predvolilno znižujejo odstotke tamle v SMC. Ampak, glejte, kolega Jani, recimo, jaz gospoda dr. Podnarja ne poznam, samo iz časopisov in tako naprej. Gospoda dr. Vesela na poznam, samo iz časopisov, nedavno nazaj me je začel slediti na Twitterju in to je tudi vse, kolikor jaz vem o teh ljudeh. Nisem šla včeraj z vami, ker očitno ste imeli SMC interni obisk. Jaz sem v petek izrazila željo po tem, da bi šla zraven, bilo je rečeno, da bomo obveščeni o terminu obiska v Pediatrični kliniki, pa tega ni bilo. Jaz sem se strokovnim sodelavcem Odbora za zdravstvo včeraj tudi zelo lepo zahvalila za to, ker so me obvestili o terminu ogleda, tudi Iva ni dobila. V redu, ste imeli privatni obisk in ste slišali eno stran. Ne vem, ali ste slišali mogoče tudi drugo stran, ker kolikor jaz vem, je tudi v zakonu tako, če se dva skregata in ločita, sta oba kriva, ni samo eden. Tako verjetno nista samo dr. Podnar in dr. Vesel kriva za to, da so šli, je verjetno na drugi strani še druga stran, ne vem, ali je vedno eden kriv. Niste pa povedali tega, recimo, glede gospoda Uroša Maziča, če že gremo obračunavat z zdravniki. Recimo, Tomaž Podnar je vodil kardiologijo od leta 1999 do 2012, potem se je ponovno prijavil na to delovno mesto. Najprej so ga za pol leta imenovali za vršilca dolžnosti, aprila 2012 je bil razpis ponovljen, nanj se je poleg Podnarja prijavil še kardiolog Uroš Mazič. Generalni direktor UKC je na vedejevski položaj imenoval Maziča, čeprav ta ni izpolnjeval razpisnih pogojev, saj ni imel vodstvenih izkušenj, poleg tega so bile strokovne reference prijavljenih kandidatov povsem neprimerljive. Podnar je, denimo, profesor, Mazič je zgolj magister, poleg tega naj bi bil vpleten v vrsto strokovnih nesoglasij in disciplinskih prekrškov, o katerih je bil obveščen tudi Kenda. No, gospod Kenda je bil v nekem postopku tudi v času direktorovanja Kopača in Pfeiferjeve, ugotovili so napake, želeli so, da gre. Ne, ministrica Milojka Kolar Celarc je stopila na stran Kende in ga pustila tam, kjer je bil. Toliko o odgovornosti spet, kajne. In te zadeve se nadaljujejo tudi leta 2013, ko je bil ponovno objavljen razpis, nanj sta se prijavijo Podnar, Vesel in Mazič, spet dobi Mazič, čeprav ima manjše kompetence in tako naprej. Torej, sta verjetno dve strani. Ampak tam je zdaj tipično slovensko linčanje tistih, ki so na slabe odnose, na slabe razmere v UKC Ljubljana opozorili, te je treba linčati. Te je treba spraviti na najnižje, na poden, da so vsega zdaj ti zdravniki krivi, ker so pustili uboge otroke tam brez oskrbe. To je pa poden od poslanskih razprav - da linčate zdravnike, ki opozarjajo. In enako se je dogajalo na naši preiskovalni komisiji - treba je bilo očrniti dr. Noča in dr. Mravljeta, ker sta opozorila na zadeve, ki smo jih potem raziskovali. Te je treba linčati, z anonimkami, tako in drugače. Tipično slovensko. Ne da bi se pogledali v ogledalo pa rekli, tega nismo naredili, tega nismo,   naredili, to nismo, sistemsko nismo zagotovili. Bilo je rečeno, da mora Državni zbor zagotoviti oziroma Vlada denar, pravilno zakonodajo in vodstvo. Kaj od tega ste kot Vlada naredili? Ja, ste. Eno stvar. Zagotovili ste denar. 136 milijonov ste vrgli dobaviteljem z interventnim zakonom. In Milojki Kolar Celarc dali vsa pooblastila, da sama nastavlja direktorja Kliničnega centra Ljubljana oziroma direktorja. Sama. Brez soglasja Vlade, kar je, prvič, v zgodovini, sta ste to naredili, z interventnim zakonom, vrgli denar, pa še njej dali vsa pooblastila, da ni treba soglasja Vlade. To sem nared… Zakonodaje niste uspeli izvesti. Niste. Niti dve tretjini o kateri je včeraj Cerar govoril, daleč od dveh tretjin. Vodstva, zagotovili ste jih, samo kaj, štirikrat ste jih imeli na UKC, da ne govorim o drugih bolnišnicah kaj ste delali. V Celju ste zamenjali direktorja, ki je imel pozitivno stanje, ker ni eno finančno poročilu mu niso sprejeli, / nerazumljivo/, ta direktorica je s strani SMC, zdaj govori po Celju, da ona gre, ker s tem se pa ona več ne bo ukvarjala in ji je malo mar. Hodi pa po bolnišnici pa terorizira medicinske sestre, ki so, zakaj niso tam, itn. S tem se ukvarja. Tako da, vedno je za slabe odnose, so krive dve strani in vi ste danes predstavili samo eno. Jaz sem vam, poskušali / nerazumljivo/, ampak ne poznam ne enega ne drugega, ne bom sodila nobenega zdravnika, nobenega zdravnika, lahko pa sodim ministrstvu in vodstvom bolnišnic. To kar delate pa vi, obračunavate z zdravniki, ki opozarjajo ne nepravilnosti, je pa skrajno neprimerno s strani poslancev.

Besedo ima… Replika, gospod Jani Möderndorfer. Izvolite.

Kolegica Godec, me vedno razveseli s svojimi vložki glede tega, bo seveda treba popraviti, ker je izgleda narobe razumela ali pa namenoma zavaja. Nobenega privatnega obiska ni bilo v kliničnem centru in vi to dobro veste, kolegica Godec. Je pa dejstvo, da je obvestilo bilo poslano predsedniku Odbora za zdravstvo. Mene ne sprašujte, vem pa samo eno, da ko smo bili obveščeni, da smo člani vabljeni s strani kliničnega centra, smo se odzvali. Čakali smo dovolj dolgo, ponedeljek je bil zadnji dan, danes imam sejo, naj se po vaše drugi teden oglasim v kliničnem centru ali kako. Mi smo se včeraj, ker je bil zadnji dan, ker sem hotel pred to razpravo videti kakšno je dejansko stanje. Načeloma pa privat obiščem klinični center samo takrat, kadar jaz potrebujem zdravljenje ali če koga obiščem. Jaz včeraj nisem nobenega pacienta obiskal, jaz sem bil tam službeno. Tako da, kolegica Godec, kakšnega drugega kolega si boste morala najti za te svoje lastne obračune, midva pa že veva koliko je ura.

Besedo ima predstavnica predlagatelja, gospa Iva Dimic. Izvolite, imate besedo.

Ja, je bilo zanimivo tole poslušati res, kolega Möderndorfer. Verjamem, da vi ste strokovnjak verjetno na tem področju, zdravstvenem, vsaj šest let vas poslušam kako vi vse veste in jaz moram reči, da sem jaz pričakovala, da boste vi v teh šestih letih vendarle naredil red. Zakaj? Zato, ker ste eden izmed boljših poslancev, tako prej v Pozitivni Sloveniji kot tudi zdaj v SMC in zadeve poznate kako zadeve funkcionirajo. mogoče ste bil tudi v kakšnem svetu zavoda še prej in zave veste za kaj gredo. Ampak poslušajte, ljudje čakamo na popravek oziroma na izboljšanje stanja šest let. 2013 smo se mi prvič tukaj srečali, ko je dr. Mishaly, z njim bila prekinjena pogodba. In se je potem iskalo in iskalo rešitve. Vemo kdo so bili ministri takrat. Še ministra za zdravje je bilo težko dobiti. Ena je odstopila po parih dneh, po nekaj dneh. In se mi zdi, da biti v najmočnejši stranki in nič narediti na področju otroške srčne kardiologije in še na ostalih področjih, se mi zdi skrajne neodgovorno. Res. zame osebno je to skrajne odgovorno. Jaz sem že leta 2012, mislim da, takratnemu ministru, bil je gospod Gantar, postavila vprašanje, kdaj se bo poenotila informacijska hrbtenica v UKC. 2012. Ali se je poenotila? Ne bodo povedali, če se je poenotila, ampak kolikor jaz vem, se zadeve še niso poenotile, vsaj kar se tiče pediatrije.   (nadaljevanje) Ne rečem za druge oddelke, ker sem bila, ker sem se sama prepričala, kako je zadeva poenotena, ampak na področju pediatrije pa lahko povem še v jesenskem času, zadeve niso poenotene. 6 let, različni sistemi, ja in moraš hodit z izvidom do, od zdravnika do zdravnika, ko prideš z otrokom na pediatrijo. Želim si, da bi bilo tako poenoteno in da bi bilo zdravje toliko napredovalo v teh 6 letih, da bi tudi pediatrija dobila en enoten sistem, enotno hrbtenico, da ko prideš ti z otrokom, vidi vse izvide in prebere, kakšno je stanje. Ne, da prideš z enim fasciklom izvidov in potem niti ne veš, katerega zdravniku kot starš pokazat. 6 let, od 2012. In se zadeve… Zato je toliko bolj vzbujajoče in seveda, da politika zlorablja, je bilo rečeno. Jaz se nisem zdaj, ne vem, kako je bilo mišljeno, katera politika zlorablja, ali tista, ki vodi, ali tista, ki opozarja na napake, katera bolj zlorablja zdravstveni sistem v Sloveniji. Jaz sem prepričana, da ga zlorablja tista, ki vodi politiko zdravstva v Sloveniji, in se mi zdi, da je potrebno tukaj poudariti predvsem tisto, kar v Sloveniji ves čas opozarjamo, da ni kriv ne tisti, ki opozori, ali tisti, ki naredi greh, ampak tisti, ki opozarja na greh. V Sloveniji je tako. Ni kriv tisti, ki krade, ampak tisti, ki je rekel, oni je ukradel. Treba je najprej ugotoviti, kdo je tisti, ki je dal lažno… To smo imeli tudi na preiskovalni za žilne opornice. Ni bilo pomembno vsebina kazenske obtožbe, ampak kaj je rekel na zaslišanju priče. Ne moremo še iti v poizvedovanje zato, ker še nismo ugotovili, kdo je anonimno prijavil. To, s tem so se ukvarjali pri preiskavi žilnic opornic, kdo je podal anonimko. In to je trajalo skoraj 3 mesece in niso ugotovili. In ko je bilo vprašanje, pa ste šli pregledat vse bančne račune? Ja ne, nismo še, zato ker ugotavljamo, kdo je to anonimko prijavil. A veste, to se dogaja v našem slovenskem zdravstvenem sistemu. Pa vendarle po 6 letih, žal mi je, vedelo se je, da bo kolapsiral sistem, vedelo. Lahko rečem, v Novi Sloveniji smo na to opozarjali, in mi je žal, hudo mi je, da se je to zgodilo ravno na otroški srčni kirurgiji, čeprav je kazalo vse znake. Kaj je naslednji kolaps? Si želim, da ga ne bi bilo, no, da bi bili vsi toliko trezni, da bi zmogli pa vendarle pogledat, pa reči, da, zakaj se zadeve zatikajo. Pa smo imeli vmes Radana, pa se prav tako ni nič zgodilo, pa afera kalij in tako naprej in smo se ves čas ukvarjali s takimi drobnimi zadevami, ne pa reševali tisto, kar je najbolj pomembno. Zakaj je prišlo do tega? Zato, ker ima nekdo mogoče prevelik ego. Zadnjič je direktor UKC povedal: »Problem so monopolizirani zdravniki.« Seveda. Zakaj? Ker so monopolizirani in imajo monopolizirano zadevo vse do nabave, tega je pa veliko v UKC. Kdo bo to rešil? A to čaka naslednjega ministra? Jaz mislim, da to čaka celo državo, ker če ne, bomo postopoma bili priča, kako nam razpada zdravstveni sistem, za katerega še zmeraj želim in vem, da je javen, in naj tak tudi ostane.

Besedo ima mag. Branko Grims. Pripravi naj se gospa Irena Grošelj Košnik in gospod Jernej Vrtovec. Izvolite, imate besedo.

Vsem še enkrat prav lep pozdrav.  Za malo dobre volje za začetek naj najprej rečem, da zelo dobro razumem vladajočo koalicijo, da imam veliko razumevanje za vaše ravnanje danes in za vaše besede, kajti slaba vest je huda reč, kot pravi star pregovor slovenski. In pa v tem primeru je očitno zaradi stanja v slovenskem zdravstvu slaba vest izjemno huda vladajoči koaliciji in prav je tako. Da je pa res prava panika v vladajoči koaliciji, je pokazal tudi predsedujoči s svojim vodenjem, ko prej ni opozoril kolegice, ki je grobo žalila, da ne rečem še ene hujše besede, medtem ko je potem seveda poskušal vse drugo omejevati. Tako da najmanj, kar pričakujem, je to, da če je bilo dovoljeno gospe nalagat vse mogoče, da bom jaz tudi imel priložnost, da na vse to odgovorim, kajti besede, če bi predsedujoči korektno vodil,  (nadaljevanje) te kolegice iz vrst SMC-ja, iz vladajoče koalicije, so bile ne samo neprimerne in žaljive, ampak so bile tudi očitno protiustavne, kajti Državni zbor, gospe in gospodje, po štirih letih bi to morali vsi vedeti, zlasti tisti, ki vodite seje, ima dve funkciji. Ena je zakonodajna, lahko tudi ustavodajna, kadar doseže dvotretjinsko večino, druga pa je kontrolna funkcija. To se pravi, da ugotavlja politično odgovornost, da ugotavlja in opozarja na napake, ki jih opazi, in da v tem okviru daje potem tudi svoja stališča, jih oblikuje, daje priporočila vladi in tako naprej. To je ustavna norma in kdor proti temu govori, govori očitno protiustavno – ali zaradi neznanja ali pa zaradi manipulativnosti. V vsakem primeru je to slabo.  Če gremo najprej na vprašanje odgovornosti, pa potem malo kasneje o vzrokih za sedanje stanje. Glejte, po Zakonu o vladi vsak minister odgovarja za stanje na celotnem področju svojega resorja. To je objektivna odgovornost, individualna odgovornost pa je, kadar ima ta minister sam pravico nekoga nekam postaviti in se tam nekaj zatakne, kajti to pa je potem njegova osebna odgovornost. V danem primeru, ko govorimo o stanju v največji zdravstveni instituciji v Sloveniji, ima ministrica sama po vašem interventnem zakonu pravico postaviti tja vodilno osebo, generalnega direktorja. Se pravi, gre ne samo za njeno objektivno odgovornost, ampak tudi za subjektivno odgovornost za sedanje stanje, ki pa je tudi že deljena, kajti proti tej ministrici sta bili dani kar dve interpelaciji v enem samem mandatu zaradi katastrofalno slabega stanja v zdravstvu. Ne samo na tem kirurškem oddelku, ki skrbi za najbolj občutljive, za najmlajše, za tiste, ki se pač rodijo s prirojeno napako na srčku, ampak v celotnem zdravstvu so stvari katastrofalne, gospe in gospodje. Zdravniki si danes ne upajo več napisati nujne napotnice, ker se bojijo kontrol, tudi če vejo, da je to v škodo bolnika. Čakalne vrste so se podaljšale za dvakrat, tudi za trikrat. To pa je realno stanje. In kdo je za to odgovoren? Za to je spet odgovorna ministrica, ki je dolžna poskrbeti za sistem tako, da ta sistem deluje. Če je potrebno spremeniti zakon, mora pač predlagati ustrezne spremembe zakonodaj, pa tega ni storila, vsaj ne v zadostni meri. In če tudi tega ni sposobna, mora biti sposobna zagotoviti vsaj zadosti denarja znotraj Vlade, da se pač denar porablja racionalno, tam, kjer je to nujno potrebno za ohranitev zdravja, življenja, če hočete, zdravstvene varnosti ljudi. Ampak ta ministrica nič od tega ni uspešno opravila. Kaos se je samo stopnjeval. Dvakrat je bil proti njej dan predlog za njeno razrešitev, interpelacija. Dvakrat, gospe in gospodje iz vladajoče koalicije, ste jo s svojimi glasovi zaščitili in ste s tem tudi nase prevzeli del odgovornosti, vsak zase, individualno, za stanje, o katerem danes govorimo, za stanje, zaradi katerega danes trpijo otroci, trpijo starši in na mnogih področjih v zdravstvu ljudje žal tudi umirajo. To so tragedije, gospe in gospodje, in za to ste odgovorni vi, ker ste zaščitili nekoga, ki očitno ni bil sposoben opravljati svojega dela. To pa je vprašanje odgovornosti in zato je lahko tisto kolegico, ki je prej tako opletala z jezikom – to je bil itak njen labodji spev -, res upravičeno sram, ampak sram bi moralo biti tudi vse vas, ker ste bili v minulem mandatu večkratno opozorjeni na slabo stanje, pa niste ukrepali v okviru svojih pristojnosti. To je vaša pristojnost. Vi bi lahko razrešili ministra, vi bi lahko razrešili ministrico za zdravstvo. Če jo je zaščitil predsednik Vlade, še toliko huje. Pa tega niste storili. To se pravi, da gre tudi za vašo osebno odgovornost, za stanje v slovenskem zdravstvu. In s tem bremenom greste sedaj od tod in zaradi tega je ta panika danes tukaj tako huda, ker to vsi dobro veste, ker ste pametni ljudje. In tu blefirate in govorite vse mogoče neumnosti, da bi preusmerili pozornost od tistega, kar je najbolj žalostno in tragično, da niste svojega dela ustrezno opravili, da ste se izkazali kot nesposobni voditi državo v smeri varnosti, zdravja, blaginje ljudi. Spodletelo vam je na celi črti. Najbolj, žal, ravno na tistem področju, poleg varnosti, kjer smo ljudje najbolj občutljivi, to je na področju zdravstva. Žal, kot se danes kaže tudi pri tistih, ki so najbolj ranljivi, pri majhnih otrocih, ki so tudi najbolj dragoceni, to je prihodnost družbe. Zanje ne bi smelo biti škoda nobenega časa ministrice, da usklajuje interese. Ne bi smelo biti škoda nobenega denarja, da se stvari ustrezno uredijo. Tega ni bilo storjenega. Za to ste vi odgovorni, gospe in gospodje. Toliko o vprašanju odgovornosti.  Sedaj pa o razlogih za to. Prej je eden od poslancev koalicije vrgel vso krivdo na tri zdravnike. Pač to je ena od možnih razprav. Ampak gospe in gospodje, je korektna? Pa je kdo pomislil, da tudi to, da zdravniki pričakujejo, da bodo ustrezno poskrbljene vse okoliščine, ki jih potrebujejo za uspešno opravljanje svojega dela, da je to njihov legitimen interes. Ravno tako kot je, seveda, legitimen interes vodstva vsake zdravstvene institucije, da stroške čim bolj zniža. Ampak ravno ves smisel demokratičnega sistema je v tem, da te interese usklajuje. In če jih nekdo v vodstvu ni sposoben uskladiti, potem pač je treba ukrepati. In če ne ukrepa ministrica, bi morali ukrepati vlada in poslanke in poslanci in ministrico zamenjati. Pa smo spet nazaj pri vprašanju odgovornosti. Gre za to, da mora sistem delovati, da se sistem ne sme lomiti na bolnikih, še najmanj takrat, ko gre za najmlajše, za dojenčke, za majhne otroke, za tiste, ki imajo prirojeno srčno napako. Vse to ste tolerirali. Za to ste vedeli. Danes tukaj obračate nekateri zelo na grd način ta dejstva in s tem prikrivate lastno slabo vest. Žal je to tako.  Sedaj pa zakaj ministrici ni uspelo? Organizacijsko in sicer očitno nima tistih lastnosti, ki bi jih kot ministrica morala imeti. Verjetno tudi ni imela pravih sodelavcev. Dobila jih je iz vrst koalicije. Sedaj zato tudi, pač, razumem, da ste nekateri rahlo živčni, tudi ko vodite to sejo, ker vsi vemo iz katere stranke je tam večina. Ampak to vas ne odreši te odgovornosti, gospe in gospodje. Tu gre vendar za življenje, za zdravje ljudi. Če nič drugega niste bili sposobni v času, ko se je tako orjaški količine denarja metalo čez okno, bi vsaj zagotovili za te najbolj nujne stvari ustrezen denar. Zakaj je zmanjkalo denarja? Bom navedel tri primere, tudi kot odgovor gospe, ki je točno te tri omenila. Prvi je bil interventni zakon. ta zakon je bil samo v korist dobaviteljem. To vsi dobro veste. Vi ste dovolili, da en del podjetnikov, ki ima na nek način monopol, kar ni prav. Vsak monopol je slab, pa če je to monopol v zdravstvu, v družbi, na tržišču, kjerkoli, v šolstvu, če želite, da so ti monopolisti, ki delujejo kot med seboj dobro usklajen kartel(?) pač dobili nek dodaten zaslužek. Kaj je pravzaprav generalen problem zdravstva? Da na njem visi gora pijavk. Dovolil si bom rdečih pijavk, da si bomo na jasnem. Nekatere od teh je raziskovala preiskovalna komisija in tudi ustrezno argumentirala. Na račun bolnikov v Sloveniji se redi lastnik, recimo, enega od glasil, ki ne dela drugo, kot da poliva gnojnico po drugače mislečih, zato   da brani monopol teh istih, ki potem seveda spet kanalizirajo denar. No zdaj, ampak to je denar, ki bi moral biti namenjen bolnikom. Ki bi moral biti namenjen, če želite, v končni fazi v zdravstvu, če se ne bi zapravljalo na tak način, če bi se te pijavke odrezalo stran, namen tudi tem malim bolnikom. Se pravi, tukaj je prvi vir. Spet za katerega je odgovorna ministrica. Kajti, če visijo na zdravstvu kot celoti rdeče pijavke in kanalizirajo gore denarja ven iz zdravstva, denarja ki bi bil, moral biti namenjen reševanju življenj, pa če želite, tudi za plače zdravnikov, za plače medicinskih sester, za plače vsaj tistih, ki se nekateri izjemno požrtvovalno trudijo noč in dan za svoje bolnike, ne trdim, da vsi, ampak vem pa, da mnogi se, če ministrica tega ni sposobna zagotoviti, je to že samo zase ogromen problem. Se je pa seveda zapravljalo denar še na mnoge druge načine. Poglejte samo en primer, kako posega potem to zdravstvo. Zdajle je bil cel cirkus ker sem samo omenil, da bi morali nekaterim nevladnim organizacijam kot je mirovni inštitut tistim, ki so utemeljene na LBTQ ideologiji, pač prekiniti financiranje z javnih sredstev. To so ljudje, ki pospešujejo uvoz ilegalnih migrantov, jih zadržujejo tukaj, pomagajo zadrževati in po drugi strani s svojo teorijo spola pripomorejo, da se marsikdo lahkomiselno odloči tudi za kakšno operacijo za spremembo spola, ki se praviloma, o tem jih pa seveda ne podučijo, končajo na koncu s samomorom te osebe, ker proti naravi se ne moreš boriti. Kar poglejte kakšna množica samomorov je povezana s temi operacijami, ki so pa drage. In ne boste verjeli, ki jih v veliki meri plačujejo kar davkoplačevalci. Nekatere celo v celoti. In po kakšni logiki se potem te organizacije financirajo iz proračuna. In te organizacije potem pa res ti nevladniki tipa mirovni inštitut na LBTQ utemeljeni ideologiji. Potem pa res odžirajo denar namenjen varnosti, zdravstveni varnosti, malim bolnikom, gasilcem, športnikom, kulturnikom. Oni v resnico odžirajo in ko je na to opozoriš, do česa pride. Ves medijski orkester, ki je spet financiran iz denarja iz zdravstva, tudi iz tega kot smo videli na primeru preiskovalke, se angažira da se potem skriva ravno za gasilci, če želite, folkloristi, za športniki, za vsemi drugimi zato, da se ne bi videlo, da jim ti prvi odžirajo denar. Ta denar, ki je, tam bi moral biti razvojno naravnan, bi moral biti namenjen varnosti, bi moral biti namenjen gasilcem, bi moral biti namenjen pač športnikom, kulturnikom, vsem ki ohranijo slovensko bit, ki pomagajo k slovenskemu razvoju, ne pa tistim, ki spodkopavajo vrednote in ki spodkopavajo, če želite, tudi samo jedro slovenskega naroda. To je popolnoma legitimno predlagati. Ampak potem s tem manipulirati in to obračati na glavo, je pa seveda strahopetno. To pomeni, da ne želiš soočiti argumentov. Več denarja bi moralo biti namenjenim gasilskim društvom, več denarja bi moralo biti namenjeno športnikom, več denarja bi moralo biti namenjeno zdravstvu, več denarja bi moralo biti namenjeno za zdravljenje malih bolnikov z okvaro na srčku. In ta denar je treba vzeti tam kjer se ga meče na škodljiv način skozi okno, tistim nevladnim organizacijam, ki je pač utemeljena na LBTQ-P ideologijo, ne delajo drugo kot razvojno škodo Sloveniji. To ne pomeni, da jih je treba ukiniti ali pa, da komurkoli želimo omejevati pravico govora. Kje pa, jaz sem absolutno za to, naj vsak pove kar želi, samo ne, da to financira iz denarja davkoplačevalcev. Ta naj bo namenjen zdravju, ta naj bo namenjen zdravstvu, ta naj bo namenjen višjim penzijam, ta naj bo namenjen gasilstvu, ta naj bo namenjen vsem tistim, ki sodelujejo pri varnosti. No, drugi vir, ki je s tem povezan, je gospa sama navedla, ki je rekla, ja saj, kdo pa je še videl kakšnega migranta. Veste, to je zdaj tako, ravno včeraj je gospa Sabina Hornjak, lahko kar povemo z imenom in priimkom, ker je šefica civilne iniciative na primorskem srečala na primorskem namesto kopalcev, kup migrantov. Je to slikala, objavila na svojem profilu in danes ji je Facebook profil to ukinil, potem ko je bilo to že enih 100 delitev zadaj. Se pravi, nekdo že izvaja internetno cenzuro. Mladim forum SD, skupaj z drugimi levičarji že napoveduje, da če bodo pa oni ponovno izvoljeni, bo pa absolutna internetna cenzura, potem pa bo internetna policija, ki bo ves sovražni govor preganjala, s tem seveda bodo oni povedali kaj je sovražni govor. To je najhujša grožnja demokraciji, ki sem jo slišal v zadnjem obdobju v Republiki Sloveniji, to pa je res huda grožnja demokraciji. Če ni več svobode govora, je demokracija samo še farsa, gospe in gospodje. Resnica je pa v tem trenutku takšna, da zdaj praktično vsi, ki vstopijo v Slovenijo, kot ilegalni migranti, ki vderejo preko meje, tukaj prosijo za azil. In morate vedeti, da vsak azilant, tudi če se na koncu vse zavrne, tudi če se, saj velikanska večina je, jasno popolnoma neupravičenih, še teoretično neupravičenih, tudi če se vse zavrne, stane na mesec 2 tisoč evrov, 1963, da smo precizni, evrov vsak mesec, po ugotovitvah Računskega sodišča. 50 tisoč jih prihaja ta hip proti Sloveniji, na letni ravni je to milijarda. A veste kaj bi z milijardo lahko naredili v slovenskem zdravstvu. Koliko oddelkov za zdravljenje teh otrok s prirojeno srčno napako bi lahko odprli, pa bi še ostalo, še za gasilce, pa še za športnike, pa še za vojsko, pa še za policijo, pa še za vse druge varnostne službe, pa še za znanost, pa še za kulturo, ampak tisto pravo kulturo, da se razumemo, tisto, ki predstavlja slovensko tradicijo, ki utrjuje slovensko tradicijo, ki utrjuje slovensko samozavest. Za vse to bi ostalo, vprašanje je samo kako razporediš denar.  Gospe in gospodje, pa smo spet na koncu, tam kjer smo začeli - pri vaši odgovornosti. Kajti, vi v koaliciji, ste odločali o denarju, vsa štiri leta. Praktično vse naše amandmaje ste vedno zavrnili, pa če so bili za zdravstvo, za gasilce, karkoli smo že predlagali. Praktično vse je bilo povoženo. Takšnega monopola vladajoče koalicije, kot ste si ga vi naredili, ni bilo nikoli v dosedanjih 25 letih obstoja Državnega zbora. Toda, zato, gospe in gospodje, je tudi odgovornost vaša, samo vaša in toliko večja.  In zaradi tega bom končal z besedami vaše kolegice, zaradi tega, jaz razumem vašo današnjo paniko, ker vas je res lahko upravičeno sram.

Besedo ima gospa Irena Grošelj Košnik, pripravi naj se gospod Jernej Vrtovec in gospod Franc Breznik. Izvolite, imate besedo.

Hvala, podpredsednik. Spoštovane predstavnice vlade, kolegice in kolegi. Jaz se bom seveda omejila na otroško srčno kirurgijo, kar je današnja tema. In danes sem od vas tukaj slišala, da je naša naloga opozarjati, da je naša naloga kontrolirati vlado. To je vsekakor res, in se lahko popolnoma strinjam.  In ob tem, da se s tem strinjamo, pa slišimo stavke in besede, kolaps sistema, otroci nimajo varnega in zadosti hitrega zdravljenja, nimajo zanesljivih kadrov, tisti, ki ste štiri leta to dopustili, morate biti na volitvah kaznovani. Torej, govorimo tukaj zdaj, danes tudi o političnem obračunavanju, o nekih političnih predvolilnih ciljih in nisem prepričana, da bodo takšni cilji pripomogli, da se bo ta spirala, ki je zdaj na dnu, na žalost je na dnu, zavrtela navzgor, in mi politiki smo danes tukaj odgovorni za naše besede. Odgovorni smo tudi za starše, ki trepetajo za življenja svojih otrok in za katere vemo, da se jih da z lahkoto manipulirati, jim vnesti nezaupanje in jim vnesti strah.  Danes smo veliko slišali o poročilu, o ustreznosti obravnave srčnih napak in srčne kirurgije v obdobju 2007 do 2014. Ne bom ponovno naštevala podrobnosti iz tega poročila, ampak dejstvo je, da to poročilo kaže, da je bila obravnava teh prirojenih napak v bistvu umiranje na obroke že zadnjih 20 let. Na žalost, na žalost predvsem tistih otrok in staršev in danes nekaj dni pred volitvami iščemo grešnega kozla, da se ga izpostavi, da na tnalo, da ni reagiral zadnje tri leta od kar je bilo objavljeno to poročilo. Torej med našimi besedami, da želimo opozarjati, da želimo prispevati kako se bodo stvari izboljšale in medtem kar tukaj zdaj delamo v tej dvorani je zelo velika razlika in nekako smo podobni vozniku, ki da smerni kazalec na levo, zavije pa na desno. In če smo že pri tem početju bi opozorila še na to, da je obravnava otrok s prirojenimi srčnimi napakami zelo celovita zgodba, seveda zelo strokovna in zelo celovita. To pomeni, da so akterji načina obravnave tisti zdravniki, ki so v prvi vrsti tisti zdravniki, ki so nekateri hoteli zlorabiti svoj položaj, vnašali slabo klimo, preprečevali timsko delo in soodgovornost, da imamo tudi drug nivo vodenja, se pravi srednji nivo, ki je prav tako odgovoren, da so se lahko ustvarjali monopoli zdravnikov in tega niso bili sposobni preprečiti, tu mislim predvsem na vodstvo pediatrične klinike in pa tudi na hierarhično najvišji nivo, ki ustvarja pogoje, to je ta sistemski nivo in ravno ta jaz mislim, da ni odpovedal, če je bil lani ustanovljen inštitut za obravnavo otrok in zdravljenja teh otrok in je zdaj ta inštitut na dobri poti, da bo zaživel, mislim, da je naša politična odgovornost ta, da ne mečemo temu inštitutu v tem trenutku polena pod noge samo zato, ker je predvolilni čas. Hvala.

Predstavnica predlagatelja, gospa Jelka Godec, izvolite imate besedo.

Dajte poslušati kaj smo danes govorili. nihče ne meče polen pod noge novemu inštitutu, vprašanja so samo na mestu, ki jih postavlja tudi stroka, kdo, kateri zdravniki bodo v okviru tega inštituta delovali v Sloveniji. Jaz sem že ne vem kolikokrat povedala dr. Gregorič, ki je priznan v Ameriki svetovno priznan na tem področju, je zagriznil v zelo kislo jabolko in trdo in ne vem kakšno še vse, črvivo. In sam, da vzdrži te zadeve, ki se dogajajo v Sloveniji ampak miselnost, ki jo imamo Slovenci ali pa jo imate je v zdravstvu popolnoma nekaj drugega kot v Ameriki, čisto drugačen sistem, drugače se dela, drugačni so odnosi in nihče ne meče polen pod noge, vendar glede na to kar je ta Vlada do sedaj naredila je veliko vprašanje, glede na to, da ta Vlada 3 junija odhaja, če bo ta zadeva sploh delovala naprej in s kom bo delovala naprej, nič drugega. In ne zavajati, še enkrat, nihče ne želi slabo temu inštitutu, ampak se postavljajo vprašanja, ki so na mestu, ki jih ne postavljamo samo mi kot poslanci tukaj, ampak tudi strokovno in tudi zdravniki in UKC in tako naprej. Ampak vi samo neki meglo mešate tukaj spet, češ, da hočemo slabo, ne, dobro naj delajo, naj dela otroška srčna kirurgija, ampak odgovorite nam že enkrat na ta hudičeva vprašanja, ki jih ne daste, ampak samo mešate. In predvolilno, kolegica, štiri leta so predvolilna, vsak dan, vsaka razprava tu je predvolilna in mi nismo zato, ker je to pred volitvami to sklicano, ampak ker se je pojavil ponovni problem, ki se je pojavil že 2015 z mednarodnim in tako naprej. Ne s takimi hoditi ven, da hočemo slabo, nočemo slabo. Jaz sem danes sama tu rekla, da ne želim političnega obračunavanja, ampak nenehno se vračate vi tja, nenehno v svojih razpravah. Še enkrat, dr. Gregoriču želim, da bi zadevo sicer speljal, ampak jaz se bojim, da ko bo spoznal, da ni vse tako kot mislijo. Zdaj kolegica….oziroma ministrica za zdravje se smeji in glavo podpira in ne vem kaj vse, ta ignoranca to človeka razjezi, to posmehovanje vprašanjem, ki jih dajemo že ne vem  (nadaljevanje) koliko časa. To razjezi človeka. Povejte konkretno, nehajte se nasmihati. Eno ura ima Vlada, vzela si je eno uro, govorila pa ni še niti minute. Ne minute, sekunde ne, niti sekunde še ni govorila. Govorite, da bodo prišli priznani strokovnjaki iz Amerike v Slovenijo učiti naše ljudi. Koga? Koga, mi povejte? Koga, če vsi govorijo, da mladi zdravniki odhajajo, ker so nemogoče razmere? Mladi zdravniki odhajajo, ker je ta Vlada sprejela Zakon o zdravniški službi, ki odganja, pa Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki odganja. Mlada zdravnica se je na seji Odbora za zdravstvo jokala in prosila poslance, naj ne sprejmemo tega zakona. Odhajajo. Ne, še kar tiščite glavo dol in »Ne, ne, ni res«. Tamle imamo statistiko – zdravnikov med 40 in 50 let pri nas (?) skoraj več ni, vse gre ven. In pravijo: »Ja, češ, kaj bojo, kar tako hodili?« Ja, grejo ven, ja. Jaz jih poznam nekaj, pa vam jih lahko začnem naštevati po priimkih, ki povejo eno in isto: »Neurejeno razmerje in ignoranca ministrstva in vlade.« Te absolutno že prej. Prej so se vsaj sestali, pa poslušali, ta se pa še sestati noče, ministrstvo v zakonskem roku še na dopise ne odgovori. Poglejte ljudem odkrito v oči in povejte, kdo bo delal na tem inštitutu, v kolikšnem obsegu, kateri so ti strokovnjaki, kdo bo učil mlade in kateri so tisti mladi, ki bodo prišli. Ne, glejte notri v iPade in mobitele in se delajte neumne oziroma ignoranco peljite še tu, v Državnem zboru. Tako da, še enkrat, nihče ne želi slabo inštitutu, ampak jaz upam, da bo sploh… Ni pa odgovora na vprašanje in zato je še večji strah, da bo ta inštitut sploh deloval naprej.

Gospa Jelka Godec, se opravičujem, ampak moram povedati za javnost. Nihče se ni posmehoval, nihče ni gledal samo na iPade in mislim, da vas… / oglašanje iz dvorane/ predstavniki ministrstva poslušajo. In dajmo biti korektni, vas lepo prosim, nihče se ni posmehoval in nihče ni majal z glavo, kot ste dejali. Lepo vas prosim, no.  Imamo še štiri prijavljene razpravljavce. Kot prvi dobi besedo gospod Jernej Vrtovec, kot drugi gospod Franc Breznik, tretji gospod Zvonko Lah in četrti gospod Danijel Krivec. Izvolite.

En lep dober dan. Glejte, niso poslanci krivi, da je ta problem dokončno eskaliral v času volilne kampanje. Če pa kdo ne želi oddelati svojega dela, za katerega je bil pred štirimi leti izvoljen, potem pa naj vrne za to obdobje, ko noče delati, svoje mesečne prejemke nazaj v državni proračun in mu bo marsikdo že na ta način hvaležen.  Ta zgodba se vleče že dlje časa in ne gre za politično vprašanje - če bi šlo za politično vprašanje, bi bili torej politikanti -, ampak gre za vprašanje, za katerega je odgovorna tudi politika. In če je za kaj politika odgovorna, potem se mora politika s to stvarjo tudi ukvarjati in o njej debatirati, kako bo to situacijo rešila. Ne želim prelagati odgovornosti, da je ta Vlada izključno kriva za nastalo situacijo, je pa sokriva od leta 2014 naprej. Tako pač je. Kdor vlada, nosi večji delež odgovornosti kot pa tisti, ki je v opoziciji ali pa kjerkoli drugje. Tudi ne bi bilo fer, če bi se pogovarjali na takšen način, ampak od leta 2015, od kar smo dobili to mednarodno poročilo na mizo in smo se tudi o tem pogovarjali v okviru parlamentarnega Odbora za zdravstvo, od takrat naprej pa ni bilo storjenih tistih stvari, ki bi morale biti narejene. To je govoril, za razliko od predstavnikov ministrstva so krivdo delno prevzeli tudi odgovorni na UKC Ljubljana. Samo nekaj besed. Prej, ko je govorila neka kolegica, da je vse pod nadzorom … Tudi direktor UKC Ljubljana je govoril, da je problem, tudi nekateri zaposleni tam so govorili, da je težava. »Propad dejavnosti otroške srčne kirurgije v UKC Ljubljana je bil verjetno posledica nekulture zanikanja, pomanjkanja odprtosti za kritiko, in tako dalje,« je bilo zapisano v tem poročilu od leta 2015. Gospe in gospodje, očitno se je ta poklicna in upravljavska nekultura, torej od leta 2015, nadaljevala in zato smo nekaj let za tem, torej danes, priča popolnemu razpadu oziroma priča razpadu programa otroške kardiologije. Za to razsulo, se strinjam, ni samo enega krivca, a poleg odgovornih v UKC Ljubljana in odgovornih zdravnikov nosi velik del odgovornosti zlasti Ministrstvo za zdravje. Trdim, od leta 2015 Milojka Kolar Celarc  in njena ekipa v preteklosti pa vsi drugi ministri s svojimi ekipami. Ker to ni samo problem, se strinjam, samo zdajšnjega časa in v celoti vladajoča politika. In od leta 2015 bi lahko na podlagi tega mednarodnega poročila marsikaj bilo narejeno. Minila so tri leta. Tri leta so minila in danes se pogovarjamo o tem kaj bi bilo prav narediti takrat, zakaj tega nismo naredili takrat. Govorimo o neučinkovitosti in kdo je za to neučinkovitost lahko prevzame odgovornost in kakšni so ukrepi za naprej, da bomo izboljšali situacijo. O tem se mora pogovarjati odgovorna politika. / znak za konec razprave/ Tisti, ki se pa o tem noče pogovarjati, potem je pa to njegov problem. In gospa državna sekretarka, o učinkovitosti se dajmo pogovarjati in o učinkovitosti tudi želim slišati vaše odgovore v nadaljevanju.

Besedo ima gospod Franc Breznik, pripravita naj se gospod Zvonko Lah in gospod Danijel Krivec.  Gospod Breznik, imate besedo. Izvolite.

Najlepša hvala.  Torej danes teče seja predvsem o prioritetah neke družbe. Mislim, da je zdravje posameznika ena najvišjih prioritet vsake zdrave družbe, zdravje tistih najmlajših, lahko rečemo, tistih ki so odvisni tudi od starejših, torej predvsem otrok je pa še toliko bolj prioritetno. Mislim, da vse razprave, ki so danes tekle, večini kolegov in kolegic vsaj v veliki meri so bile na mestu, je pa bilo seveda nekih ekscesnih besed. Mislim, da kolegica iz SMC, ki je govorila, da je sam / nerazumljivo/ v usta, torej tisti, ki smo opozarjali na nedelo, predvsem ministrica za zdravje, da je popolnoma izgubljena, da nima nadzora, da je predvsem v Sloveniji velik problem sistemske narave. Gre za sistemsko korupcijo in sistem, ki ne deluje. To sta dve točki na katerih smo mi odpirali teme in tudi obe, lahko rečemo, obe interpelaciji. Danes, ko nekdo govori, ki je štiri leta tukaj bral lističe, v naprej pripravljene, torej poslanci, ki nikoli se niso niti pripravili na sejo, ki so zadnji mesec, lahko rečemo, vlagali neke popolnoma neusklajene zakone iz nekih njihovih področij kjer živijo zato, da bi si naredili zadnje mesece neke tako imenovane reklame, delali dobesedno še v zadnjem mesecu tega sklica kaos tukaj v Državnem zboru kje bi se še lahko tudi takrat ukvarjali s prioritetami. Ponovno ponavljam besedo prioriteta. Zdravje posameznika je prioriteta. Prioriteta Vlade pa je bila prve pol leta kako Janeza Janšo vreči iz parlamenta. Potem številni zakoni, registracija koles s pomožnim motorjem, kako neke družbe zaslužijo s tehničnimi pregledi, kako zaposliti celo vrsto novih birokratov v javni in državni upravi. To jim je uspelo. Pa je bila spet prioriteta drugi tir, kako za dvakratno ceno zgraditi drugi tir in je spet tekla cela kalvarija. Potem je bila prioriteta, da so ponovno javni denar ponovno naredili novo institucijo, varuh diskriminacije. Poglejte, imamo Varuha človekovih pravic, ki ima štiri namestnike, eden izmed namestnikov bi lahko se ukvarjal samo z diskriminacijo in ves servisni del birokratov, ki je, ki deluje v okviru Varuha človekovih pravic, bi lahko nudil tudi tako imenovane servisne birokratke usluge temu varuhu, torej diskriminacije. Ne, mi smo, ta Vlada je rekla, treba je ustanoviti nov organ in danes ta organ ugotavlja, da ves denar, ki ga dobi, da je premalo ljudi, in da rabiš še več birokratov. Torej ves ta čas tranzicijska levica, ves čas te tranzicije porablja javni denar samo za zadeve, ki sploh niso prioriteta neke družbe. Prioriteta naše družbe mora biti v prvi vrsti zdravje posameznika, še posebej v manjši populaciji ljudi kjer je vsako zdravje, vsako alarmantno zdravje nekega otroka izredno pomembno. Že tako imamo malo otrok, zato da moramo ponuditi tem otrokom najvišjo stopnjo zdravstvene oskrbe ves čas na njihovih razvojnih stopnjah in potem tudi na odrasli stopnji. Zato se mi zdi, da so popolnoma ves čas izgubljeni v prostoru in času. Ko gledam te listke, to tekmovanje za Prežihovo bralno značko tukaj v Državnem zboru, je to žalostno.   (nadaljevanje) In potem kolegica žali kolegico Godčevo, ki niti prostega časa ni namenila svoji družini. Ves čas je bila tukaj, dokazovala to zdravstveno korupcijo, milijone in milijone evrov, ki so odtekali. Mati dveh otrok, ženska, ki je diplomirala iz fizike, to ji je po vsej verjetnosti že v otroštvu bilo naloženo v jasli, da zna logično sklepati, in gre za enega težjih študijev. In danes jo žali neka predstavnica, ki je brala liste, ker je tudi danes brala te pamflete, ki je končala ob delu na koncu svoje kariere neko dobo, tretjo ligaško fakulteto, in danes žali. Žali mene, češ da odpiram usta. Vsa moja družina se je ukvarjala z medicino ali pa veterinarsko medicino. Moj bratranec je, recimo, eden najbolj priznanih ortopedov v Sloveniji. Moj oče je, recimo, celo bil cimer najbolj priznanega kardiokirurga vseh časov, ki ga je kdajkoli dal slovenski narod, to je bil Marko Godina, ves čas sta skupaj preživela na študiju v Zagrebu. Lahko rečem, da so velik del družine visoke medicinske sestre, zdravniki, veterinarji, farmacevti. Tako sem se v okviru svoje rodbine, ki je bila velika, v Slovenskih Goricah lahko, kljub temu, da nisem študiral medicine, seznanil in živel s humanostjo od svojih otroških korakov dalje. In danes tu poslušam te pamflete, poslušam ljudi, ki so se izgubili v prostoru in času, nimajo protiargumentov, razen svojih žalitev. Žalijo kolega Pojbiča, ki se bori v svojem revnem okolišu za ljudi, ki so na robu preživetja, ves dan je na terenu, ves svoj čas, denar in svojo energijo, lahko rečemo, dobesedno daje tam na terenu. In taki ljudje, ki so nastali kot medijski projekt, so mislili, da bodo vladanje lahko vozili kot nek medijski projekt, torej, v neki fatamorgani, v neki Potemkinovi vasi, kjer bodo ljudem prikazovali, da zdaj, ko so oni na oblasti, kljub temu, da niso naredili ničesar, da je zdaj nekaj bolje. Poglejte, zdravstveni sistem se podira zato, ker slovenski javni zdravstveni, tako imenovani Zemljarič-Miklavčičev model brutalnega, jaz pravim temu pokvarjenega levaškega političnega dela, ki je preživel to tranzicijo, pa seveda ne deluje. En del tega zakulisja je odkrivala kolegica Godčeva, drugi del, bančni sistem, kolega Logar in še več takih zadev bi lahko odpirali, Telekom in ostale stvari, ampak bi se preveč oddaljil. Vrnimo se na srčno kardiologijo, ki narekuje predvsem kader, ki ga danes nimamo. Kolegica Godčeva je dobro rekla, lahko podpišemo najboljšo pogodbo, z najboljšimi kardiologi, srčnimi kirurškimi centri na svetu, če mi nimamo ljudi, ki bi se učili. In zdaj poglejmo en študij. Običajno gredo vsi ti zdravniki najprej na gimnazijo, marsikdaj tudi v kakšno zdravstveno šolo, ampak največkrat končajo pri nas na Štajerskem drugo gimnazijo, naravoslovno usmerjeno, kasneje najmanj šestletni študij medicine, nato sledi v kirurgiji najmanj šestletni študij specializacije. Po študijo specializacije običajno nekaj let strokovnega dela, dodatne specializacije za tako imenovano specialno kardiologijo, ki je otroška, ki spet narekuje nova znanja, nove prijeme. In v okviru tega spet stotine nekih operacij in potem pridete do najbolj zapletenih operacij pri otrocih, do tako imenovanih posebnih operacij, zelo težkih stanj, tudi prirojenih težkih stanj. Poglejte, posamezniki dopolnijo že skoraj 40 let starosti. Na tej stopnji lahko nek slovenski zdravnik, če je imel ves čas tudi vrhunske mentorje, začne samostojno delati kot kirurg. Torej, imamo posameznika, ki je omejen 15, 20 let, da lahko vrhunsko dela. In v tem času na tej stopnji, glejte, tako imenovani Zemljarič-Miklavčičev pajdaški socialistični model našega zdravstvenega sistema seveda ne deluje. Ne spodbuja teh zdravnikov, niti eksistenčno niti materialno, v smislu njihove opreme. Ta denar je odtekal, odtekal je za vse tisto, kar sem razlagal. Odtekal je za nepomembne institucije v Sloveniji, za številne agencije v tej tranziciji, za preplačani material, za številna zdravila, številne, lahko rečemo, tudi servise na tako imenovanih operacijskih mizah in na vseh ostalih področjih, do zadnje plenice za nepokretne bolnike. Večina kirurgov, ne samo srčnekardio kirurgije za otroke, smo izgubili in to zgubo, lahko pogledate, ne da so odšli v tujino, lahko si pogledate v marino v Portorož, lahko greste v Umag, lahko greste v Dalmacijo. Nekdo, ki je v pokoju ima 14 cela, mislim da, 7 metrov dolgo jahto, bivši minister, 650 tisoč evrov najmanj. To mislim, da je samo privez 5, 6, 7 tisoč evrov za tako jahto. In tu se ta denar izgublja. Torej, sistemi pregona ne delujejo. Ne delujejo institucije. Na drugi strani mladi, vrhunski kader, ki smo ga šolali več kot 20 let, ki je sedaj, lahko rečemo, na pragu tega, da vrne družbi to, zaradi teh nesistemskih ukrepov popolnoma, lahko rečem, užaloščen odhaja. Kljub temu, poglejte, danes napad na zdravnike, tudi s strani SMC, kolega Möderndorferja, kaj si oni mislijo, ali nimajo nič humanitete v sebi, jaz mislim, da kolikor jih poznam, tudi medicinskih sester, tudi strežnic, imajo humanost. Sam sem bil pred nekaj tedni v bolnici, poglejte, za male plače imajo humanost do zadnjega. Pripravljene so biti 5 let podcenjeni, 10 let, 15 let, 20 let. Veste na neki stopnji pa, če živiš v taki družini kot sem jaz živel, imaš neko normalno vzgojo, ko vidiš, da ljudje prihajajo domov, ko je nekdo, recimo, bratrancu, ko se je trudil, pa bolnik umre in da živiš, ti si ne moreš teh problemov nekako odstraniti v službi, tako kot mi lahko marsikdaj v politiki, ampak prihajaš s temi problemi domov, prihajajo ti spomini, vedno dvom ali si vse v svojem strokovnem delu naredil najboljše. Ne znam si predstavljati srčnikardio kirurg pri otroku, kjer se mogoče maksimalno potrudijo, pa pač ta otrok premine. Lahko rečemo, ta stres na delovnem mestu, tisto užaloščene, ko vidiš tam starše, ki so izgubili otroka in tebe na drugi strani, ki si poskušal s svojo strokovnostjo maksimalno rešiti življenje temu otroku ali pa podaljšati življenje. In danes, veste, govoriti, da so krivi zdravniki, ne kriv je sistem. In sistem se imenuje Miklavčič Zemljariču pajdaški socialistični sistem in v tem živi slovenski zdravstveni sistem zadnjih 40 let. Ne samo v osamosvojitvi. In tu je ta brutalna pokvarjenost teh ljudi. In vsi, ki ste tu notri, vsi, ki ste kdajkoli dvignili roko proti interpelacije take ministrice, ki izhaja točno iz tega sistema, ste sokrivi. Sokrivi ste morda za celo vrsto življenj ljudi, ki so morda umrli zaradi tega, ker so prišli prepozno ali pa tudi tistim, ki bodo sedaj naslednji teden prepozno ugotovili raka v neki, lahko rečemo, v drugi razvojni stopnji, kjer je že nekdo imel metastaze. Vsi ste sokrivi tega sistema. In smo tudi sokrivi, da smo še premalo naredili. Da pa danes nekdo blati slovenske zdravnike zato, da so se odločili, da gredo v tujino. Ne, poglejte, to je znak, da ta sistem razpada, da oni v tem sistemu ne želijo več delati in da zvonimo plat zvona. In tudi če bo zadnji dan tega mandata mogoče še po volitvah, ko ne bo še skic nove sestave Državnega zbora, se je potrebno zavzeti za ljudi, ki so potrebni zdravnikov, za slovenski zdravstveni sistem. Sistem takšen, ki ga je tranzicijska levica vodila zadnja desetletja, torej je nevzdržen in več ne zdrži. Potrebujemo nove resne sistemske rešitve in nove resne reforme. O tem ne govorijo samo zdravniki danes tisti, ki najbolj manjkajo, torej tisti, ki so na vrhuncu svojih aktivnosti, svojega strokovnega znanja, kot je rekla danes kolegica Jelka, torej od 40 pa do 60 leta, takrat so zdravniki, lahko rečemo, vrhunski. To je njihova najboljša stopnja, kjer so še relativno mladi, imajo pa izkušnje, znanje in vse ostalo. Ampak problem je tudi mladi zdravniki, zato tudi nimamo tistih, ki bi bili pripravljeni sedaj absorbirati znanje nekih vrhunskih srčnih kardio kirurgov, specialistov za otroško kardio kirurgijo, ki bi prišli ponovno učiti v naš center v Ljubljano. Od leta 2007, ko je ta nastala, pa do danes je torej ta sistem, smo dokazovali vsaj po letu 2012, 2013, da je neka faza kjer ta sistem popolnoma stagnira in da je treba nekaj narediti. Torej, bil je proces. In danes, poglejte, ni začetek mandata neke vlade, ki je tukaj tri mesece. Mi imamo štiri leta opozoril. Štiri leta opozarjam, da je nek proces propadanja te srčne kirurgije. Na to smo opozarjali. Mi nismo danes   (nadaljevanje) in zaradi tega ne želimo spet politično zgodbo. Tukaj gre za življenje ali za smrt. Tukaj gre za usode številnih ljudi, spoštovane kolegice in kolegi, in tukaj, tukaj je nujnost in prioriteta, kot sem danes začel to, ta svoj nagovor vam, najbolj potrebna. Začnite pri sebi, če želite spreminjati svet, spreminjajte prvo sebe. Sami pri sebi se vprašajte, ali je bila prioriteta vse zakone, ki ste jih, ali pa podtikanja, ki ste jih sprejemali v tem mandatu, ali je vseeno še Slovenija, lahko rečemo, neka družba, v kateri živi neka zdrava kmečka pamet, neko zdravorazumsko razmišljanje in je zdravje posameznika, še pa posebej otrok, ena največjih prioritet te družbe. Jaz mislim na moje kolege v Slovenski demokratski stranki, pa mislim na kolege v Novi Sloveniji, pa tudi nepovezanega poslanca, je za to, za nas vse skupaj zdravje ljudi, predvsem pa otrok, prioriteta številka 1. Najlepša hvala.

Hvala lepa. Besedo ima gospod Zvonko Lah. Izvolite.

Hvala lepa, podpredsednik. Problematika v zdravstvu ni od včeraj pereča niti predvčerajšnjem. Sam se spomnim 20 let nazaj, ko smo bili krajevna skupnost, ne še občina, kjer je bilo pred leti ukinjena zdravstvena ambulanta, ostala je samo še tabla na stavbi. Smo se prizadevali za povrnitev družinskega zdravnika takrat in govorili smo, čakamo zdravstveno mrežo na primarnem nivoju, ki bo določala, kje bojo zdravstvene ambulante v Sloveniji. Mislim, da je ta zgodba stara že 30 let, pa še zdaj je nimamo. No potem z občino smo pridobili zdravstveno ambulanto. Sam sem že kot župan zavzemal, da poiščemo še dobrega zdravnika ali zdravnico, ker po navadi so dajali neko specializantko tam, pa je manjkala kakšen teden ali 2 v mesecu, po navadi še iz republik bivše Jugoslavije. No in uspeli smo dobiti zdravnico, domačo, z izkušnjami, podelili koncesijo in smo občani zelo zadovoljni ves čas z njo. Kasneje smo dobili tudi zobozdravnika, podelili koncesijo in smo tudi s tem zadovoljni, čeprav ima dela preveč, bi bilo potrebno vsaj še polovico ali pa enega poleg. Naknadno smo še ambulanto oziroma lekarno pridobili, ker je tudi prej nismo imeli. Govorim o primarnem nivoju. Zdaj pa poslušam statistiko, da bi potrebovali v Sloveniji tisoč 600 družinskih zdravnikov, imamo jih pa 900, in da ti zdravniki nimajo več prostih oziroma imajo kvote, določeni ne sprejemajo več novih pacientov. Tukaj mislim, da se problem začne, v primarnem nivoju, ampak primarni nivo je v pristojnosti občin, ne države. In zdaj imamo še neka pravila ali uredbo, kjer naj bi te družinske zdravnike kaznovali, če napotijo določenega pacienta neupravičeno na nek pregled, specialistični pregled in tako naprej. A ne gre tukaj za zastraševanje? Celo materialno naj bi odgovarjali. Kdo bo presojal o tem, ali je upravičeno ali ni upravičeno? Tako da problematika je dolga, pereča. 60 tisoč pacientov naj bi bilo v čakalnih vrstah. A se kdo vpraša, koliko od 60 bo umrlo, preden bo prišlo na vrsto? Tukaj v Državnem zboru na odboru, v enem od odborov je bilo rečeno, da v UKC Maribor je bilo 30 pacientov za določen poseg v vrsti in ko so prišli na vrsto, je bilo 5 že pokojnih. Nihče ni trenil z očesom. A ni to sramota za to državo? Pri koliko pacientih bolezen, kot je že kolega prej povedal, toliko napreduje, da je zdravljenje pozneje mogoče 5-krat dražje, kot bi bilo v začetnem stadiju bolezni. To je nezaslišano. Včeraj v medijih zasledimo uspeh hrvaških zdravnikov ravno pri dojenčici, ki se je rodila, ne vem, nekaj mesecev   prezgodaj in je smrtnost v takih primerih več kot 90 %, so oni to življenje rešili, tudi z večkratnim operacijam na dojenčici, da je čudež, so govorili, in to naši mediji. Pri nas pa prihajamo do tega, da bo ta program ukinjen, sosednji Hrvatje se pa hvalijo kako so uspešni. In zdaj bodo hodili Čehi k nam operirati. Se spomnite časov, takoj po osamosvojitvi, ko smo se smejali, ko so se Čehi mimo nas vozili na morje, s kakšnimi avtomobili, koliko so zaostali za nami. Zdaj pa se zamislite, zdaj bomo pa drago plačevali češke zdravnike, da bodo v Slovenijo hodili operirati. Kakšna je njihova plača pri njih? Kako jih zadržijo doma na Češkem, verjetno bodo k nam prišli operirati ne zastonj, nesolidarno, bo treba vse to plačati in to koliko. Kako pri nas ne uspemo zadržati naše strokovnjake, ki jih imamo, vrhunske, ki delajo tudi skoraj čudeže v bolnicah kjer naj bi bila za odpis opreme tudi več kot 85 %. V kakšnih pogojih delajo? Res sramota za to državo… / izklop mikrofona/

Hvala lepa.  Besedo ima gospod Danijel Krivec. Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim še enkrat.  Mislim, da smo že do sedaj precej izčrpali to temo. Tudi sam sem v stališču predstavil ključne argumente, zakaj je ta nujna seja bila sklicana. Ne bom se spuščal v neke detajle, ki so vezani na medicinsko osebje in vse ostalo, rad bi pa opozoril na to, da nas ta Vlada in to ministrstvo praktično od vsega začetka na nek način negira. Kadarkoli izpostavimo problem, je govora o tem, da so to že od vsega začetka neke predvolilne zgodbe, ki jih mi poskušamo predstaviti. Enako je v večini tudi koalicija danes razumela to našo sejo. Vendar, če pogledate vse seje matičnega delovnega telesa, vse odgovore ministrstva ali pa pristojnih služb, ki so prisostvovale tem odborom kjer smo opozarjali na posamezne težave znotraj zdravstvenega sistema, so bili odgovori večinoma v smeri, da se vse stvari urejajo, da bo to urejeno najkasneje v pol leta, par mesecev, itn. Če to pogledamo, ugotovimo da smo zdaj na koncu mandata, in da se vse stvari bistveno bistveno slabše kot takrat, ko ste vi prevzeli in Vlado in tudi resorno ministrstvo. Vmes se je veliko denarja dodatno vložilo v to, da se neke stvari sanira, pa se je v bistvu samo plačalo neke račune za nazaj, sistem pa iz dneva v dan slabši. In zdaj vi nam očitate, da iz tega delamo neko predvolilno kampanjo. Mislim, da je kolega Horvat lepo povedal, kampanja za poslance je praktično v celem mandatu od prvega dne ko postane poslanec do izteka ko prevzame nov poslanec drugo vlogo. Mislim, da vsi delamo za to, da se razmere v tej državi izboljšujejo in enako velja tudi za zdravstveni sistem in nikoli se nismo vtikali v posamezne zdravnike v posamezne stvari, ki so vezane na stroko. Ves čas smo opozarjali, da pa sistem ne omogoča tem ljudem, da bi normalno funkcioniral. In navkljub zagotavljanju ministrstva, stroke, da se stvari urejajo, se stvari vsaj na tem področju, ki smo ga danes izpostavili, slabšajo in so ste tako daleč poslabšale, da praktično nimamo neke pametne rešitve in na to opozarja tudi zdravniška zbornica in njena predsednica in verjetno bo še marsikdo v nadaljevanju, kajti verjetno bomo čez en mesec ugotovili, da ko bodo potekle te začasne pogodbe oziroma ta dvomesečni rok, ki ga morajo opraviti, bomo verjetno spet iskali neke ad hoc rešitve kako zadevo reševati. In nedopustno je, da se znotraj enega sistema, kjer imamo zdravnika, ki bi moral peljati neko novo strokovno moč, ki ga lahko nadomesti, ta zadeva ni dogajala in štiri leta ste imeli vi škarje in platno v rokah in bi to morali zagotoviti. Tudi v neki drugi branži je pomembno, da nek vodja neke proizvodnje uvaja nekoga, ki ga lahko nadomesti, v zdravstvu pa je to še toliko bolj pomembno, ker gre za prenos nekih specifičnih znanj in tega praktično v štirih letih ni bilo. In zdaj govoriti o tem kako bomo to nadomestili z nekim uvoženim  (nadaljevanje) kadrom, z nekimi rešitvami, ki ne bodo pomagale, mislim, da je to prej utopija kot pa dejstvo. Verjetno se bo nova vlada takoj, ko bo zasedla položaj, in tudi nek nov minister ali ministrica morala soočiti s tem problemom in si ne zatiskati oči, da se lahko stvari uredijo same od sebe, to, kar je očitno delala ta ministrica, ki nam je praktično na vsaki interpelaciji povedala, da mi ne vemo, o čem govorimo, da vse, kar govorimo, je mimo dejstev in pa da stvari idealno ali pa skoraj odlično potekajo in bomo že videli čez eno leto ali dve leti. Ampak ta leta so šla mimo in smo šli samo iz slabšega na slabše. Zdaj, če si koalicija zatiska oči pred tem in govori, da to ni res, bo morala pač račune polagati in verjetno bo ta račun zelo hitro izstavljen, najkasneje pa 3. junija, ko bomo šli na volitve.

Hvala lepa. Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobijo besedo še predstavnica Vlade in predstavnica predlagatelja. Besedo ima dr. Ana Medved, državna sekretarka. Izvolite. Ne? Hvala lepa. Potem pa izvolite, gospa Jelka Godec.

Ja, današnja razprava je pokazala ravno to, kar v bistvu govorimo že štiri leta. Koalicija, ministrstvo, Vlada si zatiskajo oči pred realnimi problemi in višek današnje seje bi verjetno bil to, da bi kdo izmed koalicijskih poslancev izjavil, da so zdravniki, srčni kardiologi, odstopili za to, da ima opozicija kaj govoriti v Državnem zboru. Namreč, to smo že enkrat slišali, da splošni zdravniki pošiljajo toliko napotnic na sekundarij, zato da imamo mi v Državnem zboru kaj govoriti. To bi bil še tisti višek, to sem še čakala, no. Meni je zelo žal, da zato trpijo bolniki, tisti, ki čakajo v vrstah, mladi bolniki, starši, sorodniki, in tako naprej, zaradi tega, ker koalicija ne prizna, da je ta ministrica, to ministrstvo, ta Vlada zdravstvo spravila na kolena. Dobesedno na kolena in danes je to najbolj eskaliralo na otroški srčni kardiokirurgiji, pa recite, kar hočete, ampak krivi za to ste na ministrstvu, predvsem pa ministrica, kot je rekel kolega Dani, ki je štiri leta trdila, da je sistem v redu, da ni boljšega sistema daleč naokoli, da je potreben samo nov denar, da je treba pač te zdravnike, ki so opozarjali na zadeve, kaznovati, vsaj tako se zdi. Pravite, da so požrešni na denar, da hočejo več. Slovenskim zdravnikom ne boste dali, tujim boste plačali pa več ali kaj? To je, bojo prišli za isti denar kot slovenski zdravniki? Jaz mislim, da slovenski otroški kirurgi, kardiologi bi morali biti najbolj plačani zdravniki v Sloveniji. Mislim, da so mogoče še celo premalo plačani. Takšne odgovornosti, kot jo nosijo ti zdravniki, mislim, da je ne nosi nihče. In danes govoriti o tem, da so požrešni na denar in jih linčati v Državnem zboru, sem že povedala, pa tudi moji kolegi, je neprimerno za poslance. Linčamo oziroma ne linčat, ampak želeli smo iz tega mesta spraviti ministrico, da bi bilo mogoče mesto prazno in bi bilo škode manj, kot da ministrica sedi tam, kjer sedi. Danes naj bi poslušali o tem. Mene zanima, kateri zdravnik iz tujine bo prišel delati za isti denar kot naši zdravniki? Koliko jim boste plačali? Nismo dobili odgovora. Kdo bo delal na nacionalnem inštitutu? Nismo dobili odgovora. Ali bo imel gospod Gregorič proste roke? Nismo dobili odgovora. Samo 60-dnevni odpovedni rok in da morajo ti zdravniki opraviti tisto, kar morajo po zakonu. Ni potrebno, ni potrebno. Kršijo / nerazumljivo/ akt in gredo. Lahko, komot, pa jih boste sodno preganjali. Ampak niso krivi zdravniki, da je otroška srčna kardiokirurgija v Sloveniji propadla. Krivo je ministrstvo, kriva je Vlada, zdajšnja najbolj, pa tudi prejšnje, ki so bile opozorjene na te stvari, pa niso. Ampak 2015 je bilo mednarodno poročilo, ki je to ostro, jasno in glasno zapisalo, pa ministrica ni reagirala na to poročilo. Nenehno iste besede: »Ni problema, vse deluje normalno, to je pretiravanje, in tako naprej.« Danes smo pred tem, da ne pretiravamo več. Ne eni, ne drugi. Mene skrbi, da bom čez, zdaj manj kot 60 dni rekla: »Sem vam rekla.« Ampak takrat vas ne bo več tam, ne bo ministrice, ne bo te Vlade in spet ne bo nihče odgovarjal tako kot je v slovenskem zdravstvenem sistemu, nihče do zdaj ni odgovarjal za nič ne za napake zdravnikov, ne za napake v sistemu, ne za kraje, ne za korupcijo, za nič. In tudi v tem primeru, ko otroške srčne kirurgije čez mesec in pol ne bo več v Sloveniji ne boste odgovarjali.

Hvala lepa. Vsi prijavljeni razpravljavci ste dobili besedo. Ostalo nam je še nekaj časa. Ali želi še kdo razpravljati? Ne. Hvala lepa. Potem zaključujem splošno razpravo o predlogu priporočila. V skladu z razlago Komisije za Poslovnik z dne 9.12.2009 Državni zbor ugotavlja, da je postopek preko obravnave predloga priporočila končan. S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 64. izredno sejo Državnega zbora. Hvala lepa in lep popoldan.