Spoštovane kolegice poslanke in kolegi   poslanci, gospe in gospodje!  Pričenjam 65. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Jelka Godec, gospa Suzana Lep Šimenko, mag. Bojana Muršič, dr. Mirjam Bon Klanjšček, gospa Vojka Šergan od 15.30 ure dalje, gospa Ksenija Korenjak Kramar, dr. Jasna Murgel, gospa Iva Dimic, gospa Ljudmila Novak od 11. ure dalje, dr. Simona Kustec Lipicer od 15.30 ure dalje, gospa Anja Bah Žibert, Violeta Tomić do 10. ure in od 17. ure dalje, mag. Julijana Bizjak Mlakar od 15. ure dalje, gospa Marija Antonija Kovačič, gospod Marijan Pojbič, gospod Danijel Krivec, gospod Tomaž Lisec, gospod Danilo Anton Ranc, mag. Branislav Rajić, mag. Dušan Verbič, gospod Igor Zorčič, mag. Aleksander Kavčič, gospod Marjan Dolinšek, mag. Matej Tonin, dr. Laszlo Göncz do 11. ure, dr. Vinko Gorenak od 13.30 ure dalje, dr. Matej T. Vatovec, Miha Kordiš, gospod Franc Jurša in gospod Ivan Hršak oda 14. ure dalje.  Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.  Prehajamo na določitev dnevnega reda 65. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 22. maja 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 47 poslank in poslancev, soglasno so vsi bili za.  (Za je glasovalo 47.) (Soglasno.)  Ugotavljam, da je dnevni red 65. izredne seje zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO KONČNEGA POROČILA O OPRAVLJENI PARLAMENTARNI PREISKAVI O UGOTAVLJANJU DOMNEVNEGA PRANJA DENAJRA IN FINANCIRANJA TERORIZMA, JEDRSKE PROLIFERACIJE TER FINANCIRANJA AKTIVNOSTI TUJIH OBVEŠČEVALNO-VARNOSTNIH SLUŽB V NOVI LJUBLJANSKI BANKI, D. D., TER DOMENVNEGA PRANJA DENARJA V NOVI KREDITNI BANKI MARIBOR, D. D..  Končno poročilo je v obravnavo zboru predložila preiskovalna komisija o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranje aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v Novi Ljubljanski banki, d. d., ter domnevnega pranja denarja v Novi Kreditni banki Maribor, d. d.. Končno poročilo je jasno, zato ga bo zbor obravnaval na seji odprti za javnosti. Sestavna dela končnega poročila sta tudi dodatno končno poročilo pri katerem je potrebno upoštevati varstvo osebnih podatkov in je označeno s stopnjo poslovne tajnosti na podlagi 67. člena Zakona o Banki Slovenije in bančne tajnosti po 125. členu Zakona o bančništvu ter drugo dodatno končno poročilo, ki je skladno z zakonom o tajnih podatkih označeno s stopnjo »tajno«. Glede na navedeno, bo zbor na podlagi drugega odstavka 101. člena Poslovnika zbora navedeni dodatni končni poročili obravnaval na seji zaprti za javnost in sicer danes, 46 minut po prekinjeni obravnavi te točke na javnem delu seje. Vse razpravljavce tako prosim, da v razpravi na javnem delu seje ne navajate podatkov iz dodatnega končnega poročila in drugega dodatnega končnega poročila, ki sta javnosti nedostopna. Prehajamo na razpravo o končnem poročilu, o bistvenih ugotovitvah ter o predlogu sklepa, ki jo bomo opravili na javnem delu seje. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku predlagatelja, predsedniku preiskovalne komisije, gospodu Janiju Möderndorferju.  Postopkovno še prej? O.K. Postopkovno, gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Po tem, ko je ta preiskovalna komisija sprejela končno poročilo in ga predložila Državnemu zboru, je bila danes pol ure pred začetkom te seje sklicana še neka zaprta seja te preiskovalne komisije z naslovom Dogovor o delu. Zdaj pa me zanima, za kakšne stvari je šlo pri tem, zakaj je bilo to sklicano, ker je poročilo že predloženo, in me zanima, ali bo ta dogovor o delu, o katerem ste maloprej sklicali sejo, dostopen v javnem delu seje, da bomo lahko vanj vpogledali. Zdi se mi sila neobičajno, da po tem, ko je preiskovalna komisija v celoti zaključila delo, predložila poročilo, skliče še nek posvet ali karkoli že. Sklepi so predloženi, imamo jih na klopeh, gradivo je tukaj in bi le prosil za informacijo, ali bo tisto, kar je za javni del seje potrebno, tudi ta dogovor o delu pravočasno dosegljiv oziroma bi moral biti pred začetkom seje; sicer ne vem, o čem ste se še dogovarjali, če ste že vse predložili v gradivu za redni oziroma odprti del in za zaprti del seje. Želim pojasnilo, gospod predsednik.

Postopkovno, gospod Jani Möderndorfer. / oglašanje iz dvorane/ Jaz nimam odgovora, zato njemu dajem besedo za postopkovno, da pove.

Hvala lepa, predsednik. Glede na to, da je bilo postopkovno vprašanje - in bom tudi govoril samo o postopku, na katerega se sklicuje vodja poslanske skupine zaskrbljene stranke pri tej temi -, v resnici je seja trajala pet minut. Šlo je za postopek, za tisto, kar pravzaprav naredi vsaka preiskovalna komisija, ni odločala o nobenih sklepih, ki bi vplivali na današnjo razpravo ali pa spremembo poročila ali karkoli podobnega. Šlo je samo za pooblastila strokovnim sodelavcem, da pripravijo vse potrebno - in je to neodvisno od tega poročila in današnje razprave - za naznanitev kaznivih dejanj. In to je tudi vse.

Postopkovno, gospod Jože Tanko.

Hvala lepa, gospod predsednik. Neobičajno je, da na postopkovno vprašanje, ki se naslovi na tistega, ki predseduje Državnemu zboru, odgovarja poslanec. Vi ste večkrat dali opomine in tudi kritizirali vse tiste, ki smo spraševali ali pa želeli neko razpravo, da je to nekorektno in neposlovniško. Zdaj ste vi to sami naredili na koncu. Jaz sem na vas naslovil vprašanje in dolžni ste vi dati odgovor, ker če se je to zgodilo - vi vodite sejo, ste podpisani pod sklic in tako naprej -, morate odgovoriti na to poslovniško vprašanje. Zdi se mi nekorektno, da preiskovalna komisija, ki je končala delo, še kar dela, dala je že poročilo, pa določa še neke druge zadeve. Mislim, da je to nekorektno, kar počnete.

Zdaj bom pa dal odgovor: ker odgovora nisem vedel, sem dal možnost za odgovor tistemu, ki vodi določen organ, v katerem pa vi po lastni volji ne sodelujete; če bi sodelovali, potem tudi tega postopkovnega vprašanja ta trenutek ne bi bilo. Izbira v demokraciji je pač stvar vsakega. S tem bi jaz to zadevo zaključil in, prosim, končno dal besedo za tisto, kar smo sprejeli. Torej, besedo ima za obrazložitev predstavnik predlagatelja, predsednik preiskovalne komisije, gospod Jani Möderndorfer.

Dovolite mi, da se kot predsednik preiskovalne komisije najprej zahvalim članom komisije, kolegom poslancem, gospodu Matjažu Nemcu, gospodu Francu Trčku, gospodu Jerneju Vrtovcu in gospodu Ivanu Hršku. Enako velja zahvala tudi strokovnim sodelavcem Državnega zbora in predvsem zunanjim sodelavcem komisije, brez katerih dela preiskovalne komisije ne bi mogli tako učinkovito tudi zaključiti.  Komisija je zaslišala 47 prič iz vrst vpletenih deležnikov in sicer: iz Nove Ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor, Urada za preprečevanje pranja denarja, Policije, Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za finance in seveda tudi slednjo Banko Slovenije. Dve priči od teh sta bili ekspertni priči, gre za gospoda Miroslava Gregoriča in gospoda Klavdija Stroligo. Zaslišala je tudi šest skritih prič, dve priči pa sta se zaslišanju, kljub dvakratnemu povabilu, seveda izognili, vendar zaradi tega, ker je komisiji primanjkovalo časa, ponovnega povabila, tretjega, ni mogla izročiti in seveda tudi s tem opraviti zaslišanje. Komisija je opravila tudi pogovor s tremi žvižgači, preko posrednikov pa je tudi stopila v kontakt z Irajem Farrokhzadehom. Preiskovalna komisija je ugotovila, da Farrokhzadeh je dobro obveščen o ponovnem odprtju primera in da ima v Sloveniji vzpostavljeno mrežo stikov, ki jih očitno lahko kadarkoli kontaktira, zato preiskovalna komisija pričakuje, da bodo pristojni državni organi v okviru nadaljevanja preiskave to mrežo tudi jasno identificirali.  Parlamentarna preiskava v dveh največjih slovenskih sistemskih bankah v državni lasti, res je, NKBM je bil kasneje prodan Apolu, je preiskovalna komisija opravila v osmih mesecih in pol. Konstituirala oziroma z delom pa je pričela 1. 9. 2017 lanskega leta. Preiskovalna komisija se je že na začetku soočila s težavami, saj ji je druga preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v Slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji oziroma Logarjeva komisija ni želela posredovati dokaznega gradiva, ki ga je seveda pridobila s pripravo vmesnega poročila o opravljeni parlamentarni preiskavi v zadevi Farrokh. Kar pa seveda pomeni, da je morala vse gradivo od Nove Ljubljanske banke in pristojnih državnih organov pridobiti znova. S tem je preiskovalna komisija izgubila več kot dva meseca. Dr. Logar se sicer sklicuje, da preiskovalni komisiji ni mogel izroči gradiva, ki ga je pridobil preko sodnih odredb, kar deloma sicer tudi drži, zamolčal pa je dejstvo, da bi lahko preiskovalni komisiji izročil preostalo gradivo, ki ni bilo vezano na odredbo sodišča. V zvezi s tem velja izpostaviti tudi dejstvo, da preiskovalna komisija iz tega ni naredila ne škandala, sklicevala nobenih tiskovnih konferenc, kot jih je dr. Logar v primeru sodnih zasegov iz zapletov na sodiščih. Še posebej z razlogom, da ne bi še bolj omajali in zmanjšali ugled Državnega zbora.  Posledica oviranja dela naše preiskovalne komisije pa je, da se je zaradi tega v Državnem zboru nahajata dve kopiji istega gradiva v dveh različnih mapah, pa naj razume to kdor hoče in kakor hoče na kakršenkoli način.  Tik pred koncem samega dela preiskovalne komisije, pa je seveda vodja Poslanske skupine SDS vložil zahtevo, da se predsednika preiskovalne komisije razreši, kajti obstaja dvom oziroma sum, da gre za konflikt interesov. Šlo je vse na podlagi dokumentacije s katero so razpolagali verjetno pomanjkljivo, da je seveda Košarkarski klub Union Olimpija, ki sem ga vodil preden sem začel voditi samo preiskovalno komisijo, naročil oziroma skupaj z upravo določil začetek poenostavljene prisilne poravnave in s tem seveda preiskovanca spravil na drugo stran, kar bi bilo seveda v tem primeru v nasprotju s Poslovnikom preiskovalne komisije in Zakonom o preiskovalni parlamentarni komisiji. To zahtevo je seveda komisija obravnavala, iz postopka sem se izločil kot predsednik, vodil je komisijo podpredsednik in člani so sami na seji tudi obravnavali kompletno gradivo in o njem tudi odločali in seveda niso ugotovili nobenega konflikta interesov in zato je komisija s tem delom tudi nadaljevala.  Naj omenim naslednje, bistvo je, da je v resnici že seveda komisiji postalo jasno zakaj pravzaprav komisija na nek način ni želela sodelovati v preiskovalni komisiji. Tudi jasno je zakaj je vzpostavila to vprašanje šele takrat, ko se je odprl primer oziroma razširil predmet preiskave preiskovalne komisije na NKBM. Dokler smo preiskovali samo NLB, pravzaprav teh težav nismo imeli. In v bistvu, če boste pogledali magnetogram, boste videli, da je gospod Grims že takrat, v sami začetni fazi, govoril o nekem konfliktu interesov, seveda takrat sem mislil, da misli da sem v konfliktu interesov zato, ker naj bi imel odprt račun v Novi Ljubljanski banki, kjer  (nadaljevanje) sem seveda zelo jasno povedal, da tam računa nimam. No, seveda, torej so že eno leto v resnici ves čas vedeli, kaj je njihov motiv in to je lahko eden od razlogov, zakaj niso sodelovali v tej parlamentarni komisiji. To seveda obžalujem, kajti s tem bi seveda imeli bistveno večji nadzor in bistveno boljši vpogled v delo same preiskovalne komisije. SDS se je trudila, da bi delo preiskovalne komisije otežila do te mere, da svojega dela ne bi dokončala, kajti vedeti morate, da bi, v kolikor bi jim ta zamenjava celo uspela, v resnici komisija lahko takoj končala delo, kajti postopek zamenjave bi trajal dva meseca in znašli bi se na koncu mandata. Namreč, tisto, kar je zelo pomembno, pa je, da argument še vedno drži, tudi kljub jezi, od prejšnjega tedna, ko smo imeli prvo tiskovno konferenco o samem poročilu, kjer sem izjavil in danes še enkrat ponavljam: »Verjetno je bil problem, kajti, kot sem že izjavil, bi v preiskavi naleteli nase in na svoje člane oziroma simpatizerje.« Še danes po zaključku dela komisije sem z njihove strani deležen poskusov osebne diskreditacije, zato naj jasno povem vsem prisotnim, da sem ponosen na svoja dva poklica in ponosen sem tudi na to, da sem dolgo let delal v zdravstvenih ustanovah in nenazadnje tudi z uporabniki znakovnega jezika. Verjamem, da s tem izražam neke vrste podporo tudi vsem tem, ki se ukvarjajo na tem področju. Istočasno pa je pomembno ob tem povedati naslednje dejstvo, ki je pomembno za vse poslanke in poslance. Namreč, prepričan sem, da so vsi poslanci, ki so jim volivci zaupali ta mandat, sposobni opravljati svojo funkcijo in s tem tudi voditi in sodelovati v delovnih telesih tega Državnega zbora in, kar je še bolj pomembno, tudi preiskovalnih komisij. Slednje lahko zatrdim tako zase kot tudi za svoje poslanske kolege in kolegice, tako kolegico Jelko Godec, Matjaža Hanžka in Anžeta Logarja, ki so v tem mandatu vodili vsak svojo preiskovalno komisijo. Kljub vsemu pa velja opozoriti, da je preiskovalna komisija parlamentarno preiskavo končala zgolj v primeru Farrokh, medtem ko preiskave v zadevi domnevnega pranja denarja Nove kreditne banke Maribor ni končala v celoti in bo predlagala, da jo novi Državni zbor ponovno uvede in jo nadaljuje tam, kjer je svojo delo preiskovalna komisija zaradi pomanjkanja časa morala prekiniti. Preiskovalna komisija še ni uspela v celoti ugotoviti vloge oziroma odgovornosti bivšega predsednika uprave NKBM, Aleša Hauca, ki se je kar dvakrat izognil pričanju, čeprav je pričal pred Logarjevo preiskovalno komisijo, prav tako pa se je udeležil seje Komisije za nadzor javnih financ na temo, ki jo je vodil mag. Andrej Šircelj. Aleš Hauc je bil pri preiskavi pranja denarja v banki, ki jo je vodil, torej pripravljen sodelovati zgolj s člani preiskovalne skupine SDS, ko je šlo za drugo preiskovalno komisijo, pa je seveda umanjkal. Kasneje je nenavadno zbolel, čeprav je na Komisiji za nadzor javnih financ vehementno zatrjeval, da je pripravljen vse pojasniti.  Kot predsednik preiskovalne komisije sem zadovoljen, da smo uspeli v sedmih letih po zaprtju računa Iraja Farrokhzadeha, z njim povezanih gospodarskih subjektov in razčistiti sumljive transakcije, ki so potekale preko Nove ljubljanske banke. Delo preiskovalne komisije pa ima več konkretnih posledic. Prvič, sedanja ministrica za notranje zadeve je že izvedla notranji nadzor policije v zvezi z vodenjem primera Farrokh, na podlagi ugotovitev pa je policija že dobila nove usmeritve za svoje delo, poleg tega pa je zaradi načina obravnave oziroma vodenja postopka Ministrstvo za notranje zadeve zoper nekatere policiste, ki so vodili primer, podalo prijave Specializiranemu državnemu tožilstvu. Drugič, Banka Slovenija je izvedla notranjo revizijo vodenja nadzora v Novi Ljubljanski banki in vodenja prekrškovnega postopka in bo na podlagi ugotovitev okrepila operativni nadzor na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Nova Ljubljanska banka ima danes zgledno urejeno področje preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma s kompetentnimi nadzorniki oziroma pooblaščenci in korporativnega upravljanja s kompetentnimi organi vodenja in nadzora. Četrtič, na podlagi bistvenih ugotovitev te parlamentarne preiskave bo preiskovalni komisija Vladi predlagala, da pristopi k izgradnji učinkovitega obveščevalno-varnostnega sistema, ki se bo tudi s protiobveščevalnimi pristojnostmi lahko ukvarjal in deloval bolj kvalitetno na svojem področju. Ključna ugotovitev preiskovalne komisije v primeru Farrokh pa je ta, da v večini primerov ni šlo za transakcije, ki bi bile povezane s klasičnim pranjem denarja, ki izvira iz predhodnih kaznivih dejanj. Ugotovljen je bil en sam primer suma goljufij, utaje davka in pranja denarja preko Nove Ljubljanske banke. Šlo je za uradno dokumentacijo  (nadaljevanje) francoskega sodnega organa, iz katere so izhajali podatki o pranju denarja na škodo iranskega veleposlaništva v Parizu. Točno v tej zadevi je bilo 30. 3. 2012 seznanjeno tudi tedanje Ministrstvo za pravosodje in javno upravo, ki ga je vodil dr. Senko Pličanič, ki pa o tem seveda ni seznanilo niti policije niti ni zahtevalo pojasnil od nje glede preiskave navedenega primera. So bile pa sumljive transakcije izvedene na način, kot se uporablja pri pranju denarja oziroma so ustrezale indikatorjem za prepoznavanje sumljivih transakcij pranja denarja. Preiskovalna komisija na podlagi pridobljenega dokaznega gradiva ocenjuje, da se je v Novi Ljubljanski banki zgodila iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države in da ne gre za posameznika, ki je poskušal izvajati iranski plačilni promet s tujino, ampak da je bil Iraj Farrokhzadeh del sheme transakcij iranskih državnih bank preko Slovenije oziroma Nove Ljubljanske banke. Preiskovalna komisija je ugotovila, da primer Farrokh še zdaleč ni prvi primer sodelovanja med Slovenijo in Iranom. Pri preboju embarga zoper Iran ti primeri niso vezani samo na nezakonit izvoz vojaške tehnologije, temveč tudi na tri preboje embarga preko slovenskega bančnega sistema. Dva preboja sta realizirana, en pa je bil ustavljen. Prvi primer preboja embarga je datiran v leto 1979, ko je bil prvič sprejet embargo zoper Iran in je predstavništvo ljudske, se opravičujem, Ljubljanske banke v Bejrutu omogočilo, da so iranska finančna sredstva, ki so bila pod embargom, prenesla preko tega predstavništva na račun, ki ga je imela Ljubljanska banka odprtega v Švici. Drugi primer bančnega preboja embarga je primer Farrokh, ki je potekal med letom 2008 in 2010 in je bil predmet parlamentarne preiskave. Tretji primer pa sega začetek leta 2012, torej dobro leto po zaključku primera Farrokh. Ta tretji primer je bil zaustavljen. Preiskovalna komisija pa javno ga seveda ne more naznaniti, saj je dokazno gradivo varovano kot tajno. SDS v zvezi z omenjenimi ugotovitvami večkrat izpostavlja, da se po njihovem mnenju bistvene ugotovitve ne razlikujejo od preiskav, ki sta jih opravila gospod Grims in gospod Logar. V zvezi s poročilom gospoda Grimsa ne bi izgubljal besed, saj ta sploh ni bil pristojen za to, da opravi to preiskavo. Del svojega poročila v zvezi z vlogo KPK in takratnega predsednika, mag. Gorana Klemenčiča, pa je priredil za potrebe vložene interpelacije zoper njega, pa sedanjega ministra za pravosodje. S tem pa je po oceni preiskovalne komisije okrnil integriteto delovanja KNOVS in zlorabil svojo funkcijo. Preiskovalna komisija zato ocenjuje, da gospod Grims ne bi smel več voditi tega delovnega telesa. / oglašanje iz dvorane/ Tudi preostali del tako imenovanega Grimsovega poročila nima nobene dodatne vrednosti, posebej če se opravi primerjava z ugotovitvami te preiskovalne komisije, ki so zaradi tajnosti vsebovane v drugem dodatnem končnem poročilu. V zvezi s tem želim izpostaviti tudi dejstvo, da preiskovalna komisija na podlagi ugotovitev predlaga, da se pristopi k izgradnji sodobnega in učinkovitega obveščevalno-varnostnega sistema, ki se bo tudi s protiobveščevalnimi pristojnostmi sposoben odzivati na sodobne varnostne, strateške interese Republike Slovenije tako na gospodarskem in finančnem področju. Zato se mi postavlja vprašanje, kako to, da podobnega zaključka v svojem poročilu ni prišel gospod Grims kot predsednik delovnega telesa, ki je pristojen ravno za obveščevalne in varnostne službe. Gospod Logar je ugotovitve svojega poročila oblikoval bolj premišljeno in dovolj posplošeno, saj se je zavedal, da je izvedel premajhno število preiskovalnih dejanj in opravil zgolj nekaj pričanj, pri čemer je večino ključnih prič izpustil, verjetno zaradi pomanjkanja časa, kajti pripravljalo se je vmesno poročilo. Zato lahko z gotovostjo trdim, da so ugotovitve te preiskovalne komisije veliko bolj konkretne, podkrepljene z več dokazi in da se v bistvenem delu, ki se tiče pranja denarja, razlikujejo, razlikujejo pa se tudi v nekaterih drugih delih. Naj izpostavim, da se je kljub nekaj tisoč sumljivih nakazilom razen v enem primeru izkazalo, da ni šlo za pranje denarja, ki bi bilo kazensko pregonljivo, da ni prišlo do astronomskih provizij, ki bi šle tudi v zasebne žepe, ampak da je šlo, kot že navedeno, za tako imenovano iransko shemo in kršitev embarga zoper Iran. Komisija je vzpostavila tako rekonstrukcijo iranske sheme na mednarodni ravni kot tudi na rekonstrukcijo primera Farrokh v Novi Ljubljanski banki, ju primerjala ter ugotovila samo ujemanje. Komisija je odkrila 2 preboja iranskega embarga in 1 poskus, komisija pa je tudi vzpostavila stik z Irajem Farrokhzadehom in identificirala del mednarodne mreže, ki ga je sprejela ob obiskih v Sloveniji. Ni pa uspela identificirati dela slovenske mreže. Komisija je tudi ugotovila, da na tudi več poskusov iranskega veleposlanika, da bi Slovenija potem, ko je Nova Ljubljanska banka prekinila poslovanje z Farrokhzadehom, nadaljevala s tako imenovano   iransko shemo. Tudi ugotovitve v zvezi z delovanjem Urada za preprečevanje pranja denarja se nekoliko razlikujejo. Urad ni bil prekrškovni organ, ki bi pa lahko dosegel zaprtje samega računa Farrokhzadeh. Na UPPD ni bilo nobenih pritiskov in nobene zarote pri napakah v obveščanju sestrskih organizacij v tujini. Dejstvo pa je, da je bil urad voden zelo slabo, saj je kljub temu, da je šlo za tako imenovano Iransko shemo, vse delo urada na tem primeru kljub obveščenosti direktorja po juniju 2010, slonelo zgolj na eni sami osebi, ki je vzporedno vodila več primerov, poleg tega pa je ta oseba v tem primeru opravljala še delo, ki bi ga morali opraviti tudi drugi oddelki na samem uradu. Logarjeva komisija do teh ugotovitev, ki slonijo na izpovedbah prič, ni prišla. V zvezi s slabim vodenjem urada in odgovornostjo direktorjem pa moram omeniti, da je leto 2005 Janševa vlada ustavila takratnega direktorja urada, Klavdija Strogila, z eno samo argumentacijo, da ni pravilno, da je ena oseba, ki razpolaga s podatki o zasebnosti posameznikov, toliko časa na takšni odgovornosti. Na njegovo mesto je imenovan bil gospod Plausteiner. Preiskovalna komisija je dobila iz zelo zanesljivih virov informacije, da je bil Plausteiner Janševa izbira, in da se je dr. Bajuk, kjer je ocenjeval, da slednji ni kos nalogam, njegovemu imenovanju dolgo časa upiral, a je nazadnje moral popustiti. Ugotovitve so veliko bolj konkretne tudi in podkrepljene tudi v delu, ki se dotika odgovornosti Banke Slovenije, saj je slednja Logarjeva komisija sploh ni mogla se resno dotakniti. Poleg tega preiskovalna komisija opozarja, da je iranski veleposlanik obiskoval takratnega guvernerja Banke Slovenije in ministra za finance z namenom odprtja slovenskega bančnega trga za Iran in še bi lahko našteval. Iran je država proti kateri je mednarodna skupnost sprejela sankcije leta 2006, je varnostni svet OZN sprejel prvo izmed zavezujočih resolucij o omejevanju iranskih jedrskih aktivnosti. Evropska unija in njene države članice so sankcijski režim zoper Iran vsebovan v resolucijah varnostnega sveta OZN implementirale leta 2007. Zadnji akti obeh mednarodnih organizacij, kateri člani smo, pa glede omejevalnih ukrepov oziroma sankcij proti Iranu, datirajo v letu 2010. V primeru štirih transakcij Nove Ljubljanske banke obstaja sum, da so bile usmerjene v financiranje jedrske proliferacije in nakup blaga z dvojno rabo. Torej blaga, ki se lahko uporablja tako v civilne kot vojaške namene. V transakcije pa so bili vključeni vsaj dve banki. Dve banki sankcijske liste mednarodne skupnosti s katerimi je bilo prepovedano sodelovati. Ena je Melly Bank od leta 2007 in druga, Expot development bank of Iran iz julija 2010. Nova Ljubljanska banka je sicer zaradi opravljanje plačilnega prometa z Izranom Farrokhzadeh kljub temu, da je šlo za sumljive transakcije, ki bi jih morala prijaviti pristojnim organom, zaposlovanje z iranskimi državami in bankami pa bi morala zaprositi za dovoljenje oziroma soglasje, pa ni. Nova Ljubljanska banka je zaslužila bistveno manj kot so bile navedbe v sami javnosti. SDS oziroma njihovi mediji in gospod Grims so navajali, da naj bi tovrstne provizije znašale od 200 do 300 milijonov evrov, da so z njimi se okoristili nekateri v banki. Preiskovalna komisija je ugotovila na podlagi dokumentacije, da je skupna provizija znašala 0,1 % opravljenega plačilnega prometa oziroma malo več kot 800 tisoč evrov, torej 200-krat manj kot izhaja iz špekulacij SDS. Preiskovalna komisija še opozarja, da se je banka kljub ne povsem dobremu zaslužku s tem poslom pri dolarskem poslovanju na mednarodnih finančnih trgih sama izpostavila nesorazmernim tveganjem zaradi morebitnih mednarodnih sankcij zaradi kršenja iranskega embarga v primeru samega razkritja. Preiskovalna komisija zoper takrat odgovorne v banki ni podala ovadb, saj ni šlo za kazniva dejanja, ampak takrat zgolj za prekrške. Pri tem preiskovalna komisija opozarja, da Nova Ljubljanska banka, tudi Banka Slovenije kot prekrškovni organ zaradi omenjenih kršitev ni nikoli kaznovala, ampak je prekrškovni postopek celo opustila oziroma zaključila brez ustrezne razlage, za kar nosi zelo jasno odgovornost gospa Jasna Iskra, takratna vodja pravnega oddelka. V javnosti oziroma predvsem s strani SDS so bili izpostavljeni očitki, da preiskovalna komisija ni ugotovila kaznivih dejanj, in da ne loči med prekrški in kaznivimi dejanji. V zvezi s tem bi rad opozoril, da ko je bilo že omenjeno, da so bile mednarodne sankcije zoper Iran uvedene leta 2006 in njene države članice, namreč EU, so sankcijski režim zoper Iran vsebovale v resolucijah   (nadaljevanje) Varnostnega sveta OZN implementirale leta 2007, Janševa Vlada pa je Zakon o omejevalnih ukrepih, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij, predlagala Državnemu zboru in je bil sprejet konec leta 2006. Kazenski zakonik resda v 374.a členu vsebuje določbe o kaznivem dejanju kršitev omejevalnih ukrepov, a tega kaznivega dejanja v Šturmovem Kazenskem zakoniku, ki je bil sprejet leta 2008, ni bilo. Slednje kaznivo dejanje je bilo vzpostavljeno šele s spremembo zakonika, natanko eno leto po tem, ko je NLB kršila iranski embargo, in sicer novembra 2011, in kako ironično, na predlog Pahorjeve Vlade. Odgovornost za nastalo stanje nosijo takratni organi vodenja nadzora v NLB, pri čemer velja izpostaviti odgovornost tedanjega člana Uprave Nove Ljubljanske banke Mirana Vičiča, ki je zadolžen za področje plačilnega prometa in dokazano seznanjen s primerom Farrokh. Preiskovalna komisija je zoper dve odgovorni uslužbenki Nove Ljubljanske banke podala ovadbi zaradi krivega pričanja, in sicer zoper Milko Ižanc, nekdanjo vodjo Poslovalnice za tuje osebe, ter Zdenko Bernik Strelec, nekdanjo pooblaščenko za področje preprečevanja pranja denarja.  Preiskovalna komisija je ugotovila, da pristojni državni organi v tem primeru obveščevalno, nadzorno, prekrškovno funkcijo kazenskega pregona preprosto niso opravili ustrezno. Zaradi neustreznega oziroma ne ukrepanja pristojnih državnih organov, ki so povzročili tveganje za nacionalno varnost, je preiskovalna komisija ugotovila politično odgovornost njihovih predstojnikov oziroma naslednjih nosilcev javnih funkcij, in sicer po vrstnem redu odgovornosti: prvič, takratnega guvernerja Banke Slovenije, ki je pristojen za izvajanje nadzora na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, in kar je še bolj pomembno, je pustil, da so banke same vršile nadzor na področju preprečevanja pranja denarja, zoper banke kršiteljice pa ni izrekel niti ene same sankcije; drugič, takratnega ministra za finance, pristojnega za naloge na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja oziroma za delo Urada za preprečevanje pranja denarja, izvajanja omenjenih ukrepov v kreditnih in finančnih institucijah ter vsega, kar je povezano z Novo Ljubljansko banko, tudi v vlogi, ko je pravzaprav Vlada še predstavljala AUKN oziroma predstavljala lastnika neposredno.  V prvem odzivu na objavo rezultatov dela preiskovalne komisije France Križanič zavrača politično odgovornost, v odzivu pa je poudaril, da finančni minister v Sloveniji takšne vloge nima, niti nima pooblastil pa usposobljenosti, da bi jo lahko izvajal. Finančni minister tudi ni pritožbena raven, pravi, pri odločitvi urada. In kar je še bolj pomembno, namreč, ne zaveda se, kaj pravzaprav je sploh storil. Odziv kaže, da takratni minister za finance bodisi ni prebral javno objavljenih ugotovitev preiskovalne komisije ali pa še vedno ne razume pojma politične odgovornosti in ne pozna nalog ter dolžnosti ministra za finance. Preiskovalna komisija nikjer ne zatrjuje, da bi se moral minister vpletati v posamezne primere, ki jih vodi Urad za preprečevanje pranja denarja, minister pa je lahko objektivno odgovoren za slabo delo oziroma slabo vodenje urada v več dokazanih primerih. Tisto, kar je glede njegove odgovornosti ključno, pa je to, da ni ukrepal v dokazanih primerih kršenja iranskega embarga, za slednje ni bil pristojen Urad za preprečevanje pranja denarja, temveč ministrstvo neposredno in na podlagi uredbe EU. O tem ni obvestil niti Vlade niti predsednika niti ministrov, ki pokrivajo ta področja, s katerimi bi se morali ukvarjati. Danes se izgovarja samo na iskanje maila, kjer naj bi bilo dokazano, da je imel srečanje z iranskim veleposlanikom, v resnici pa vemo, da bi to moral prijaviti KPK, tako kot danes to pravzaprav lahko oziroma morajo početi poslanci, in zato ne gre za popolnoma nič neobičajnega.  Takratni zunanji minister je bil pristojen za naloge na področju omejevalnih ukrepov oziroma sankcij, ki jih Republika Slovenija uvede ali izvaja skladno s pravnimi akti in odločitvami, sprejetimi v okviru mednarodnih organizacij, in takratni predsednik Vlade, ki je vodil in usmerjal delo Vlade in usklajeval delo ministrov, skrbel za enotnost usmeritev Vlade. Predsednik Vlade pa je kot priča večkrat povedal, da ni bral poročil Sove, temveč je to prepuščal svetovalcu za nacionalno varnost. Predsednik Vlade in njegov svetovalec za nacionalno varnost nista imela vzpostavljene direktne komunikacije s Sovo, pisno obveščanje pa je bilo ustaljen način komunikacije, pri čemer je bilo seznanjanje oziroma odziv redek. Poleg tega pa predsednik Vlade ter njegov svetovalec za nacionalno varnost nista znala izkoristiti oziroma uporabljati agencije niti presojati njenih obveščevalnih sporočil.  V Novi kreditni banki Maribor je šlo za italijansko kriminalno združbo oziroma mi rečemo temu italijanska tipologija, kjer je to upravo vodil gospod Aleš Hauc. In prav spremembe, ki so se dogajale v tistem času so bistveno vplivale na opuščenega nadzora nad tem, kaj pravzaprav banka lahko počne. Ali drugače povedano, v resnici so italijanski državljani zelo dobro vedeli, da banka tega nadzora resno niti ne vrši in so masovno uporabljale to banko za pranje svojega denarja, ki je bil nezakonitega izvora. Eden od ključnih ugotovitev je tudi to, da smo odkrili sume pranja denarja slovenskih državljanov. Med njimi je, seveda, zaposleni gospod Britovšek, ki ga je gospod Hauc zaposlil, ko je postal predsednik uprave Nove kreditne banke Maribor. Proti njemu bodo sprožene štiri ovadbe zaradi suma kaznivih dejanj. Kot predsednik pa sem presenečen, da je preiskovalna komisija oziroma Državni zbor deležen groženj s strani oseb, ki v resnici bodo imele možnost to dokazovati na sodiščih, saj preiskovalna komisija ni ne sodišče, niti tožilstvo. In zato seveda vse kar opravlja, opravlja na podlagi zakona in seveda ugotovitve je dolžna naznaniti organom pregona. Preiskovalna komisija je tudi ugotovila, da se je italijanska tipologija tipično pojavila tudi pri komitentki Dijani Đuđić, ki je seveda znana po tem, da je seveda uporabljala sredstva, ki se je odražal v uporabi suma kaznivih dejanj, pranja denarja, fiktivnega poslovanja, davčnih utaj in davčnega vrtiljaka, uničevanja, ponarejanja poslovne dokumentacije in temu primerno se je znašel tudi primer posojila, ki smo ga zasledili v dokumentaciji. In na ta način seveda tudi odprli zgodbo, ki pa seveda ni ostala dokončana. Komisija nikoli ni trdila, da je predsednik SDS podpisal posojilno pogodbo, zavedajoč se, da gre za denar sumljivega izvora. Kot državljan bi sicer od politikov pričakovali, da zelo natančno preverjajo vire financiranja. Kajti, povsod po svetu, slednje si lahko najbolj ogledamo na primeru sosednje Italije, so politične stranke, ki so pridobile sredstva iz sumljivih virov ostale ujetnice kriminalnih združb, ki so ta sredstva seveda tudi posojala. SDS je sicer objavila najetje posojila na AJPES. Nakazan naj bi bil s slovenskega računa, hkrati pa ni objavila lastnika računa s katerega je kredit pridobila in tudi ne na kateri račun naj bi kredit vrnila. Račun Dijane Đuđić, podpisnice kreditne pogodbe je namreč NKBM zaprla. Kot politik ne razumem kolegov iz SDS, da na izsledke preiskovalne komisije reagirajo tako napadalno in s poskusi diskreditacij. V bistvu bi si morali oddahniti, da je komisija korektno opravila svoje delo, saj je združbo od katere so vsi v nasprotju z zakonom izposodili skoraj pol milijona evrov, uporabljala enake metode, tako imenovane italijanske tipologije, kot italijanske kriminalne združbe. Zato smo pri delu komisije pravzaprav nanje tudi naleteli. Kot poslanec Državnega zbora namreč ne želim niti pomisliti, da bi katerakoli pomembna slovenska politična stranka postala ujetnica kriminalnih združb. Naj za konec citiram gospoda Bagatelija, ki je za POP TV dejal: »Ni se izgubil denar. Izgubila se je sled za denarjem.« Sam pa dodajam, da se je z opravljenim delom naše komisije morda našla tudi sled za izgubljenim denarjem. Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Poslanska skupina Demokratična stranke upokojencev Slovenije, zanjo… Vam bom dal postopkovno, samo da preberem do konca… Torej, besedo bo dobil gospod Ivan Hršak po postopkovnem gospoda Franca Breznika.

Poglejte, jaz bi rad opozoril na dve zadevi. Prvič, gospod Möderndorfer, vas ni noben nikoli diskreditiral. Danes, ko ste govorili, da smo se nekako norčevali iz vašega poklica, pač, povejte javnosti, da ste pač, mislim, da je predsednik povedal, da ste zdravstveni tehnik. Na drugi strani, pač, imamo doktorja znanosti, ki celo ima izkušnje z Banke Slovenije.  Prav tako nadaljujete z diskreditiranjem, ko govorite, kakšno zaupanje volivcev imate. Povejte naravnost, Bežigrad 2 volitve 2014, prva je bila SMC, torej največ izvoljenih glasov 4.700, druga je bila SDS s 1.700 glasovi, tretja je bila Levica s 1.200 glasovi, četrti je bil Desus, peta je bila Pozitivna Slovenija, šesti je celo bil SD. Gospod Jani Möderndorfer dobili ste samo 701 glasek. Ljudje so si zadnjega želeli, da izvolijo Janija Möderndorferja. Tudi v Bežigrad 2, kjer celo ste, celo iz Ljubljane izhajate. Tako, da ne zavajajte ljudi, povejte, da proporcionalni sistem, ki ga tako branite, je ravno ta anomalija, tega…

…Kakšno zvezo ima…

… da človeka…

…tole s tem?!

…najmanj želeli v Državnem zboru, ste bili komaj sedmi po tej vrsti. To je treba opozoriti zato, da ne bomo zavajali…

Ali lahko prosim…

Najlepša hvala.

…nehate zlorabljati postopkovno za tak način, no! / oglašanje v dvorani/ Ne, nič se ne reagira na tej točki, sigurno ne, ker imate še vsi možnost vse povedati in sploh ne razumem zakaj je treba postopkovno zlorabljati za takšne stvari, za osebne napade.  Razumem, da smo tik pred volitvami, ampak ne razumem pa tega, te absolutne nuje po tem.  Torej, končno ima besedo Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Ivan Hršak.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik.  Spoštovane kolegice in kolegi. Preiskovalna komisija je na 15. nujni seji dne 16. 5. 2018 sprejela končno poročilo o opravljeni parlamentarni komisiji o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije in financiranja aktivnosti tujih obveščevalno varnostnih služb v NLB d.d. ter domnevnega pranja denarja v Novi kreditni banki Maribor d.d. ter dodatno končno poročilo kot tudi drugo dodatno končno poročilo. Medtem ko je končno poročilo dostopno javnosti, pa dodatno končno poročilo, kot tudi drugo dodatno končno poročilo zaradi varovanja tajnosti oziroma varstva podatkov zaupne narave po Zakonu o gospodarskih družbah, Zakonu o Banki Slovenije, Zakonu o bančništvu in Zakonu o varstvu osebnih podatkov, kot tudi na podlagi Zakona o tajnih podatkih javnosti nista dostopna. Preiskovalna komisija je na isti seji še soglasno sklenila, da predsedniku Državnega zbora in njegovemu Kolegiju predlaga, da Državni zbor zaradi aktualnosti in odmevnosti zadeve opravi obravnavo vseh treh končnih poročil že na naslednji izredni seji in ravno to opravljamo poslanke in poslanci danes, vendar s to omejitvijo, da bomo o vsebini končnega poročila razpravljali na odprtem, torej javnem delu seje, pri čemer pa ne smemo navajati podatkov iz dodatnega niti ne iz drugega dodatnega poročila. O teh varovanih podatkih pa bomo lahko razpravljali na zaprtem delu seje. In katere so bistvene ugotovitve preiskovalne komisije? Delo preiskovalne komisije se je osredotočilo na podrobnejši pregled delovanja Banke Slovenije in NLB v primeru Farrokh ter Policije in Sove.  Poleg dokumentacije, ki jo je preiskovalna komisija pridobila pri državnih institucijah ter zaslišanj, ki jih je opravila, je preiskovalna komisija pridobila tudi tri žvižgače, uporabila gradivo, ki je shranjeno v Arhivu Republike Slovenije ter različne, javno dostopne vire in baze podatkov. Preiskovalna komisija uvodoma ugotavlja, da je obstajala transakcija preko katere je prišlo do predhodnega kaznivega dejanja in da so bili o tej transakciji pravočasno obveščeni tako na Sovi, kot v Uradu za preprečevanje pranja denarja, na Policiji in ostali pristojni državni organi, s čimer se je potrdilo, da je vsaj v eni transakciji pričano(?) pranje denarja. Preiskovalna komisija tudi pritrjuje, da je bila vsaj ena transakcija takšna, da je se je izkazalo financiranje jedrske proliferacije, več pa je bilo takšnih, kjer se je plačevalo nakup blaga za dvojno uporabo, in tudi o tem so bili vsi prej omenjeni organi pravočasno obveščeni. Beseda »pravočasno« pomeni, da gre za obdobje, ko so preko NLB transakcije še vedno potekale, hkrati pa so se odprle tudi preiskave pristojnih državnih organov.  Celotna shema je potekala tako, da so transakcije v največji meri prihajale iz Irana in se preko treh podjetij stekle preko NLB na tuje naslovnike, večinoma iranske državljane in tuje državljane iranskega porekla. V tem delu je bil uporabljen mehanizem pranja denarja, s čimer se je zakril pravi izvor finančnih sredstev. Slednje ni neobičajno, saj je prav financiranje proliferacije in nakupa blaga z dvojnim namenom s strani države, ki je pod embargom, zahteva shemo, v kateri se izvor finančnih sredstev prikrije, kar pa najbolj učinkovito omogočajo prav tehnike pranja denarja.  Preiskovalna komisija je ugotovila, da primer Farrokh še zdaleč ni bil prvi primer sodelovanja med Slovenijo in Iranom pri preboju embarga zoper Iran. Prvi je bil že davnega 1979 leta, drugi primer bančnega preboja embarga pa je bil primer Farrokh, ki je potekal med letoma 2009 in 2010 in je predmet parlamentarne preiskave. Tretji primer pa sega v začetek leta 2012, torej dobro leto po zaključku primera Farrokh. Tretji primer pa je bil  (nadaljevanje) zaustavljen. Ključni točki iranskega posla kot del sheme delovanja iranske sheme v NLB sta bili iranski banki Melli Bank in Export Development Bank. Melli Bank je bila uvrščena na listo podjetij, zoper katero veljajo omejevalni ukrepi, razlog za uvrstitev Melli Bank na listo pa je bilo financiranje jedrske proliferacije. NLB in pred njo LB je imela s to banko zelo dolgo tesne in operativne odnose.  Kar pa se tiče drugega dela preiskave naše preiskovalne komisije, in sicer spornega poslovanja Nove KBM, se je tudi tam dogajalo domnevno pranje denarja. Tu je šlo za sum pranja denarja za potrebe italijanske mafije, od leta 2016 pa je z NKBM poslovala tudi bosanska državljanka Dijana Đuđić, znana iz zadnjega posojila stranki SDS, ki je bil tipičen primer davčnega vrtiljaka, zato se po dosegljivih podatkih s posli Đuđićeve ukvarja policija kar petih držav, in sicer Bosne in Hercegovine, Madžarske, Avstrije, Slovaške in Slovenije.  V našem stališču se ne bom spuščal v podrobnosti, saj jih je že tako ali tako predstavil predsednik preiskovalne komisije v predhodni dopolnilni obrazložitvi predlagatelja, še več pa bo, sem prepričan, tudi v nadaljevanju v svoji razpravi. Navedel pa bom glavne ugotovitve in pomanjkljivosti, ki so privedle do te nedopustne šlamparije, ki se nikakor ne bi smela dogoditi, niti se ne sme nikoli več ponoviti, zato bo tudi potrebna čimprejšnja sprememba področne zakonodaje. Skratka, da se je to lahko zgodilo med letom 2009 in jesenjo 2010 v času tako imenovane Pahorjeve vlade, svojega dela v skladu s svojimi pristojnostmi niso opravili oziroma so popolnoma odpovedali: Banka Slovenija in tedanji guverner, takratni predsednik vlade, strokovno odgovornost nosi njegov takratni svetovalec za nacionalno varnost, takratni minister za finance in tudi takratni zunanji minister. Preiskovalna komisija torej na podlagi vseh zaslišanj in pridobljenih dokumentov ugotavlja, da so v NLB ti dve leti (2009, 2010) razen v sektorju za plačilni promet s tujino odpovedali prav vsi nadzorni mehanizmi na vseh ravneh. Politično odgovornost za to torej nosijo: takratni predsednik Vlade Republike Slovenije, takratni minister za finance in takratni zunanji minister. Kar se tiče NLB, je preiskovalna komisija končala preiskavo, medtem ko pa glede spornega delovanja NKBM preiskovalna komisija ni uspela končati preiskave zaradi pomanjkanja časa, ki ga je imela na razpolago, zaradi prihajajočih volitev. Na podlagi tega dejstva preiskovalna komisija predlaga, da bi preiskavo o delovanju NKBM v spornem času nadaljevala in dokončala preiskovalna komisija v naslednjem mandatu oziroma v enem od naslednjih mandatov Državnega zbora, seveda pa je to odločitev naslednjih sklicev Državnega zbora. Čisto na koncu pa še o predlogu sklepa preiskovalne komisije Državnemu zboru … Preiskovalna komisija je pripravila tudi predlog sklepa Državnemu zboru v petih točkah, ki pa jih tu ne bom vseh našteval, saj je to delo že opravil predsednik preiskovalne komisije. Torej, preiskovalna komisija danes predlaga Državnemu zboru, da se predlog sklepa sprejme, s tem pa preiskovalna komisija Državnemu zboru predlaga, da pristojnim organom kazenskega pregona v Republiki Sloveniji naznani sume storitev kaznivih dejanj, kot so navedeni v posameznih točkah predloga sklepa. Poslanska skupina Desus bo predlagani sklep podprla. Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo gospod Matjaž Nemec.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi. Preiskovalna komisija je bila ustanovljena, ko so druge komisije Državnega zbora pri svojem delu naletele na sumljive transakcije v Novi Ljubljanski banki. Skoraj hkrati je prišlo do javnih razkritij tudi v Novi kreditni banki Maribor, sistem pranja preprečevanja denarja in sorodnega finančnega kriminala v nekem obdobju ni deloval oziroma je deloval slabo, če se izrazim zelo blago. Komisija je torej dobila nalogo raziskati ozadje dveh primerov, ko je v državnih bankah prihajalo do izredno sumljivih ravnanj, ki so omogočile transakcije visokih zneskov, za katere je zelo verjetno, da so bili povezani s finančnim kriminalom.  Ključne ugotovitve je komisija, ki je svoje delo opravila v izjemno kratkem času, strnila v pet točk. Prvič, da sta tako v primeru Farrokh v NLB kot tudi v Novi kreditni banki Maribor iz koristoljubja ali malomarnosti s tem banki sebe izpostavili resnim tveganjem, s tem pa tudi državo in njene podsisteme. Poročilo izpostavlja pomen nacionalne varnosti, obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti ter odgovornost izvršne veje oblasti, da izpostavi vse potrebno za učinkovito delovanje teh služb.  (nadaljevanje) Prav tako je poročilo sklepa o politični odgovornosti nosilcev javnih funkcij v času dogajanja ter da je komisija zaključila s preiskavo v primeru NLB. V primeru Nove KBM pa opozarja, da na potrebo po nadaljevanju preiskave tega primera, saj komisija svojega dela žal ni uspela dokončati. Dosedanje ugotovitve namreč kažejo na sume kaznivih dejanj finančnega kriminala, pri čemer nas še posebej skrbijo nekatera očitna dejstva, neposredno povezava tudi z največjo pozicijsko stranko in seveda njenim predsednikom. Socialni demokrati smo vseskozi podpirali ustanovitev in delovanje te komisije in pri njenem delu tudi tvorno sodelovali. Izkazalo se je, da so bili mnogi sumi upravičeni, saj je komisija pri svojem delu hitro ugotovila, da so bile naše banke ali iz pohlepa ali zaradi hujše oblike malomarnosti, to bodo pokazale druge preiskave, resno izpostavljene in slabo pripravljene na različne oblike finančnega kriminala. NLB je tako očitno postala žrtev tako imenovane iranske sheme, obveščevalno vodene operacije, s katero je država pod sankcijami pridobivala denar. Enako ali še bolj zaskrbljujoče dogajanje v NKBM, kjer so odgovorni - bojim se, da morda celo zavestno - dopustili pranje denarja in financiranje zelo sumljivih operacij z denarjem enako sumljivega kriminalnega izvora. Seveda je prav, da preiskovalna komisija in s tem tudi Državni zbor, če pri svojem delu naleti na sume kaznivih dejanj, o tem nemudoma obvesti organe pregona. Skrbi pa dejstvo, da taka odkritja prihajajo na dan šele ob delu preiskovalnih komisij, namesto da bi odkrivali to pristojni, policija, banka, Urad za preprečevanje pranja denarja, obveščevalne službe. Kako je mogoče, da noben izmed državnih podsistemov takšnih deviacij ni zaznal in jih preganjal ter tako v najzgodnejši možni fazi preprečil njihova ponavljanja? O posameznih ravnanjih ali opustitvah obveščevalnih, nadzornih in represivnih organov bi bilo zaradi varstva tajnih podatkov, pa tudi zaradi ohranjanja zaupanja v institucijo mogoče spregovoriti le na zaprtem delu seje. Kar pa je mogoče reči na javnem delu seje, pa je sledeče. Slovenija iz različnih razlogov že več kot 2 desetletji odlaga ureditev teh podsistemov, zlasti obveščevalne in protiobveščevalne dejavnosti, za katere moramo priznati, da ne delujejo najbolje. Če bi imeli te podsisteme vzpostavljene, kot bi jih resna država morala imeti, potem danes komisiji ne bi bilo potrebno preiskovati političnih odgovornosti. Prav v tem delu menimo, da je večinsko mnenje v komisiji presplošno in politično odgovornost dodeljuje po načelu kronik iz starih časov. Razne dogodke je namesto z letnicami in datumi beležila z mandati posameznih vlad in ministrov in tako tudi določila odgovornost politikov. Zato Socialni demokrati pripominjamo, da bi bilo ob navajanju, kdo je bil v določenem času na določenem, na čelu določenega ministrstva, korektno tudi, če bi komisija bolj drzno in z zadostno mero kritičnosti ugotovila, da je do teh dogodkov lahko prišlo tudi ali predvsem zato, ker zlasti politika že pol tretje desetletje ni uspela doseči dogovora o temeljnih elementih državnosti, kamor sodijo tudi delujoči mehanizmi za pregon tovrstnega kriminala. In v tem kontekstu ni težko najti logičnih odgovorov, zakaj del politike po eni strani ni želel sodelovati v tej komisiji, po drugi strani pa je želel onemogočiti njeno delo z odstavitvijo njenega predsednika. Tako se rdeča nit tega ali ostalih mandatov, dilema neodvisnosti institucij, predvsem regulatornih oziroma nadzornih, vleče že od samega začetka. Za nekatere je avtonomija dobra le takrat, ko se delijo sredstva in ko se pričakuje, da nihče ne bo postavljal vprašanj. Ko bi javnost in politika upravičeno pričakovali odgovornost v zameno za poprej izkazano zaupanje, neodvisni vztrajajo, da bodo sami uredili razmere, saj so vendar strokovni in avtonomni. To smo lahko videli pri pregonu določenih vrst kriminala pri nadzoru nad bankami, v zdravstvu in še kje, najbolj očitno žal v Banki Slovenije. Za krinko strokovnosti se pogosto skriva nesposobnost ali pa vsaj bistveno manj rožnata slika, kot jo skušajo prikazati vodilni v teh inštitucijah. Zlasti poročilo te komisije je, kot tudi poročilo komisije, ki je preiskovala sanacijo bank, obremenjujoče za Banko Slovenije, ki je kot, zdi se vsaj tako, tudi v tem primeru igrala bistveno manj aktivno vlogo glede na odgovornost, ki ji je zaupana, in na moč, ki jo ima. A vseeno, ne smemo  (nadaljevanje) dopustiti, da bi tako odkritje omajalo ugled drugih dobro delujočih sistemov, biti mora priložnost, da se zadeve uredijo, po načelih pravne države in vladavine prava, v katerih prvi minister ni prvi policist in v katerih finančni minister ne ukazuje guvernerju centralne banke, kjer zaupanje pomeni odgovornost. Socialni demokrati si težko predstavljamo državo, v kateri je ukrepanje proti operacijam pranja denarja in drugemu kriminalu primarna odločitev predsednika Vlade ali pristojnega ministra. Vladavina prava ima svoj pomen, zakon daje odgovornim jasna pooblastila za ukrepanje, vloga politike in njenih predstavnikov pa primarno ni temu namenjena. Banka Slovenije in tudi Urad za preprečevanje pranja denarja sta praviloma ponosni na svoja široka pooblastila in avtonomijo, ki jo imata; čas bi že bil, da jo tudi začneta uporabljati v skupno dobro, ne le za lastni prestiž, enako velja za vse nas.  Spoštovani! Vsi ti nasveti, vse ugotovitve in izkušnje, iz katerih bi se pristojne institucije, pa tudi politika glede na ugotovitve komisije, lahko oprle, da do tovrstnih ravnanj ne bo več prihajalo, pa so te dni še na posebej spolzkem terenu. Ne gre si zatiskati oči, da nas do volitev loči le še nekaj dni, bolj kot sama vsebina poročila v ospredje težav silijo že tolikokrat videna podtikanja in sprenevedanja. Če kaj, je treba biti v obsodbah, kdo je kriv in kdo odgovoren, sila previden. Pri današnji razpravi o tem poročilu nam bo še kako prav prišel tisti dober slovenski nasvet, naj ne mešajmo hrušk in jabolk. Politična odgovornost nekoga ali več njih, ker je sistem prepuščal, ker so bile stvari premalo dodelane, ker je celoten nadzor zaradi premalo senzibilnosti zatajil, je eno, drugo pa so kriminalna dejanja s točno določenim namenom oškodovanja v svojo korist. In »takom bot«, če smem tako reči, tako kot nekateri želijo z istimi vatli nad kriminal in politično odgovornost, ki pritiče posameznim funkcijam, je sila nevarno in škodljivo početje. Tudi danes tu zbrani smo vsi pod tnalom politične odgovornosti, pa za vse te dni za nazaj in za vse odločitve, ki smo jih sprejemali tu na tem mestu. Enako velja za Vlado, za odločitve, ki jih je sprejemala ta in vse vlade za nazaj. In dovolite mi tole prispodobo: v hišo pride vlomilec, alarmni sistem odpove, vlomilec tiho hodi po hiši in v svojo vrečo daje dragocenosti; ko vlomilca že zdavnaj ni več, stanovalci pričnejo ugotavljati, kaj vse je vlomilec odnesel. Zdaj pa vprašanje: Ali so stanovalci te hiše enako krivi kot vlomilec, ker niso preverjali alarma, ali deluje ali ne? Ali bi to morali? Ali bomo z enako težo v eno kategorijo stlačili stanovalce in vlomilce? Spoštovani, danes je čas, ko moramo, kot rečeno, povedati, kaj je odgovornost, tudi politična odgovornost, in kaj je kriminal, in se vprašati, kaj narediti, da vlomilcev ne bo več, da popravimo alarmni sistem, še posebej pa, da vlomilce pristojni najdejo, vse tiste, ki so se s težkimi finančnimi mahinacijami v NLB in Novi KBM okoristili, jih podpirali ali z njimi sodelovali. Tako bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli poročilo preiskovalne komisije, v pričakovanju, da bomo v novem mandatu našli toliko modrosti, skupnih točk in zaupanja, da bomo končno vzpostavili pravičen sistem zaupanja v institucije ter potrebne mehanizme. Prav tako pričakujemo, da se v prihodnjem mandatu nadaljuje delo parlamentarne preiskovalne komisije, ki se nanaša na pranje denarja v Novi kreditni banki Maribor, in se razčistijo vsa ostala vprašanja, pomembna za našo kolektivno varnost kot tudi za zaupanje v pravno in suvereno državo.  Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo dr. Franc Trček.

Hvala za besedo.  Lep pozdrav vsem skupaj!  Poročila ne bom bral, za razliko od ostalih imam samo nekaj točk, na katere se bom naslonil, iz več razlogov, ker se v stališčih poslanskih skupin v resnih parlamentih tega ne bere, drugi razlog je ta, da sem ta krog tekel dvakrat, enkrat v »zagrimsanem« KNOVS, drugič v tej preiskovalki. Preden začnem, bi dodal še nekaj. Veste, volitve niso izgovor za neresnost. Kdorkoli se reži ob ugotovitvah te komisije, bi moral biti odstranjen iz slovenske politike.  Pa začnimo, prvič, etika in morala. Ta dokaj ponesrečen mandat Cerarjeve vlade smo začeli z ogromno ubesedovanja o etiki in morali. Tako moje osebno mnenje, kot mnenje, stališče Levice je, da se tika in morala kaže skozi dejanja, ne skozi, bom kar rekel, ker imam na koncu jezika, blebetanja o etiki in morali. Etika in morala se kaže najprej skozi dejanja, če govorim o Državnem zboru in politiki vsakega od nas, ki mora biti najprej najbolj strog do samega sebe, potem do svojih in potem šele do drugih. Če bi temu bilo tako, če bi nekdo ob 93. členu Ustave upošteval še 82. člen, pa 14. člen, pa še kakšnega, te komisije ne bi bilo. Razširila bi se tako imenovana Logarjeva komisija in najprej bi se šlo pogledati svoje. Ampak temu ni bilo tako. Je Jani povedal zakaj ne.  Drugič, »Saj ni res pa je«. To je bila neka rubrika, malo starejši se spomnimo v politikinem zábavniku ali zabávniku, kakorkoli hočete. Člani te komisije, jaz sem po politični kilometrini najmanj izkušen od njih, globlje kot smo šli smo vedno bolj zijali. Pa ne zaradi tega, veste, saj smo pričakovali, da bančniki imajo blazno slab srednjeročni, kaj šele dolgoročni spomin. Višje kot so po lestvici večje so imeli odpravnine, večje nagrade so dobivali, bolj so arogantni. To pa da je gospod Borut Pahor neka taka pišmeuhovska, ne morem drugega reči, žal, za predsednika države, kreatura smo tudi vedeli. Saj ni res, pa je se nanaša na to, ko smo ugotavljali tudi kakšen zelo izkušen politik, pa ne bom prešteval v koliko političnih strankah je bil, kako zelo je ukradena ta država. Jaz sem celo v šali rekel, če bi jaz to vedel, pa bi bil baraba, bi bil parkrat mula, pa bi sedaj bil lastnik otoka, pa bi imel Maybacha, ne zgolj tisti Mercedes, ki ga Luka Mescu oporekate, spoštovana SDS-ovska svojat.  Gremo dalje, KPK, verjetno ste pozabili na to kdaj in zakaj so…

Malo izraze, lepo prosim…

…rezali Jelinčiča in Stareta… /oglašanje iz klopi/ Veste, rezali so jih zato, ker sta začela gledati bančne mape. Ali bi lahko utihnil, dr. Logar? Ker sta začela gledat…

Sedaj pa prosim, ali se lahko malo vsi skupaj umirete…

Verjetno ste že …

Ali se lahko vsi skupaj malo…

…verjetno ste že… / oglašanje iz dvorane/ ali lahko nadaljujem…

Samo počakaj malo…

Ustavite mi čas, prosim…

Sedaj pa takole. Svojat vsekakor ni dobra beseda in se jo ne uporablja na tak način. …/ oglašanje iz klopi/ Drugi pa nehajte in opozoril sem ga, da to ne dela. Tudi prej nisem dal opomina. …/ oglašanje iz klopi/ Besedo ima dr. Franc Trček.

Čas mi boste dodali. Torej, če lahko nadaljujem. Verjetno vas je večina pozabila na neko zgodbo predsedniku političnih strankin nedokazane lastnine denarja, zlasti gospoda Jankovića in gospoda Ivana Janeza Janše, ki sta tukaj odsotna. Pa jaz ne kažem s prstom samo na Janšo, kažem tudi na Jankovića mimogrede, da mi ne boste očitali. Verjetno ste pozabili, da je takrat neka sestrična žene gospoda Janše rekla, jah, jaz sem plačevala položnice, saj znesek me ni zanimal. Če kdo, bi bančna uslužbenka morala vedeti, da nad določenim zneskom se mora preverjati od kod pride ta gotovina. Če bi jaz pa Kordiš šla na banko »hopsa Cefizelj!«, vsi mediji bi noreli, Slovenija bi gorela. Za določene pa seveda ne.  Gremo dalje. Bistvena ugotovitev naše komisije je nekaj, kar jaz imenujem, izgovoren organigram. Zlasti problematično je to pri Banki Slovenije in pri policiji. Gospod Pahor je nekako tako lakonično navrgel: »Ah moja generacija politikov je mislila, da ustanovimo neke inštitucije in bodo delovale same po sebi.« Če ustanoviš inštitucijo, ki je tako strukturirana, da je sama v sebi disfunkcionalna, če sočasno potem tudi negativno politično kadruješ, potem imaš neko državo, kjer bilo »piece of cake« prati denar. In to je, žal, bila in še vedno v veliki meri je Slovenija. Jaz se bom dotaknil banke v mestu iz katerega prihajam   in še vedno v veliki meri je Slovenija. Jaz se bom dotaknil banke v mestu iz katerega prihajam, Nove Kreditne banke Maribor. Veste, tako imenovana italijanska tipologija se je verjetno dogajala že za časa Vlade Toneta Ropa, definitivno že za časa prve Janševe vlade, policija jo že zelo jasno detektra leta 2008, Banka Slovenije in bančniki imajo v prvi polovici 2009 neko resno posvetovanje o tem, italijanska tipologija, vam se še vedno dogajajo v Novi Kreditni banki Maribor zadnjih mesecev 2017. Kdo je objektivno odgovoren? Vsa politika, vsi ključni funkcionarji, ki so v tem času bili na položajih, ki bi se morali s tem ukvarjati in v Banko Slovenije pa v policijo se kadruje pogosto na mešane politične kuhinje način. Podobno kot se je v tem mandatu SMC skadroval in zmenil z SDS glede vezanih štarcun kadrovanja tega, kdo bo direktor pošte, kakšen bo fiskalni svet, kdo bo v nadzoru SDH, Ustavno sodišče pa vse do vice guvernerjev Banke Slovenije, spoštovana gospoda. A veste, in tukaj je, tukaj je v bistvu nek problem, in če gledam na to staro politiko, peta točka operacija, tukaj sem napisal, lasersko odstranitev malignega tumorja generacije Boruta Pahorja, Ivana Janeza Janše in Lojzeta Peterleta. To je to. Dokler ne bo to, dokler tega ne bo, dokler ne pride neka nova politika, ne zgolj novi obrazi, nova politika z integriteto, smo, spoštovane dame in gospodje, mi neka ugrabljena kleptokratska, pogosto kriminalna država, ki jo soomogoča politika. In to je, veste, v bistvu neka ključna ugotovitev te komisije. V levici seveda bomo podprli sklepe in poročila, neka nova politika pa se bo morala dosti bolj resno lotiti vsega skupaj in ljudstvo bo moralo dosti bolj resno in dosti z več možganov premisliti komu bomo zaupali to novo politiko. Veste, da neki srednji rang italijanske mafije se celo hvali s tem kako pride v Sežano, reče jaz sem Luigi, odpre firmo registrirano za vse živo in v leti 2014 do konec 2017 opere pol drugega tira, in da je ena sedmina tega dokazano, da gre zato, čeprav ni blaznega sodelovanja z italijanske strani zaradi nekega pragmatičnega problema kdo se bo usedel na to denar in se o tem molči in se dela, da to ni nič, in če neke stare strukture starega sistema skozi NLB reaktvirajo svoja omrežja, kladestine, in se to skoraj ne ugotovi, veste, to pa morajo vsi alarmi utripati. In končal bom s tem, sum komandat Markos, meni zelo znan citat, to je vodja upora v določenem delu Mehike, staroselcev ki so jih globalne korporacije hotele pregnati z njihove zemlje. Ko govorijo o stari politiko o levici in desnici ali če hočete, o socialnih demokratih in liberalcih ter tako imenovani desnici na drugi strani, / nerazumljivo/ Markos je rekel takole: »Levica ali desnica, je v bistvu le navodilo šoferju limuzine na kateri strani ulice naj parkira to limuzino.« In ta bančna preiskovalka je ugotovila točno to. Mi potrebujemo neko novo politiko, ki se ne bo ustrašila soočenja s to grozo ukradenosti države, kar se je zgodilo SMC. Mi potrebujemo pokončne dame in gospodje, ki jim bodo definitivno ogrozili s smrtno kaznijo, verjetno bo nekdo od njih moral biti tudi varovana oseba, mogoče bo nekdo od njih moral tudi lastno družino umakniti iz Slovenije. Veste, v hokeju pogosto zamenjujejo Slovenijo in Slovaško. Če gledam NKBM, razlika med Slovenijo in Slovaško je zgolj v tem, da na Slovaškem streljajo novinarje, v Sloveniji pa označujejo novinarke s prostitutkami.  Hvala za besedo.

Postopkovno, dr. Vinko Gorenak.

Presednik!  (nadaljevanje) V imenu poslanske skupine dovolite, da – verjetno zadnjič – odločno protestiram zoper vaše delo. Predhodnik je uporabil izrazil 'svojat' in vi ste mirno gledali v tla, odnosno v nekaj, kar imate pred seboj. Če se ta poslanska skupina ne bi oglasila s protestiranjem, bi šla zadeva mimo in za SDS bi bil uporabljen izraz 'svojat', ker vi niste reagirali. Reagirali ste šele potem, ko smo se oglasili mi.

Ne, reagiral sem takoj.

Druga zadeva… A dovolite, da končam? Imam tri minute, a ne? Jaz sem vam že večkrat povedal, da ste najslabši predsednik Državnega zbora in da ste delo tega Državnega zbora spustili na daleč najnižji nivo po osamosvojitvi. Jaz sem šel zadnjič še enkrat gledati, kako je z opomini. Predsednik, vi niste izrekli enega samega opomina koalicijskim poslancem. Enega samega opomina. Opomine ste delili izključno tej strani in strani Združene levice. Izključno! To bo pokazala zgodovina. To pomeni, da delo Državnega zbora vodite skrajno neodgovorno in skrajno pristransko. Predsednik Državnega zbora je eden od poslancev, ki je enak med enakimi, ima samo določene pravice in dolžnosti, ki so mu dane predvsem s poslovnikom in drugimi akti. In nič drugega. Zato od predsednika Državnega zbora človek, normalen poslanec pričakuje uravnoteženost. Predsednik, če bi tam sedel jaz, hipotetično, pa ne bom, bi najprej izrekel kak opomin v svoji karieri, ko bi tam sedel, poslancem svoje poslanske skupine. Zakaj? Zato da pokažem, da bom do vseh enak. Zato bi jaz to naredil. Vi v štirih letih vodenja Državnega zbora niste uspeli tega narediti niti enkrat… / znak za konec razprave/ Tega niste uspeli narediti niti enkrat! Predsednik, to je nepošteno, to je neodgovorno, to je nekorektno. Ampak, veste, koalicijska večina je pač koalicijska večina, ljudstvo je pa ljudstvo. Opomin vam ne moremo izreči mi, opomin vam bo izreklo ljudstvo. Protestiram zoper vaše delo v imenu poslanske skupine.

Zdaj pa preden dam besedo naprej, lahko na to odgovorim. Prvič, vaša beseda proti moji, da sem izrekel opomine tudi svojim poslancem … Sem. Torej, trdite neresnico. Drugič, reagiral sem takoj, ko se je beseda pojavila in prvič, od kar sem v tem Državnem zboru, sem prekinil izvajanje stališča poslanske skupine zaradi tega, da je bila ta zadeva dovolj jasna. Nima pa danes absolutno nobenega smisla izrekati ali neizrekati opomine iz enega preprostega razloga – itak se bo s postopkovnimi skušalo najverjetneje še naprej reagirati in ne trošiti časa za razpravo. Bi pa vse lepo prosil: osebne žalitve ali pa, bom rekel, povsem neprimerne dodatne kvalifikacije, razen opredelitev političnega stališča do dogajanja ali na drugi strani do posameznih političnih akterjev, kar je sestavni del normalne demokratične razprave, ne vpletajte v to kakšne dodatne žalitve. Kaj več na tej točki tega mandata ni možno narediti.  Postopkovno je zahteval dr. Franc Trček.

Hvala za besedo, predsedujoči. Glejte, resnici na ljubo se je poslovnik v teh štirih letih izvajal nad Miho Kordišem in menoj, potem pa se je že skoraj nehalo, na pol še nad nekaterimi poslanci SDS-a. Zdaj, če se je nekdo prepoznal v besedi, ki sem jo izrekel, se prepozna. A veste, ta stranka, ki je zdaj »penila«, je mene in moje imenovala »levi fašist«, »zombi«, »izrojena levica« in ne bom nadaljeval. Na zadnji seji je moj postopkovni predlog, da končno začnete izvajati Poslovnik. Hvala.

Še enkrat, postopkovno dr. Vinko Gorenak.

Hvala lepa. Predsednik, prosim če navedete kdaj in kje, ne da ste izrekli opomin vašim poslancem. Povejte kdaj ste ga izvedli? Jaz vem, da ga zdaj ne boste mogli, ker pač nimate pred seboj aktov, ampak vas prosim, če mi pisno to sporočite, poslanski skupine, če ne bo več sej. Če pa bo seja Državnega zbora vas pa prosim, da to poveste javnosti. To je ena zadeva. Druga zadeva. Glejte, vi ste pred časom na eni od sej, mislim, da je bilo marca, meni izrekli opomin, popolnoma mimo Poslovnika. Zakaj? Zaradi tega, ker sem jaz govor zaključil in odšel. In približno tule v poziciji gospe Ljudmile Novak ste vi nekaj komentirali in jaz sem vam rekel nekaj nazaj, ne vem več natanko kaj in ste mi torej izrekli opomin, dajte mi še reči, potem izreči opomin, ko sem doma na vrtu, pa ko solato plevem, no pa mi tam izrecite opomin. Vi mi ne morete izrekati opomina v času, ko nisem več za govornico in ko ne morem več govoriti.  Naprej. Glejte, da nekdo reče »svojat«, to ne pomeni - to ne pomeni - da se je nekdo prepoznal. On je celo poslansko skupino, celo poslansko skupino, označil za svojat. In vi zmorete reči, da je beseda »svojat« neprimerna beseda. Glejte kaj zmorete reči?! Ja, dajte se vprašati, ali lahko še vodite Državni zbor? Lahko, seveda ga lahko, ker imate mandat, ampak prav ni. Prav ni, da za tako ostro besedo ne izrečete opomina, ampak rečete, da to ni primerna beseda.  Glejte, da zaključim in da ne bom dolgovezil. Veliko je bilo predsednikov Državnega zbora pred vami. Veliko jih je bilo. Recimo, gospod Veber. Jaz sem ga večkrat omenil, daleč od mojih pogledov, daleč od moje politične opcije, vendar to je bil gospod, ki je tam gor sedel in je znal reči, opominjam tudi svojo poslansko skupino. Je znal to reči, je znal to narediti, pa mnogi drugi so tudi bili, vi pa v štirih letih ne uspete tega narediti.  In predsednik, odšli boste v zgodovino, tako kot sem vam povedal. Ampak, jaz vam verjamem, da bo še pred tem ljudstvo kaj reklo.  Skratka, ponovno izražam globoko razočaranje… / znak za konec razprave/ v imenu poslanske skupine nad vašim delom. Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev zanjo dr. Bojan Dobovšek.  Pardon, zmotil sem se. Poslanska skupina Nove Slovenija - krščanskih demokratov zanjo gospod Jernej Vrtovec.

Hvala za besedo, predsednik. Prva stvar, ki naj bo za naslednji mandat je ta, da bi se v tem Državnem zboru, če želimo res delati za skupno dobro in za izboljšanje ugleda politike, da bi morali sprejeti neko načelno, sicer da se ne žalimo med seboj, da se na ta način ne obkladamo, kot smo bili priča v zadnjih diskusijah, ker to ni prispevek k ničemur in tudi ne prispevek k temu, da bi lahko naredili kakovostno razpravo pri ugotavljanju domnevnega pranja denarja, transakcij, ki so se izvrševale.  Zato bodimo resni in odgovorni do tistih, ki spremljajo politiko, ki se tudi v okviru politične kampanje odločajo komu bodo zaupali svoj glas. In kakšni smo, če nadaljujem, ne samo tukaj, ampak v celoti družba, ki tolerira ali ki dopusti kakšna smo država, ki dopusti, da se nič ne zgodi, če nekdo mimo zakonov, mimo predpisov pere denar oziroma transformira eno milijardo evrov denarja, izvršuje številne transakcije. Te transakcije gredo naprej.  Torej, kakšne vpliv ima takšno stanje v družbi na učinek generalne prevencije. Kaj si mislijo tisti, ki morda v tem trenutku načrtujejo izvršitev novih tovrstnih kaznivih dejanj. Mi dejansko dajemo signale v tej državi z našim početjem, da se tovrstna kazniva dejanja splačajo, da se nikomur nič ne zgodi in enako je bilo pri bančni luknji, enako je v tem primeru, ko ugotavljamo sume pranja denarja.   (nadaljevanje) In ugotovitve nekaterih, Slovenija dejansko postaja oaza za finančne mahinacije in tovrstna kazniva dejanja. Zdaj, a je to pravo sporočilo za slovensko javnost, da imamo organe pregona, ki v tem primeru, tako v primeru NKBM kot v primeru Nove Ljubljanske banke, niso pravočasno in pravilno reagirali. A je to pravo sporočilo za slovensko javnost, da imamo Banko Slovenije, ki je tudi napačno reagirala, da imamo tudi politiko, ki govori, da o tem ni bila obveščena? Je torej dosedanji način soočenja s tovrstnim kriminalom pot, ki jo moramo ubirati ali pa ubrati v bodoče? Odgovorno je seveda jasen. In transakcije iz Irana in pranje denarja v NKBM nedvoumno kaže, da bi se lahko za tovrstna kazniva dejanja ob pravilnem delovanju pravne države tudi preprečila. In še en problem bi izpostavil. Državno lastništvo bank, vse to se je dogajalo v bankah, ki sta bili v državni lasti. Ena je še. In če kaj, zaradi naših državljanov, da preprečimo tovrstne stvari in ne krnimo svojega ugleda tudi v tujini, bi bilo pravilno, da še tisto banko, ki jo imamo v lasti, NLB, po hitrem postopku prodamo. In tukaj spet apeliramo na bodočo vlado, kajti ta je to priložnost že zamudila kljub jasnim zavezam.  Najprej glede Irana par besed. Glejte, kar neverjetno se zdi, ponavljam, da se nič ne zgodi, ko nekdo transformira 1 milijardo evrov denarja, nič se ne zgodi. In kar neverjetno se zdi domnevna neobveščenost vrha slovenske politike, finančnega ministra, takratnega predsednika vlade, zdaj predsednika države. Da se politiki izgovarjajo, se ne spomnim, zelo podobno, kot se na eni drugi preiskovalni komisiji izgovarjajo bankirji, je smešno, neodgovorno. Politik se spomni in drugače ga na to spomnijo lahko tudi mediji. In kar neverjetna se zdi počasna reakcija preiskovalnih organov kljub vsem opozorilom, ki so jih v primeru transakcij iz Irana prejemali. In kar neverjetna se zdi napačna reakcija Banke Slovenije. Torej trdim, da največja težava v tem primeru, kar se Irana tiče, je bila, da ni bilo odziva, ko so bile na mizi že prve informacije, pa bi ta odziv se moral zgoditi. In ključno vprašanje je, ali je vse to, neverjetno se zdi, namenoma, ali so ti organi tako pregona, Banka Slovenije, kot tudi politika namenoma tako reagirali, da so zamižali na obe oči in spregledali finančno mahinacijo, ki se je dogajala. Aktivnejše delovanje Banke Slovenije v tem primeru, kar ugotavlja tudi preiskovalna komisija, bi lahko pripomoglo k hitrejši zaznavi sumov kršitev pranja denarja in končnemu ukrepanju. In še nazadnje, a kdo verjame, da je ta gospod iz Irana kar sam potrkal na ljubljansko podružnico NLB, vkorakal v njo in tukaj odprl transakcijski račun ter začel s finančnimi transakcijami, da se je sam to zmislil, sam je dobil Novo Ljubljansko banko izmed množice vseh bank, ki jih ima na voljo v Evropski uniji, če je želel izbrati Evropsko unijo. Ali pa zakaj ni izbral kakšne zasebne banke v Sloveniji? Ne, namenoma je izbral Novo Ljubljansko banko. In ključno ob tem je, kdo je tega gospoda sem pripeljal. In tudi o tem bi lahko se danes pogovarjali, kakšen sistem imamo, da je Nova Ljubljanska banka se zdela dovolj varno, da je lahko nekdo iz Irana sem prišel in izvajal transakcijo v višini milijarde evrov. In to je tudi pravilna ugotovitev preiskovalne komisije. Ni šlo vedno za pranje denarja, samo v enem primeru. Šlo je za transformacijo velike količine denarja. In kakšna je ugotovitev tudi drugih preiskovalnih organov? Na podlagi teh transakcij je nekdo v Ameriki bil obsojen. To je tudi eden izmed epilogov te celotne zgodbe. Ključno pri iranskem pranju   pa je tole, da zlasti tovrstna početja krnijo naš mednarodni ugled, zaupanje v mednarodni javnosti. Krnijo tudi ugled pri naših državljankah in državljanih. Kakšna smo torej mi pravna država, ki to dovoljuje? Torej vlivajo med ljudi popolno nezaupanje, in da se kriminalna dejanja v tej državi splačajo. Za njih seveda nihče ne odgovarja.  NKBM. Tukaj se v bistvu zgodba ponavlja. Da v večjih primerih lahko vidimo kdo je omogočil oziroma zakaj so italijanska podjetja, in to ni bilo eno italijansko podjetje, teh je bilo množica italijanskih slamnatih podjetij, odpirala tukaj v Sloveniji ob meji z Italijo točno v dotični banki NKBM transakcijske račune, ustanavljala podjetja. Ja zakaj? Zaradi tega, ker so se ti ljudje počutili tukaj varne. Zakaj niso šli odpreti svojih transakcijskih računov v Banko Koper na primer. O.K., v italijanski lasti, ja. Ali pa v kakšno drugo banko, ki ima tudi poslovalnico ob meji, če bi bili zelo blizu, če so želeli bližino Italije. In tudi v tej zgodbi kljub opozorilom, tokrat sicer Banke Slovenije in pozivom, se NKBM ni pravočasno odzvala in učinkovito odzvala kljub večjim uredbam je šele lansko leto konec leta dokončno sprejela pravne pravilnike za preprečevanje tovrstnih dejanj. In zgodba je dejansko nenavadna in vse kaže na to, da je bilo to pranje denarja omogočeno iz banke. Da je bila tako imenovana italijanska tipologija omogočala z banke. Kajti, če kdo misli in če je kdo tako naiven, da so italijanski državljani kar nekje se spomnili na minorno sicer v evropskih razmerah NKBM, da tukaj perejo denar v dotični banki in to vsa podjetja, ni bilo razpršenega pranja denarja ob meji, v različnih bankah, ampak izključno NKBM so izbrali. Torej več kot 500 italijanskih državljanov je ustanovilo ta slamnata podjetja in trdim, da ravno zato, ker so se te posamezniki tukaj počutili varne, da se jim nič ne bo zgodilo, in da lahko tovrstna kazniva dejanja pranja denarja nemoteno opravljajo. Sledili so potem dvigi čez nekaj dni, kar kaže na pranje denarja. Te iste osebe, zastopniki podjetij prišli v banke in dvigovale ven potem gotovino. Kar pa je sklep celotne zgodbe, izpostaviti moramo državo, ki bo temeljila na pravu, ki bo bila sposobna tovrstna kazniva dejanja preprečevati. Predvsem ne gre samo zaradi mednarodnega ugleda, ne gre samo zaradi naše države, gre za to, da imamo državo, in če imamo državo moramo z njo ravnati odgovorno, normalno. In če takšne stvari dopustimo, da se izvajajo kot se izvaja pranje denarja v NKBM, če imamo organe ki na to ne reagirajo, potem nismo normalna država, ki bi sledila elementom pravičnosti. In dajemo argumente, da se tovrstna kazniva dejanja splačajo. Za naslednji mandat pa je na novih poslancih tudi večina zdaj prisotnih tukaj bo po vsej verjetnosti sedela tudi v naslednjem mandatu v dvorani in polagam up na to, da se bo v naslednjem mandatu ustanovila preiskovalna komisija, ki bo ugotavljala pranje denarja v obeh bankah ali pa še v kateri dodatno, če se ugotovijo sumi. Zaradi tega, ker zgodbe trdim, da še ni konec, samo pri tem kar je preiskovalna komisija ugotovila do sedaj, da lahko govorimo še o katerem drugem pranju denarja v Novi Ljubljanski banki s podružnic na Balkanu, pa še kakšnih drugih nedovoljenih poslih, ki so se lahko opravljale skozi banke. Ali pa pranju denarja, transakcijam iz vzhodnih držav Evropske unije ali pa iz vzhoda Evrope, še dlje. Vse to je Nova Ljubljanska banka in NKBM, torej omogočili smo oazo za pranje denarja in to moramo v naslednjem mandatu ugotoviti dokončno, organi pregona in Banka Slovenija  (nadaljevanje) so pa tisti, ki morajo preprečiti, da bi se tovrstna dejanja ponavljala.

Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, dr. Bojan Dobovšek.

Spoštovani vsi, ki spremljate to sejo! Analiza poročila, ki je pred nami, pokaže deviantna ravnanja v dveh slovenskih bankah. Tipičen primer sistemske korupcije, kjer vidimo, da v normalnih razmerah vse institucije, policija, tožilstvo, Urad za preprečevanje pranja denarja, funkcionarji, kot so ministri, funkcionarji KPK in ostali, delujejo, ko pa so vpletene elite, vse institucije zatajijo in nič se ne zgodi. To kaže na to, da Vlada ne vlada, in ravno zato mora Državni zbor opraviti tisto delo, ki naj bi ga opravile institucije in funkcionarji. Če bi institucije delovale, potem tega dela ne bi bilo treba opraviti. Sprašujemo se, kdo je vplival na te institucije in funkcionarje, da niso opravili svojega dela. Analiza pokaže tudi, da je poročilo sestavljeno iz treh delov. Prvi del, toliko denarja iz Irana preko Slovenije v Evropo in Združene države Amerike - tipični elementi pranja denarja, ki kažejo na metodo »smurfing«, ko se denar razprši na manjše dele in se za njim izgubi sled. Koliko tega denarja je šlo na slovenski račun, da se je denar vrnil v Slovenijo, to je treba odkriti. V tem prvem delu se ugotovitve skladajo z ugotovitvami preiskovalne komisije bančne luknje in gre za podvajanje teh ugotovitev. Drugi del, fokusiran na NKBM, gre za tipične organizacije kriminalnega tipa iz Italije s skupnim imenom mafija. Za mafijo se ugotavlja, da je že pred leti prešla v gospodarstvo, namesto klasičnih kaznivih dejanj vidijo, da so večji zaslužki v gospodarstvu in za to izrabljajo banke. Če je v banki kontrola in se nečesa ne da opraviti, kar kaže na deviantnost in na skrivanje toka denarja, potem to opraviš v banki, kjer kontrolnih mehanizmov ni. In jasno, da so takoj našli banke v Sloveniji, ki so bile za nagrado pripravljene to storiti. Pri pranju denarja moramo ugotoviti, kam so šle te nagrade, kakšno je premoženje teh, ki so bili vpleteni, pa najsi bodo to vodilni v bankah, v nadzornih svetih, v nadzornih institucijah ali pa tudi v politiki. In potem še tretji del. V tretjem delu pa gre za en primer, ki ima tudi druge elemente, se pravi, elemente pranja denarja, elemente davčnih utaj in elemente izogibanja davkom, tako imenovani davčni vrtiljaki. Tu gre za pristop »ad personam«, za posamezen primer. Če institucije niso odigrale svoje vloge, kar kaže, da niso, ampak tu gre predvsem za Furs, Urad za preprečevanje pranja denarja in druge agencije Ministrstva za finance, potem lahko preiskovalna komisija, ki ugotovi, zakaj te institucije niso odigrale svoje vloge. In te institucije morajo »ad personam«, po posameznem primeru, izoblikovati svoja mnenja. Če zaključim, za vse tri oblike je značilno, da lahko ugotovimo, da je bilo oškodovano premoženje in da je bil okrnjen ugled bank, gospodarstva in tudi Slovenije, zato tako slab ugled v Evropski uniji. Na drugi strani pa smo imeli osebe, ki so se obogatile ali pa so nekateri pridobili funkcijo, da lahko še naprej opravljajo takšno dejavnost. Kakorkoli, te osebe morajo odgovarjati, in sicer, kazensko, tako da začnejo delovati policija, tožilstvo, skupne preiskovalne skupine, specializirane preiskovalne skupine in vsi ostali organi. Drugič, odškodninsko, kar pomeni, da morajo začeti  (nadaljevanje) slediti tokom denarja, ga pridobiti, zamrzniti in povrniti, kajti cilj je povrniti denar, ne pa da so ljudje v zaporu, kar še dodatno stane. In pa seveda še na koncu – korupcijska odgovornost. Tukaj pa gre za lustracijo tistih, ki so zasedli položaj, kljub temu, da so oškodovali državno premoženje. Čas je, da temu rečemo: »Dovolj.« Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo gospod Saša Tabaković.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Preiskovalna komisija je na podlagi pridobljenega dokaznega gradiva ugotovila, da se je v Novi Ljubljanski banki zgodila iranska shema, ki je bila neposredno v rokah iranske države, in da ne gre zgolj za posameznika, ki je poskušal izvajati iranski plačilni promet s tujino, ampak da je bil gospod Farrokh del sheme transakcij iranskih državnih bank preko Slovenije oziroma NLB. Primer Farrokh, kot ugotavlja preiskovalna komisija, pa še zdaleč ni bil prvi primer sodelovanja med Slovenijo in Iranom pri preboju embarga zoper Iran in tudi primeri naj ne bi bili vezani samo na nezakonit izvoz vojaške tehnologije, temveč tudi na tri preboje embarga preko slovenskega bančnega sistema. Drugi primer bančnega preboja embarga je ravno primer Farrokh, ki je potekal med letoma 2008 in 2010. V zvezi s tem je preiskovalna komisija tudi opozorila, da je iranski veleposlanik obiskal takratnega guvernerja Banke Slovenije in ministra za finance z namenom odprtja slovenskega bančnega trga za Iran, čeprav je Iran država, proti kateri je mednarodna skupnost sprejela sankcije, ki so bile implementirane leta 2007, zadnji akti obeh mednarodnih organizacij Evropske unije in Združenih narodov, katerih članih smo, pa sankcije proti Iranu datirajo v letu 2010. V primeru štirih transakcij v NLB je obstajal sum, da so bile usmerjene neposredno v financiranje jedrske proliferacije in nakup blaga z dvojno rabo, torej blaga, ki se lahko uporablja tako v civilne kot v vojaške namene. V transakcije sta bili vključeni celo dve banki iz sankcijske liste mednarodne skupnosti, s katerima je bilo prepovedano sodelovati. Kaj torej naj bo ključno v tej zgodbi? Nedvomno to, da so praktično odpovedali vsi mehanizmi nadzora. Ministri pod vlado Boruta Pahorja niso točno vedeli, kakšne so njihove naloge, guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, ki ga je podprl Državni zbor v času Janševe vlade, pa, kot izhaja iz poročila in dokumentacije, ni opravil svojega dela. Zaradi neustreznega oziroma neukrepanja pristojnih državnih organov, ki so povzročili tveganje za nacionalno varnost, je preiskovalna komisija ugotovila politično odgovornost njihovih predstojnikov oziroma naslednjih nosilcev javnih funkcij: takratnega guvernerja Banke Slovenije gospoda Kranjca, takratnega ministra za finance gospoda Križaniča, takratnega zunanjega ministra gospoda Žbogarja in takratnega predsednika vlade gospoda Pahorja, ki je kot priča večkrat povedal, da ni bral poročil Sove, temveč jih je prepuščal svetovalcu za nacionalno varnost.  Komisija je preverjala tudi sume pranja denarja italijanskih kriminalnih združb v NKBM, za kar so obstajali močni indici, saj so številni italijanski državljani, povezani z mafijskimi združbami, odpirali v NKBM transakcijske račune, na katerih so nakazilom zelo hitro sledili gotovinski dvigi. NKBM je v letih 2013 in 2014 po nastopu funkcije direktorja uprave Aleša Hauca izvedla številne reorganizacije in kadrovske zamenjave, tudi politično motivirane, ki so bistveno vplivale na poslovanje banke in povzročile tveganje na področju PPDFT, kar so seveda s pridom izkoriščali predvsem tuji državljani, povezani s kriminalnimi združbami. Eno od ključnih vlog za takšno stanje v banki poleg Aleša Hauca nosi po ugotovitvah preiskovalne komisije tudi dr. Primož Britovšek, ki je v banko prišel na povabilo Aleša Hauca. Bil je tudi namestnik pooblaščenca za PPDFT, čeprav ni imel nobenega znanja za opravljanje tega dela. Britovšek je prav tako razpolagal z manjkajočim poročilom takratne pooblaščenke, ki je opozarjala na alarmantno stanje na tem področju, in ga je Banki Slovenije, ki je v banki opravljala nadzor, prekril, saj je bilo to obremenjujoče za banko, poleg tega pa je bil tudi posredno odgovoren za zamenjavo pooblaščenke oziroma za zakrivanje sledi in nagovarjanje nove pooblaščenke k prirejanju poročila o notranjem nadzoru na tem področju. Preiskovalna komisija bo zato zoper Primoža Britovška podala kar štiri ovadbe zaradi kaznivih dejanj.  Preiskovalna komisija je ugotovila tudi, da se je tako imenovana italijanska tipologija, ki temelji na zlorabi računov, za katere so značilni prilivi s strani italijanskih pravnih ali fizičnih oseb, katerim v kratkem časovnem obdobju sledijo gotovinski dvigi, pojavila tudi v primeru državljanke Bosne in Hercegovine, gospe Dijane Đuđić, ki je delovala kot del dobro organizirane združbe, katera je preko slamnatih podjetij odpirala bančne račune, preko katerih so bili usmerjeni tokovi denarja neznanega izvora in so se praviloma dvigovali v gotovini. Đuđićeva je namreč v NKBM odprla račun potem, ko ji je račun zaradi sumljivih transakcij zaprla ena od tujih bank oziroma njenih hčerinskih družb, ki poslujejo pri nas. Poslovna dejavnost Đuđićeve v NKBM je potekala do oktobra 2017. V tem času pa je na računu NKBM opravila več sumljivih transakcij, znesek naj bi imel celo šest ničel. Skupni znesek pa je lahko tudi višji, saj preiskovalna komisija ni mogla pridobiti podatkov bank v zasebni lasti. Preiskovalna komisija je ugotovila, da poslovanje Dijane Đuđić odraža sume kaznivih dejanj pranja denarja, fiktivnega poslovanja, davčnih utaj in davčnega vrtiljaka ter uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije. Ugotovitve pa so pomenljive, ker je gospa Đuđić poslovno sodelovala s stranko SDS oziroma podpisala posojilno pogodbo z njenim predsednikom gospodom Janšo.  Po poslušanih stališčih poslanskih skupin Državnega zbora lahko uvidimo, da je v naši državi že dolgo časa samoumevno, da marsikaj oziroma marsikje, kar je šlo narobe, da se to dotika predvsem obdobja, ko sta vladne prostore zasedala SD ali SDS. Ali bo to postalo družbeno sprejemljivo oziroma stvar preteklosti je seveda stvar tistih, ki bodo tem ugotovitvam dale tudi sodni epilog. V Poslanski skupini SMC bomo sklepe, ki jih je predlagala komisija podprli, kot tudi poročilo v celoti. Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo mag. Branko Grims.

Spoštovani! Vsem prav lep pozdrav.  Evropa se prebuja. Vsa Evropa se obrača v desno, k pravim vrednotam, k varnosti in panika na levici je strašna. Strašna je, to ste se lahko prepričali danes, ko je predstavnik Levice svoje poslanske kolege, kar celo skupino, naslovi s »svojat«, predsednik Državnega zbora pa na to reagira šele po opozorilih iz klopi, da pač take grobe žalitve v parlamentu zagotovo nimajo kaj iskati. Če pa se pojavijo je nanje treba takoj reagirati.  Gospe in gospodje, danes obravnavamo poročilo posebne preiskovalke, ki je bila ustanovljena zato, da naj bi raziskala tisto, kar je bilo že raziskano s strani dveh pristojnih delovnih teles. Poročilo, ki je pred nami ima eno zelo zanimivo lastnost, ki ji najdem neko paralelo v zgodovini. Poglejte, po II. svetovni vojni je bil v Nemčiji, zahodnem delu, vzhodnem ne, ampak zahodnem delu, zelo izrazit proces denacifikacije. Prišlo je tudi do lustracije. To so opravljala posebna sodišča. Žal so se tega lotili z napačnega konca. Rezultat je bil, da so bili sorazmerno ostro obsojeni tisti na najnižjem nivoju. Tisti na vrhu, z izjemo tistih, ki so bili pač obsojeni v Nürnberškem procesu, to je bila izjema, ampak preostali blizu vrha, tisti, ki so dajali dejansko povelja, pa so dobili na koncu neke papirje, s katerimi so bili oproščeni, da so nedolžni. Nemci so jim potem rekli posmehljivo »persilschein« po tistem pralnem prašku Persil. In danes obravnavamo en tak »persilschein«, gospe in gospodje. Ne vem zakaj se je to zgodilo, ampak za to naj odgovarjajo tisti, ki so to delo opravili.  Ko gre za sam zapis za same ugotovitve so te praktično v veliki meri enake tistim, ki smo jih že ugotovili, bodisi v Komisiji za nadzor varnostnih-obveščevalnih služb, bodisi v komisiji za ugotavljanje odgovornosti za tako imenovano bančno luknjo. Samo gradivo je obsežno. Tudi nekatere stvari so še nekoliko dodatno osvetljene, kar je dobro. Problem se postavi na koncu, ugotovitve. Gospe in gospodje, tam je pa »Persil schein«.  Poglejte, samo če gremo po vrsti.  Nekatera imena namreč bodejo v oči, ne zaradi ugotovitev te komisije, ampak zaradi tega, ker jih med ugotovitvami ni. Poglejte recimo Ministrstvo za finance. Ministrstvo za finance je vodil dr. Franc Križanič, soodgovorne so brez dvoma, glede na organizacijo dela in pristojnosti državne sekretarke Helena Kramnar in mag. Mateja Vraničar. To so vse imena, o katerih smo že govorili pri obravnavi naših poročil. Tistih, ki jih je Državni zbor že potrdil. V tem gradivu manjkajo.  Še bolj pa, mnogo bolj bode v oči Ministrstvo za notranje zadeve. Takrat ga je vodila Katarina Kresal, če kdo, bi moralo to ministrstvo opraviti svojo nalogo. Pa veste kako se je to končalo?! To smo ugotovili na moji komisiji, da je nekdo napisal samo en zaznamek na papir, da naj se to zaključi, ker ni znakov kaznivega dejanja in to je bil konec procesa. Pazite, če vam kolo ukradejo, bo policija na koncu dala tožilstvu zapis, da pač ugotavlja, da je neznani storilec to in to in ga ovaja, ampak pač ni mogla ugotoviti kdo je, ampak končalo se bo z zapisom tožilstvu. Zgodba o pranju ene milijarde evrov, kot se je na koncu izkazalo, iranskega denarja, pa se je končala brez kakršnegakoli obvestila tožilstvu. Veste to, gospe in gospodje, so odgovorni tisti, ki so tam takrat bili. Bili so obveščeni, bili so obveščeni s strani Sove s posebnim dopisom, da se vse to dogaja, postopek je tekel, zaključil se je z eno opombo na enem kosu papirja. Kdo so to bili? Gospa Katarina Kresal - ministrica, mag. Goran Klemenčič - državni sekretar in Damjan Lah - državni sekretar. Gospe in gospodje, ali ste že opazili vzorec kdo manjka, komu je namenjen ta »Persil schein«, ki se mu reče poročilo Möderndorferjeve komisije. Ja, tistim, ki so v sedanji vladi. Zelo enostavno. Oni so nedolžni, njim je namenjen odpustek. Pa poglejmo kaj recimo je v zvezi z njihovim ravnanjem ugotovil KNOVS.  Komisija za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, citiram: je v konkretni zadevi presenetilo ravnanje KPK, ki ga je vodil dr. Goran Klemenčič. Prejeli so tajni dokument žvižgača iz Banke Slovenije, ki je kazal na sum storitve kaznivega dejanja pranja denarja. KPK je ocenila, da ni pristojna, zato so dokument po neformalni poti predali Policiji, NPU. Pred tem so dokument priredili z namenom, da zaščitijo žvižgača. Dokument je bil predelan do nerazpoznavnosti. Poleg tega pa nakazilo kaznivega dejanja niso posredovali Policiji na podlagi določb ZKP, kot jim to narekuje sklenjen sporazum med KPK in Ministrstvom za notranje zadeve ter Policijo z dne 1. 6. 2010, ampak so dokument predali uslužbencu NPU, ki ga je odnesel na Policijo, kjer pa se je nato za njim izgubila vsaka sled. Ravnanje KPK v nasprotju z veljavnim sporazumom med KPK, MNZ in Policijo z dne 1. 6. 2010 pomeni kršitev uradno določenega poslovanja uradnih institucij in seveda, za sabo potegne tudi odgovornost, gospe in gospodje. Ampak, to ni ugotovitev mene osebno, to ni ugotovitev Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, to je ugotovitev, ki jo je potrdila z velikansko večino glasov ta sestava Državnega zbora Republike Slovenije. Ampak, tega, tega ta Möderndorferjeva komisija pa ni več opazila. Zakaj ga ni naštetega tukaj med Marko Kranjec, Franc Križanič, Samuel Žbogar, Borut Pahor. Zagotovo je njihova krivda objektivna, v tistem delu, ko so svoje delo opravljali malomarno oziroma sploh niso brali poročil Sove, tudi subjektivna. Ampak, ti ljudje manjkajo. Čemu je potem namenjeno bilo delo te komisije?!  (nadaljevanje) In potem naprej. Manjkajo še imena od generalnega direktorja policije, Janka Gorška, pa potem pač uprave kriminalistične policije, pa Nacionalni preiskovalni urad, ki ga je takrat vodil Harij Furlan, in tako dalje in tako naprej. Vse to smo v resnici že tukaj obravnavali. Tukaj ni bilo treba odkrivati tople vode. Tudi popolni nesmisel je tisto, kar je bilo rečeno, da je problem, ker se ni izročilo papirjev. To so bile že ugotovitve, ki so bile tu, so bile verificirane in ste jih vsi imeli v rokah in so seveda vsakomur dosegljive, saj so zapisane v pač papirjih, ki so v arhivu Državnega zbora Republike Slovenije dostopni vsakemu poslancu, ne samo preiskovalki. Se pravi imamo opravka s… / nerazumljivo/ Zdaj, kako je lahko do tega prišlo? Na začetku se je pač predsednik komisije zelo pritoževal, da pač je bil oviran. Zdaj oviran, gospe in gospodje, je bil najbrž samo sam od sebe, kajti morate vedeti, da gospod Möderndorfer je trdil, da vse, kar smo storili na komisiji za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, da je nezakonito, da smo presegli svoje pristojnosti, da torej ne bi smeli ne pridobiti za to materialov, ne bi smeli to pregledati, ne bi smeli ugotovitev napisati in nič od nič. On je trdil, da je vse popolnoma nezakonito, to je tudi danes ponovil. Ja, če je vse nezakonito, potem nezakonito pridobljenih gradiv tudi on ne sme uporabljati, ker bo sicer vse potem pravno nično. Tak je pač pravni postopek. No, seveda je v tem tudi velikanska neumnost oziroma sprenevedanje, kajti če bi bilo to res, kar trdi gospod Möderndorfer, potem tega ne bi obravnaval in ne bi potrdil Državni zbor. Dejansko ga je Državni zbor s tem, ko je to verificiral s svojim glasovanjem, postavil na laž. Toliko o njegovi neverodostojnosti. Je pa po kalimerovsko govoril, da ni dobil gradiv tudi od preiskovalke. Seveda jih ni mogel zaradi tega, ker je za to bila posebna odločba sodišča in je bilo potem potrebno spoštovati postopek, sicer bi tisti, ki mu jih bi izročil, odgovarjal še lahko kazensko v primeru nadaljnjih tožb. Še bolj pa je zanimivo pritoževanje zaradi pripombe o predlogu za njegovo razrešitev. Gospe in gospodje, to ni bilo storjeno pred dvema mesecema ali kakor je on prejle rekel. Jaz sem to takrat povedal, preden je bil gospod Möderndorfer imenovan na to čelo. Opozoril sem, da je v konfliktu interesov. Če smo precizni, za kaj v resnici gre. Zakon pravi, če je bil sam ali katera od oseb odgovorna oseba v organu pravne osebe, ki je povezana pač s predmetom preiskovanja in tako naprej, tak poslanec, citiram: »Ne sme biti imenovan v preiskovalno komisijo.« Gospod Möderndorfer je bil predsednik kluba Olimpija, najprej začasni, potem pa trajni v obdobju od 2010 dalje, pa do 2017, od 2010 dalje, to se pravi v obdobju, na katerega se nanaša ta zgodba. In v tem obdobju je po poročilu, ki je nastalo leta 2016, prišlo do podpisa pogodbe, ki jo je podpisal prav gospod Möderndorfer v znesku 240 tisoč evrov oziroma po prvem poročilu celo 360 tisoč evrov dolga Novi Ljubljanski banki, nato pa je bil to predmet prisilne poravnave. To poročilo je bilo itak namenjeno prisilni poravnavi. In med največjimi upniki košarkarskega kluba Olimpije je bil tudi Furs, to se pravi davčna uprava, tisti, ki pač plačuje za vse, če želite, za šolstvo, zdravstvo, na koncu koncev, ki pridobiva denar davkoplačevalcev. In temu je ostal klub dolžan skoraj 190 tisoč evrov za obračun DDV. In se postavi vprašanje, ali je šlo v resnici za poskus, da se izogne plačilu davka oziroma davčnega dolga. V vsakem primeru je tukaj pod vprašaj videz nepristranskosti, kot ga pozna pravo, in že zaradi tega gospod Möderndorfer nikoli ne bi smel bit imenovan na čelo komisije, ki jo vodi. Če pa to potem danes še pač s posmehom sprejema, češ da je mislil, da se to nanaša, da ima tam odprt svoj  osebni račun, pa to seveda veliko pove o njemu, dejstev, pravnih dejstev in tega spornega konflikta interesov, ki je očiten, v ničemer ne spreminja, kajti predmet preiskave je bila prav Nova Ljubljanska banka. Bilo je tudi veliko pripomb na ugotovitve, ki jih je dal KNOVS. Med drugim na obveščevanje tujine. Poglejte, gospe in gospodje, KNOVS je ugotovil naslednje in to je spet potrdil s sklepi Državni zbor, da je Sova s posebno obveščevalno informacijo obvestila 21 partnerskih služb, ni pa seznanila ameriške in izraelske službe z obrazložitvijo, da navedeni državi državljani niso zajeti v nakazilih iz NLB, kar pa seveda ne drži, saj se je notri našlo potem več tovrstnih transakcij. Med njimi tudi recimo banko New York Mellon, celo predmet ene od preiskav v ZDA je eno od teh nakazil. Šele kasneje se je zaprosilo za podatke, ampak ni se pa zamenjalo vseh relevantnih informacij in zato smo ugotovili, da je bilo ravnanje do teh dveh partnerskih služb drugačno kot do vseh ostalih. Se pravi, tudi tukaj je očitno prišlo do neustreznega ravnanja in podobno je bilo tudi pri policiji, ki jo citiram, UKP sploh ni zaprosil Interpol Nečije za sodelovanje oziroma podatke o transakcijah družbe Farrokh ltd., in ostalih, čeprav so bila sredstva preko NLB nakazane tudi na račun fizičnih in pravnih oseb OZRN. Prav ZRN je bila prva na seznamu po prejemu nakazil iz Nove Ljubljanske banke iz računov gospoda Farrokhzadeh. To se pravi, gospe in gospodje, je tukaj nesporno do tovrstnih nepravilnosti prišlo. Zdaj, da bi razčistili zgodbo o kateri danes govorimo, sem poskušal urediti. O tem nihče ni bil posebej obveščen in sem predlagal umik stopnje tajnosti »zaupno« iz celotne zgodbe in vseh ugotovitev celotnega poročila Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Seveda pa bi za to potreboval soglasje vseh preostalih, ki so dali takrat dokumente in podatke. Žal moram reči, da z izjemno KPK so tako Sova kot policija in tudi Urad za preprečevanja pranja denarja zavrnili predlog, tako da tega ne morem storiti. Če bi to bilo se javno, potem bi bilo mnogo manj prostora za kakršnekoli reinterpretacije ali pa zanimive interpretacije bodisi samega dogajanja bodisi ugotovitev. Zlasti tudi zato, ker je en del tega o čemer zdaj poroča, pač komisija Möderndorferja narejen po očitnem načelu. Enim se da odpustek, smo rekli, persil scehin za gospoda Klemenčiča pa za vse druge, ki so v širši sestavi sedanje Vlade in očitno je bila s tem namenom ta komisija tudi edino ustanovljena. In po drugi strani se hoče na se načine prinesti okoli ovinka tisto staro levičarsko finto. Saj veste kaj je najstarejši trik levičarjev, da kaže na enega tam od zadaj, pa vpije lejte tatu, zato da ljudje ne opazijo koliko globo ima že levičar roko v njihovi denarnici oziroma v njihovem žepu. In isto je tudi tukaj. Zaradi tega so seveda na vse načine poskuša prilepiti zraven bodisi Vlado Janeza Janše bodisi SDS. In se recimo ugotovi eno zelo zanimivo ugotovitev, tamle je celo, da je odgovorna za to, ker je imenovala dve leti prej ene, ki dve leti kasneje niso čisto ustrezno opravili svojega dela. Gospe in gospodje, vsakdo lahko v dobri veri seveda kogarkoli imenuje, ravno tako kot lahko volivci veri v dobri veri kogarkoli izvolijo. Je pa seveda potem vprašanje sankcij takrat ko do nepravilnosti pride, ampak za to je odgovorna tista Vlada, ki je pa takrat na položaju ne pa una prej. To je res neverjetno kako se pri nas na vse načine hoče kazati s prstom na druge samo zato, da se ne bi ugotovilo kdo je v resnici  (nadaljevanje) odgovoren za posamezno nepravilnost. Kajti, če pa bi šli na to, bi se pa srečali tudi z imeni nekdanjih državnih sekretark, ki pa so bile takrat v vladi, ki pa so, glej čudo, spet tudi v tej vladi. Aja, zaradi tega jih ni notri. Spet smo pri »Persilscheinu«. En odpustek, zato da se ne bi videlo, kdo je v resnici kriv. Ampak gospe in gospodje, prepozni ste, kajti tisto poročilo, vključno z vsemi imeni, ki so seveda v tem poročilu zajeta, je Državni zbor že potrdil. Jaz samo upam, da bodo organi pregona in pa vsi, ki so odgovorni, korektno opravili preiskave o vsem – tudi o tistem, na kar zdaj vi opozarjate. Pa sem trdno prepričan, da se bo izkazalo, kako zelo politično motivirana so bila nekatera vaša ravnanja in tudi nekatere ugotovitve, ki so tukaj zapisane. Pri večini tistega prvega dela bi se človek lahko strinjal, tisto, kar tlačite zraven na silo, zato ker vam slučajno politično paše, je pa hec. Vi zdaj poskušate na nek način izenačiti nekaj, kar verjetno niti ni prekršek - pa tudi, če je, je to samo prekršek –, z zelo hudimi kriminalnimi dejanji, kot je recimo ena milijarda opranega denarja. Utemeljen sum za to. Pri tem ste prej, ko ste navajali podatke, tudi precej manipulirali. Mi smo takrat govorili o tem, da strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem tovrstne kriminalitete, vedo, da je pri tovrstnih poslih pranja denarja recimo za državo, ki je pod embargom zaradi suma terorizma, financiranja proliferacije oziroma nakupa orožja za množično uničevanje, kot se temu po slovensko reče, da so te provizije tudi četrtino, pa celo tja do tretjino in več. In zaradi tega smo govorili o teh provizijah, vi ste pa potem to izenačili kar z bančnimi provizijami, pri čemer je sporen tisti del, po naših ugotovitvah, ko je banka samo v tem primeru oprostila plačilo provizij pri teh orjaških količinah zneskov gospoda Farrokhzadeha, domače podjetnike pa ne. Pa kakšno dvojno merilo je zdaj to? Če bi že koga, potem bi najbrž morali kvečjemu vse ali pa nikogar ali pa po enakih merilih pač vsaj en del naših podjetnikov, ne pa da se enega tujca oprosti, domače pa ne. Nekaj tukaj ne štima in najbrž je to jasno prav vsem in zato tudi ne razumem, da se v tovrstno polemiko sedanja Möderndorferjeva komisija sploh spusti, kajti brez dvoma gre tu za dejanje, ki je vsekakor očitno sporno.  Glede vseh nepravilnosti torej, ki so bile ugotovljene bodisi s strani prejšnjih komisij ali pa ki jih v svojem gradivu navaja sedanja komisija, tudi sam osebno pričakujem in tudi v SDS, da organi pregona svoje delo korektno opravijo. Namreč, zaradi tega, gospe in gospodje, ker je edino pravilno, da se stvari postavijo na pravo mesto. Ampak pričakujem pa, in to upravičeno pričakujem, da bo končno spoštovana norma enakosti pred zakonom, ne da se loči na tiste prvega in tiste drugega reda. Ne more biti pri preiskavi izenačeno nekaj, kar je utemeljen sum pranja denarja velikostnega ranga ene milijarde evrov in pa en morebiten prekršek od kogarkoli. To enostavno dobro veste, da ni isto in da je to samo odraz panike, o kateri sem govoril na začetku. Panika je odvečna in je nepotrebna, ker proces, o katerem govorimo, pač poteka neodvisno od naših, če želite, trenutkov, ki jih zdajle preživljamo v tem Državnem zboru, vsekakor pa je zanimivo, da se na vsak način poskuša s tem preusmeriti pozornost od stvari, ki so očitno sporne, ki so bile že ugotovljene v tem Državnem zboru in so bile tudi ustrezno potrjene. Najbrž zato, da   (nadaljevanje) se ne bi v Državnem zboru mogli pogovarjati o za Slovenijo v danem trenutku, ob tem, še enkrat poudarjam, ko so vse te stvari že bile ugotovljene, že potrjene, tako s strani moje komisije, KNOVS, kot tudi preiskovalke, ki jo vodi dr. Logar, predane organom pregona, oni vse te papirje že imajo. Zato mimogrede še to omenim, bilo je tudi veliko govoric, kako naj bi se pridobilo neke dodatne papirje in podobno od Sove, to sem preveril; upam, da bo na zaprtem delu seje tudi direktor Sove, da vam lahko to potrdi neposredno. Namreč, nobenih tovrstnih dodatnih papirjev, nobenih dokumentov ni bilo, te ugotovitve so iste, so enake in so utemeljene na enakih papirjih, kot smo jih sami ugotovili. So pa te ugotovitve seveda take narave, da vzbujajo veliko skrb. Vzbujajo skrb o državi, v kateri živimo, če se zgodi, da nekoga, ki je bil ključni preiskovalec, ki je odgovoren za to, da se je zgodba končala, ravno on, z nekim zaznamkom na kosu papirja, brez poročila - pazite, brez poročila - tožilstvu, in se hoče tega človeka zaslišati, sicer v neki drugi zadevi, pa vendar, ker gre za utemeljen sum koruptivnega ravnanja, bi ta preiskava verjetno odprla marsikaj, in se ta človek ubije s padcem z lestve natanko en dan oziroma manj kot en dan pred tem zaslišanjem. To precej spominja na kakšen scenarij iz slabe ameriške kriminalke, ampak to, gospe in gospodje, je stvarnost, ki jo v Sloveniji živimo. Zaradi tega pričakujem, kot sem dejal, pričakujem kot predsednik Komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, kot poslanec in kot predstavnik SDS, da se vse preiskave, vsi sumi kaznivih dejanj ustrezno preiščejo. Da se ugotovi, kaj je res, da se ugotovi, kaj je možno z zadostno stopnjo zanesljivosti dokumentirati in da se potem te ljudi tudi privede pred roko sodišča, pred roko pravice. In seveda pričakujem od sodišča, da se ne bo to potem končalo na tak način, kot se je v primeru Elanove banke, ko je sodnik pisal toliko časa utemeljitev izrečene sodbe, da je vsa zadeva absolutno zastarala. Upam, da je vsaj to naša skupna želja, da je skupna želja vseh, da če je karkoli bilo storjenega nezakonito, se pravi, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, da se to ustrezno tudi pregleda in sankcionira.  Gospe in gospodje, v SDS sicer cenimo storjene napore, ampak predlogov sklepov, zaradi tega, ker nekaterim v Vladi, sedanji Vladi, sedanji aktualni politiki, očitno namerno, dajejo odvezo, vsekakor ne bomo podprli.

Hvala lepa. Končali smo predstavitev stališč poslanskih skupin.  Sledi razprava poslank in poslancev. Izvolite, gospod Jani Möderndorfer, predstavnik predlagatelja.

Hvala lepa, podpredsednik.  No, po teh predstavitvah je prav, da odgovorim na kar nekaj očitkov in različnih razmišljanj. Predvsem pa žalostno ugotavljam, da se nekateri sicer radi pohvalijo, da nekaj berejo, vendar ne vem, kdaj, mogoče ponoči v postelji, ko že napol dremajo. Namreč, polovico stvari, ki jih je predhodnik v svojem stališču predstavil kot neke ugotovitve, do katerih je prišla njegova komisija in predhodno Logarjeva komisija, če bi malo bolj natančno prebrali, bi lahko videl, kaj vse pravzaprav piše v poročilu, ne pa da se ukvarja z nekimi insinuacijami. Zdaj bom pa malo bolj konkreten. Gospod Grims je rekel naslednje - bom rekel drugače, bolj previdno -, omenjal je Izraelce in Američane   z razliko od njega, jaz ne bom razlagal kaj je CIA v resnico počela oziroma bila v tem primeru na takšen in drugačen način udeležena. Niti nisem nikoli sklical tiskovne konference, da bi kaj podobnega počeli, ker mi še na kraj pameti ne pride, da bom razlagal in razkrival določene podatke s katerimi se človek prav ne more pohvaliti. To kar počne seveda intenzivno kolega Grims. Moram pa reči naslednje. Že lahko, da je šel pogledati v zaprti del tajnih dej in šel gledati dokumente, ne ve pa naslednje, da je preiskovalna komisija prvič v 25. letih delovanj preiskovalnih komisij uporabila tudi člen Poslovnika, ki omogoča, da lahko seveda tudi neposredno opravi pregled dokumentacije na sami Sovi. Mi si nismo dopisovali in hodili sem in si pošiljali pošto. Bili smo dvakrat na Sovi in smo pregledali tudi tam vso dokumentacijo, ki smo jo imeli na razpolago in je nismo niti nosili v Državni zbor in razpolagamo zato s podatki, ki jih tudi ne boste našli v Državnem zboru. Si pa mislim kaj bi bilo, če bi še te podatke imeli v Državnem zboru in zdaj razumem, zakaj direktor seveda ni bil najbolj pristaš, da bi te dokumente poslal v Državni zbor, ker bi verjetno danes iz te zagovornice še kakšne dodatne stvari poslušali, ker niso in ne pašejo v ta odprti javni del.  Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna. Gospod Grims je razlagal o tem kako je bilo poročilo KNOVS sprejeto in to velja in tako naprej. Pozablja pa nekaj, o primeru suma pranja denarja za potrebe proliferacije, skrajšano seveda uporabljam v primeru NLB in NKBM, je edina pristojna v Državnem zboru samo ta preiskovalna komisija, ne KNOVS. Tako da, če bo danes poročilo sprejeto, bo marsikatera teza s tega poročila padla. To kar je sprejel gospod Logar na svoji preiskovalni komisiji, pa je vmesno poročilo in ne more odražati tistega stanja ki ga bo to poročilo dalo. Zdaj, seveda so neke insinuacije okoli tega, češ da je to Grims zelo rad večkrat v svojih govorih govori, najprej seveda ta teatralni uvod kako se Evropa prebuja, potem omeni te grde ti, ti, ti levičarji, ki so pravzaprav grozni in kakšne metode uporabljajo in potem reče naslednji stavek, saj mi bi se še strinjali s prvim delom poročila, nekako, ker v bistvu saj smo to vse mi ugotovili, reče, ampak ta drugi del pa seveda je pa čista manipulacija in podobne stvari. Ne zaradi gospoda Grimsa, ker jaz lahko tukaj stokrat ponovim eno in isto in on bo šel gor in bo kaseta, isto stvar ponavljal v nedogled. S tem se jaz ne bom ukvarjal. Ampak zaradi slovenske javnosti pa je treba povedati eno stvar, ki mora biti zelo jasna. Predmet preiskave v Novi Kreditni banki Maribor se je odprl še preden je gospod Janez Janša podpisal posojilo. Torej ta iluzija, da je to, ta preiskovalna komisija naredila načrtno, se motite. Dejstvo pa je, da je zaradi pranja denarja in italijanske tipologije naletela na primer, ki seveda pa je šprical v nebo in to boste predvsem morali v vaših vrstah razčistiti, zakaj se je kakšna stvar zgodila. Jaz sem zelo jasno povedal v svojem uvodu pri pojasnjevanju poročila. Jaz ne očitam gospodu Janezu Janši kakršnokoli kaznivo dejanje. Nekdo se je na Twitterju pošalil, pa je rekel, da bi me rad podučil kaj je prekršek pa kaj je kaznivo dejanje, ampak v resnici v obeh primerih gre za nezakonito zadevo, ni v skladu z zakonom. Poleg tega, oprostite, italijanska tipologija točno govori kako so bile politične stranke v posameznih primerih, si lahko pogledamo v Italiji, ujetniki tovrstnega kapitala na takšen način, ki se manipulira na popolnoma z istimi koraki, kajti je bil zasledovan v Novi Kreditni banki Maribor posameznikov, ki so prali denar. In gospa Đuđić ima vse elemente, ki so več ali manj razvidni in tisti, ki ste si dali pogledati v dokument, ki je na razpolago v kleti, se preprosto ne da zanikati. Tako da pač ta teorija ne bo zdržala.  Naslednja stvar, ki se mi zdi še pomembna je, jaz sem navajen in tudi pričakoval sem osebne diskvalifikacije, ki jih sedajle, da ne govorim od proceduralnih postopkov naprej od prvega momenta, ko smo začeli z današnjo sejo, pač enostavno doživljam. Ampak jaz imam debelo kožo. Jaz se pač ne bom umaknil, ker me ni strah teh laboratorijev SDS-ovskih, ki pač enostavno na vsak način poskušajo obrniti pozornost in pokazati, kako so oni pravzaprav v bistvu ubogi in spet se je nekdo spravil na njih. In po znani metodi, ki jo poslušamo že vrsto let, zgodila se jim je krivica. Napovedovali so nek velik pok. Sami so ustvarjali neko dimenzijo, da se bo ne vem kaj zgodilo. Saj tega velikega poka si nismo izmislili ne v preiskovalni komisiji, ne v parlamentu. Njihovi mediji to producirajo. Mimogrede, da ne bo nesporazuma, pa da ne bo nejasnosti. Veste, mene že dva dni vaš medij sprašuje o mojih sorodstvenih razmerjih v Cirkulanah. Saj to ni slučaj, ker ti mediji itak ne naredijo brez princa teme popolnoma nič. In me sprašujejo s kom sem v sorodu, ali sem v sorodu. Ne boste verjeli, celo tako daleč je prišlo, da me hočejo povezati v sorodstveno razmerje z gospodom Vukom. Ne vem po kakšnem slučaju. Ampak v ponedeljek pričakujem to dobrodošlico. Ni slučaj zakaj v ponedeljek. Zaradi tega, ker v ponedeljek, ko bo objavljeno s popravkom ne morem nič narediti, ker popravek bo objavljen šele 4. junija, volitve so pa 3. junija. Perverznost se temu reče, ampak okej. Ampak ne bi s tem niti prišel, ampak vidim, da se to kar naprej nadaljuje.  Veste, jaz sem eno stvar povedal. Tisti, ki je izbran s strani ljudstva za poslanca, pa ne na takšen način kot si vi predstavljate, da mora biti, ampak na takšen kot ga opredeljuje Ustava in zakon, vsi v tem parlamentu, ki sedimo za tem krogom, imamo pravico delati v odborih in komisijah in smo pripoznani, da lahko to počnemo. Ne vem po kakšni logiki preiskovalno komisijo lahko samo po nekih posebnih kriterijih zasedajo in upravljajo določeni ljudje. To se mi zdi pa res razlikovanje na prvorazredne, drugorazredne in tretjerazredne poslance, da ne uporabljam dobesedno vaših jezikov, s katerim se radi poslužujete v vaših nastopih, kadar govorite o krivicah in bolečinah, ki jih doživljate znova in kar naprej. Jaz v resnici moram reči, da metode, ki si jih poslužujete in, bom rekel, zakrivati neke določene stvari so pravzaprav naravnost smešni.  Povedal vam bom še eno stvar, ki se mi zdi ključna, predvsem kadar govori gospod Grims o tem, da hočemo banalizirati to pranje denarja in še kar naprej ponavlja eno in isto, šlo je za pranje denarja, pika. Ne pove nič drugega. treba je vzdrževati to stigmo, Slovenci in Slovenke, zaslužili so, pobrali so denar in tako naprej. Veste, jaz sem vam sicer en delček povedal v začetku, sedaj bom pa zelo jasen, ker bom citiral kje je bil pravzaprav izvorni greh, zaradi katerega pravzaprav se ne da narediti tisto, kar bi pravzaprav nekateri radi, predvsem pa gospod Grims to seveda opozarja. Navedel vam bom razložitev kaznivega dejanja v tem primeru, ne pranja denarja, kot ga vi imenujete. »Kot kaznivo dejanje je Kazenski zakonik ena s področja omejevalnih ukrepov že sankcioniran s terorizmom.« To govori 108. in 109. člen Kazenskega zakonika 1, »in je nedovoljen promet z orožjem,« govori 370. člen Kazenskega zakonika, »kar predstavlja posebno obliko predlaganega dejanja. V uredbah s katerimi so omejevalni ukrepi določajo so predvidene tudi prekrškovne sankcije, vendar mora zakonodajalec upoštevati, da lahko za del omejevalnih ukrepov velja načelo neposredne uporabnosti, če je to v skladu s pravno naravo mednarodne organizacije, ki jih določa. Poleg tega gre pri kršitvah predpisanih omejevalnih ukrepov za zelo nevarno ravnanje s potencialno velikimi posledicami, pri čemer je kot razmejitveno okoliščino do prekrška možno šteti predvsem pridobitev velike premoženjske koristi, saj ta kaže tako na večjo težo, obse dejanja, kot tudi na večjo stopnjo protipravnosti, če se omejitve izkoriščajo za doseganje nesorazmernih dobičkov, ki se izražajo v pridobljeni koristi. Zato je smiselno, da pod navedenimi pogoji določiti posebno kaznivo dejanje sankcionirano z zaporno kaznijo po zgledu drugih članic držav EU,   (nadaljevanje) primerjano pa je pri tem upoštevano tudi v kazenskih zakonodajah Belgije, Nemčije, Francije. Odgovorni na banki kljub kršitvi embarga torej niso mogli zagrešiti kaznivega dejanja, saj v pravu velja načelo, da nihče ne sme biti preganjan in kaznovan za kaznivo dejanje, ki ni bilo kaznivo v času storitve. Gospod Grims pa bi rad, da so kaznovani in preganjani za nekaj, kar ni kaznivo dejanje. Tako da, kolega Gorenak, tam svojega kolega boste morali na predavanje povabit. / oglašanje iz dvorane/ Počakajte, Gorenak, saj boste imeli možnost, nič slabega. No, ampak tisto, kar hočem povedati, pa je, v čem je bistvo problema. Bistvo problema je predvsem in samo v eni zadevi. Ves čas so se vsi ukvarjali s pranjem denarja. Predhodnega kaznivega dejanja, ki ga potrebuješ, če hočeš o pranju denarja govoriti, ga ni bilo raven v enem primeru. Namesto, da bi se ukvarjali, zdaj pa pozor, zaradi slabe organiziranosti in pristojnosti, ki jih ima Sova, seveda do tega sploh nikoli niso mogli priti, da o policiji ne govorim. In ni res, ni res, kolega Grims, da tisti, ki so seveda, za katere govorim, da gre za sum, da so opustili svoje dolžnosti ravnanja in da so seveda, da so slabo peljali predkazenski postopek, ki sploh ni bil predkazenski postopek, ampak še do informativnih razgovorov niso prišli, tečejo postopki na tožilstvu - in to vi dobro veste – ki jih tožilstvo seveda usmerja, skupaj s policijo pa seveda to dela. In je kar nekaj policistov v tem postopku, pa ne samo oni, še kakšni drugi. Samo vi bi radi prikazali seveda neko teorijo, ki je ni. Kar se pa tiče politične odgovornosti, sem bil zelo jasen v samem uvodu. Po vrsti bomo šli in smo tudi dali težo in razliko odgovornosti. Govorimo o objektivni in subjektivni odgovornosti posameznikov in nekaterih, ki imajo samo objektivno odgovornost. Predsednik vlade res ni tisti, ki bi v resnici moral na vsak način biti prvi, ki bi moral odreagirati, definitivno ne, zagotovo pa se pričakuje od ljudi, ki mu svetujejo in so celo neposredno zadolženi točno in samo za to delo, da skrbijo, da alarmirajo in dvignejo v zrak tiste organe, ki pravzaprav, ko so obveščeni, da morajo kaj takšnega narediti. Zagotovo v tem celem postopku je prvi odgovoren guverner Banke Slovenije takratni, zagotovo. Zakaj? Ker imamo samo enega regulatorja za banke v tej državi, nihče drug ni regulator kot Banka Slovenije. Potem po vrsti seveda sta oba ministra, ki sta iz funkcije, ki sta jo opravljala, imela neposredno odgovornost, ki sta bila pa za razliko od predsednika vlade mesečno obveščena o tem, kaj se dogaja. In to je ta razlika. In zato gospod Pahor nosi samo objektivno odgovornost in ne subjektivne. Govorite o ministrici za notranje zadeve. Ja, ena razlika pa je in to zelo bistvena. Šef generalne uprave policije je v resnici tisti, ki pa je bil non stop obveščen, in kar je še bolj pomembno, je v resnici se minister v določen del postopka sploh ne more, tako kot minister za finance, vmešavat in v resnici peljati določene postopke. / oglašanje iz dvorane/ Je pa res, da seveda ni opravil minister za finance tisto, kar bi v resnici moral, obvestiti svojega predsednika, čeprav ni vedel, a je on o tem obveščen ali ni. Ne nazadnje bi moral poklicati ministra za zunanje zadeve in ga vprašati, a gre tukaj za kršitev embarga. Minister za zunanje zadeve je tisti, ki je imel posebno komisijo, ki je v bistvu obravnavala kršitve embarga. Druga komisija na Ministrstvu za gospodarstva pa je seveda obravnavala rabo, dvojno rabo proizvodov oziroma podjetij, ki so imela sklenjene pogodbe oziroma so trgovale in poslovale na svojem področju. Zakaj je ena komisija to delo lahko opravila, druga ne? In tukaj gre seveda za te različne pristojnosti, če govorimo točno konkretno o teh stvareh. Toliko zaenkrat. Se bom pa še oglasil. Verjamem, da bojo še vprašanja in še različne trditve. Hvala.

Hvala lepa. Mag. Branko Grims, postopkovno. Izvolite.

Ja, hvala. Jaz bi prosil, gospod predsednik, če lahko vendarle spoštovanega predlagatelja, Möderndorferja, podučite, da pač pristojnosti veljajo, ne glede na to, ali je to zdaj njim oziroma njemu všeč, in da recimo ministrica za notranje zadeve ima seveda pravico in dolžnost, tudi usmerjati delo ministrstva, se pravi tudi Policije, vsaj v tem smislu, da bi lahko preverila, kaj se z eno zadevo zgodi, in da se ta zadeva ne sme in se ne more, ker se ne sme po predpisih zaključiti, tako da se niti ne da ustreznega poročila na tožilstvo.  Ampak, tisto, kar ste bistvenega povedali, gospod Möderndorfer, in jaz tega nisem preslišal, in bi zato prosil, da vas na to opozori predsednik, je pa to, če ste vi nekatere, ki so v sedanji Vladi, konkretno Matejo Vraničar - državno sekretarko, ki je danes ministrica za finance, mag. Gorana Klemenčiča, ki je celo minister za pravosodje, to je zdaj tako, kot da kuža lovi svoj lasten pač rep, pri tej preiskavi izvzeli iz teh svojih sklepov, jim namenili »persil schein« in pač menite, da ste jih s tem odredili in ste tudi v uvodnem delu poudarili, da ugotavljate, da vse tisto, kar je bilo na njihov račun je neutemeljeno, to se hudo motite. To ugotovitev in sklepov, ki so že bili sprejeti, tudi v primeru, da bodo ti sklepi, ki ste jih vi predlagali, danes izglasovani, v ničemer ne spremeni. Vi lahko dajete neke politične ocene, vi lahko poskušate preusmerjati pozornost, to je vaša legitimna pravica, to tudi delate, ampak v ničemer pa ne spremenite pravnih dejstev. Zaradi tega sem končal s tistim, kar poudarjam, ponovno, in to bi moralo biti temeljno vodilo danes. Za vse navedene sume nepravilnosti, pričakujemo, da se opravi ustrezna preiskava pristojnih organov in da če je kje bil kršen Kazenski zakonik, če je pač neko dejanje takšno, da se zato tudi ljudi privede pred črko zakona.  Kar pa se tiče elementov pranja denarja, pa naj vas predsedujoči poduči, da je bila banka iz katere so prišla sredstva vsaj od sredine leta 2010 pod mednarodnim embargom, tudi pod embargom Evropske… / znak za konec razprave/ komisije za Slovenijo zavezujoč in dekretom, tako da najmanj kar iz tega sledi so sumi nevestnega poslovanja pa še kaj več, trdim pa, da tudi utemeljen sum pranja denarja, že po takratni zakonodaji, ampak o tem naj odloča pristojno sodišče, toda po ustrezni preiskavi, po tem ko se odgovorne privede do črko zakona, vse, brez izjem, ampak z enakimi merili.

Hvala lepa, gospod Grims.  To je bila popolna zloraba postopkovnega, kar jaz seveda ne morem reči poslancu kaj naj reče in kaj naj ne reče in kaj ve in ne vem. To poslanec dobro ve, veste tudi vi. Tako, da je bilo zelo, bom rekel, pač na zadnji seji seveda verjetno nima smisla vzgajati poslancev, tako ali tako to ni sem počel cel mandat. Gospod Jani Möderndorfer, izvolite, razprava. Postopkovno.

Hvala lepa. Ne, ne, razprava bo. Hvala lepa. Saj ste podpredsednik že sami ugotovili, da to ni bila nobena postopkovna, ampak ne glede na to, spet je izrekel nekaj, kar sem pa v resnici že napovedal. Jaz lahko ponavljam tukaj 5-krat, 10-krat, gospod Grims bo pač ponavljal svoje, ampak bom pa ponavljal vsakič, ko bo ponovil ta nesmisel. Pranje denarja pa kršitev embarga to sta dve različni stvari. Da pa gre pri embargu in teh finančnih tokovih, denarnih tokovih za elemente pranja denarja, na kar so tudi v banki sumili, da gre in ko so začeli prijavljati in tudi na uradu niso vedeli kako naj pridejo s tem pranjem denarja skozi, ker v bistvu predhodnega kaznivega dejanja ni bilo. Ni se pa nihče ukvarjal z embargom. Ključen problem, in še enkrat, drži to, kar je povedal, kar so nekateri že pred mano povedali, gospod Farrokhzadeh, in to vsi ugotavljamo, res ni prišel kar tako slučajno, ker mu je bila Nova Ljubljanska banka ali pa znak Nove Ljubljanske banke tako simpatičen, da se je odločil, da bo v tej banki posloval. Zagotovo ne. Ampak je prišel zelo organizirano, sistematično in tako naprej. Razlika je v tem, da seveda vi hočete prodati zgodbo, da je nekdo mastno zaslužil, v resnici pa je šlo za kanalizacijo oziroma vzpostavljanje iranske sheme. Tega ni ugotovila vaša komisija. Tako, kot vaša komisija ni ugotovila, da »case« niti nikoli ni bil zaprt, nikoli tega ni vaša komisija ugotovila. Ves čas hočete nekaj prodajati, ampak za božjo voljo, govorite o   (nadaljevanje) embargu pa o ukrepih, dajte si poročilo prebrat, to vse v poročilu piše, kar vi zdaj ugotavljate, kot da ste zdaj tu vi nekaj ugotovili. Tu imate seveda problem s tem, kako boste argumentirali delo, ki ste ga opravljali kot preiskovalna komisija, ne pa kot KNOVS, ki ima čisto druga pooblastila. V vaše trditve, kaj pade, kaj ne pade, se pa ne bom niti spuščal, ker to sploh ni predmet te diskusije, in se bom poskušal držati tega, kar imamo danes v poročilu.  Hvala.

Hvala lepa.  Besedo ima gospod Jožef Horvat. Pripravita naj se dr. Dragan Matić in dr. Vinko Gorenak.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Drage kolegice, dragi kolegi! Jaz obžalujem, ker sem nekako pričakoval, da bomo na današnji seji pravzaprav vsi na isti strani - da bomo vsi še dodatno prispevali k temu, da bodo dejansko zlikovci, tisti, ki so krivi, politično in drugače, za pranje denarja v Novi Ljubljanski banki, tam, kjer jim je mesto, torej za zapahi. Ampak, na žalost, čisto na začetku seje je bila dana intonacija, ki je nakazovala, da bomo povsem razklani. Jaz sem pričakoval, da bo razprava vsaj približno takšna, v vzdušju neke naše enotnosti, kot je bila takrat, ko smo obravnavali poročilo Logarjeve komisije, žal. Kljub vsemu, komisija se je trudila, danes vsaj približno vemo, čeprav nimamo eksaktnega odgovora, kdo vse je pri sumih pranja iranskih milijonov gledal stran, pa ne bi smel. Končnega odgovora nimamo, vsaj takšno je moje razumevanje tega poročila.  V Novi Sloveniji imamo ničelno toleranco do napak in zlorab, ki jih slovenska politika ali od slovenske politike delegirani funkcionarji in organi upravljanja počenjajo znotraj meja Republike Slovenije. V Novi Sloveniji imamo ničelno toleranco do napak in zlorab, ki jih slovenska politika ali od slovenske politike delegirani funkcionarji in organi upravljanja počenjajo znotraj meja Republike Slovenije in imajo zunanjepolitične učinke oziroma konsekvence. V svoji razpravi se bom osredotočil predvsem na to, kakšna škoda - in ta je ogromna - se je naredila Sloveniji kot državi v mednarodnem prostoru, znotraj Evropske unije in tudi širše. Kako je mogoče, da je decembra leta 2008 ta gospod Iraj Farrokhzadeh, ki ima iranske korenine, proti Iranu pa je bil takrat embargo - proti Iranu je bil takrat embargo in tu je tudi ena od osnov moje razprave -, in ta je na državni Novi Ljubljanski banki brez težav za svoje podjetje Farrokh odprl račun, na katerega so začeli iz Irana leteti milijoni. In kako je mogoče, da tudi potem, ko so ugotovili, da so bili ti milijoni na slovenskem računu le nekaj ur, potem pa so zneske razdrobili in prenakazali na račune po vsem svetu, od Združenih držav do Japonske. In kako je mogoče, da ni ukrepal nihče, nihče ni ukrepal, niti vodstvo Nove Ljubljanske banke niti Banka Slovenije niti Urad za preprečevanje pranja denarja niti policija niti Sova. Kot sem povedal, bom nadaljeval glede embarga, ki je takrat bil vzpostavljen, sprejet proti Iranu. Naj tu navedem samo dve resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov, pa jih je bilo kar nekaj, recimo, Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1803, sprejeta leta 2008, potem Resolucija Varnostnega sveta Združenih narodov številka 1929, sprejeta leta 2010,  (nadaljevanje) in tukaj imamo ministra za zunanje zadeve, gospoda Samuela Žbogarja, ki je imel, kot smo slišali s strani predsednika, tudi posebno komisijo, sam pa je seveda bil pristojen za spoštovanje omejevalnih ukrepov oziroma sankcij proti Iranu. In še, mi smo takrat že bili člani Evropske unije in Evropska unija je poleg izvajanja sankcij Združenih narodov v preteklem desetletju uvedla širok nabor lastnih gospodarskih in finančnih sankcij proti Iranu. In Slovenja je očitno, kot beremo v poročilu in medijih, tukaj želela biti nekaj posebnega. No, saj to na žalost ni zadnja praksa, kar se tiče slovenske zunanje politike. Slovenija želi biti nekaj posebnega, na žalost pa v negativnem smislu, na žalost, kot se to nepravilno reče, želi biti »Spielverderber« in velikokrat tudi je. In tukaj izpostavljam posebno odgovornost takratnega ministra za zunanje zadeve, seveda tudi drugih političnih funkcionarjev, ki jih komisija tukaj zelo jasno našteva, finančni minister, predsednik takratne vlade, seveda takratni guverner Banke Slovenije, in tako dalje, in tako dalje. Nihče me ne bo prepričal, da takratni minister za zunanje zadeve, gospod Žbogar, ni bil obveščen o tem, da je leta 2008 veleposlanik Irana obiskal Banko Slovenije, gospoda Križaniča od Socialnih demokratov, ki je bil finančni minister, vsebina pogovorov pa je bila odprtje računa na državni Novi Ljubljanski banki. Nihče me ne bo prepričal, da o tem gospod Žbogar ni vedel nič, saj je bil član vlade. Vsi so vedeli vse, res pa je, da morda najbrž res drži, da pa predsednik Državnega zbora, vsaj v tisti začetni fazi, ni vedel nič o teh transakcijah. In kakšna je, gospe in gospodje, danes - tudi zaradi tega pranja denarja v Novi Ljubljanski banki (sicer že leta nazaj) - kredibilnost Slovenije? Lahko trdim - in tu me nihče ne bo prepričal, da napačno razmišljam -, da je kredibilnost Republike Slovenije, naše države zaradi tega padla na dno. Ker to ni bilo pranje denarja kar tako, ampak je bilo zadaj financiranje terorizma, in tako dalje, in tako dalje. In če nadaljujem, glejte, notranji nadzor v Novi Ljubljanski banki že marca 2009, marca 2009 zazna transakcije iranskega komitenta, ki zahtevajo pozornost in pojasnila, zato banka pozove komitenta, naj predloži dokumentacijo glede ozadja transakcij. Naprej, čez eno leto, marca 2010, in tu je zdaj ta mednarodna dimenzija te sramotne, za Slovenijo sramotne afere, marca 2010 francoski urad za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma poizveduje o transakcijah Farrokhzadeha, čigar podjetje kupuje v Francije, pazite, dvonamenske izdelke, ki se lahko uporabljajo v miroljubne namene, a tudi za jedrsko tehnologijo. Takratni šef Urada za preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma v naši državi, gospod Andrej Plausteiner zavaja Francoze s podatki o transakcijah. Se pravi, te sramotne informacije, ta dejstva se kar seštevajo in se kar nadaljujejo.   Mene boli srce, da nas danes po celem svetu poznajo, nas državljane in državljanke Slovenije, da je pač pri nas možno pranje denarja, ker če je možno bilo enkrat in to milijardo, potem je verjetno možno večkrat. Kdaj si bomo mi povrnili to našo kredibilnost? Kaj moramo narediti? To se ne da, gospe in gospodje, čez noč. In kolikor vem, po poročanju komisije, gospod Samuel Žbogar niti na zaslišanje ni prišel. Morda se motim, jaz sem to pač nekje prebral. Ni prišel. Torej se je zaslišanju izogibal. To pove vse o tem gospodu in o njegovi politični odgovornosti. Ampak kot rečeno, nekatere od teh praks se kar nadaljujejo, med drugim tudi to, da pravzaprav Slovenija, to sem pa v aktualnem mandatu, ki se izteka, da Slovenija pravzaprav se je velikokrat izogibala nekim svojim zavezam, ki smo jih dali na primer v pristopu, pri pristopu Slovenije v Evropsko unijo, da ne govorim o Zvezi Nato. Danes nikogar ne zanimajo podatki Evropske komisije, ki je včeraj Slovenijo dejansko opozorila in dala pravzaprav Sloveniji dala proračunske in reformne nasvete, ampak to že kar nekaj časa daje. To so nasveti. Zakaj? Ker smo pravzaprav mi tudi del Evropske unije in smo tudi na nek način, in je Evropska komisija pravzaprav tudi naša, ampak to izgleda še nekateri tudi tam na Gregorčičevi ne razumejo. Evropska komisija nas kar nekaj časa že opozarja in ponavlja poziv k ustreznemu fiskalnemu ukrepanju ter nadaljnjim reformam na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe in pokojninskega sistema. Bolj ko bomo te zadeve odlašali in definitivno jih odlašamo do današnjega dne, težji in bolj boleči bodo ukrepi, ki jih bo ta družba žal enkrat morala sprejeti. Morda bodo res, sem prepričan, kratkoročno boleči, ampak bodo dobri dolgoročno. In mi enostavno teh razprav nimamo. Dvomim, da je v tem zdaj Vlada v odhajanju kaj razpravljala, sprejela kakšne konkretne odločitve in vse to kaže dejansko, gospe in gospodje, na našo nekredibilnost znotraj Evropske unije in v širšem mednarodni skupnosti. In to je naša naloga ali bolje rečeno, naloga naslednjega sestava Državnega zbora, da to popravi. Teh napak, ki so se zgodile, vezano samo na to afero pranja denarja v Novi Ljubljanski banki, se gotovo, kot rečeno, ne bo dalo odpraviti čez noč, teh posledic se ne bo dalo odpraviti čez noč, zato bo tukaj potrebno konsistentno delovanje… / izklop mikrofona/

Hvala lepa.  Besedo ima dr. Dragan Matić, pripravi naj se dr. Vinko Gorenak in gospod Matjaž Han.  Izvolite dr. Matić.

Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem maloštevilno prisotnim kolegom v dvorani!  Kriminal, zlorabe finančnih institucij, kar zadeva v primeru Farrokh, je zelo samo po sebi. Enako zlo pa je, če se kaznivo dejanje zlorablja in s hudobnim namenom lažnivo uporablja za obračun s političnim nasprotnikom. Iz sporočila preiskovalne komisije Janija Möderndorfeja je razvidno, da je SDS afero Farrokh izrabila za diskreditacijo aktualnega ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. To se je zgodilo jeseni 2017, ko je SDS v interpelaciji zoper ministra Klemenčiča gradila očitke, češ, da je Klemenčič kot predsednik KPK leta 2011 ravnal neustrezno in da je kriv, ker je bila policijska preiskava v zadevi Farrokh neuspešna. Šlo je za prvo interpelacijo v dosedanji parlamentarni praksi v kateri so bili proti ministru podani očitki iz njegovega prejšnjega življenja. Torej, iz domnevnih dejanj, ki naj bi jih storil leta prej, preden je nastopil funkcijo ministra in to na nekem povsem drugem položaju. Že ta poteza je bizarna sama po sebi. Še bolj bizaren pa je način, kako so bili očitki sfabricirani. Te očitke je SDS za potrebe interpelacije črpala iz posebnega poročila nastalega na podlagi preiskave, ki jo je vodil gospod Branko Grims kot predsednik KNOVS v zadevi Farrokh. Dejstva, ki jih izvemo iz poročila parlamentarne preiskovalne komisije, ki ga danes obravnavamo, kaže na to, da je gospod Branko Grims svojo funkcijo grobo zlorabil in zavedel Državni zbor. Predvsem za preiskavo sploh ni bil pristojen, na kar so ga pristojne službe ves čas opozarjale. Drugič, zlorabljaj je funkcijo predsednika tako, da je izsledke preiskave KNOVS zlonamerno interpretiral in interpretacija je bila v njegovi popolni domeni. Interpretiral pa jih je tako, da je potem SDS, kot rečeno, na podlagi teh interpretacij spisala politično obtožnico zoper ministra Klemenčiča. Klemenčič naj bi kot predsednik KPK po interpretacijah Branka Grimsa ravnal neustrezno, saj naj ne bi policiji predal ključne dokumente v zadevi Farrokh. In zato naj bi policija preiskavo neuspešno zaključila. Grims pa je to, kot rečeno, to odgovornost pripisal Klemenčiču. Resnica pa je povsem drugačna. Iz poročila, ki ga danes obravnavamo izvemo, da je Ministrstvo za notranje zadeve opravilo interni nadzor o poslovanju policije v zadevi Farrokh in rezultati tega nadzora so bili tako problematični, da je bil ta primer odstopljen posebnemu oddelku za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili pri specializiranem državnem tožilstvu. Izkazalo se je namreč, da je dokument v zadevi Farrokh vodja preiskovalne enote Nacionalnega preiskovalnega urada Robert Slodej prejel s strani KPK. To je namreč Robert Slodej izrecno potrdil. Potrdil je torej, da je dokument prejel od KPK. Policija pa tega dokumenta nima in se še danes ne ve kje ta dokument je. Na ta način je izkazan sum storitve kaznivega dejanja pri poslovanju z uradno dokumentacijo. To kaznivo dejanje se je zgodilo znotraj policije in ga sedaj, kot rečeno, obravnava specializirano državno tožilstvo. In da je stvar res problematična izhaja tudi iz dejstva, da je policija imela več informacij in dokumentov o zadevi Farrokh, ki jih je že mesece prej prejela od Sove in Urada za preprečevanje pranja denarja in ni ukrepala. Zelo zanimiva pa je v tej zadevi tudi vloga aktualnega predsednika KPK gospoda Borisa Štefaneca, ki se z SDS zelo dobro razume in uživa njihovo podporo ter zaščito. Sicer je gospod Štefanec potrdil, da se v arhivu KPK nahajajo dokumenti iz leta 2011 iz katerih je razvidno, da je KPK v zvezi z zadevo Farrokh od Nacionalnega preiskovalnega urada in urada za preprečevanje denarja zahteval dokument oziroma informacije in da so odgovorili prispeli. Vendar gospod Štefanec na zahtevo preiskovalne komisije Državnega zbora ne zna in ne zmore odgovoriti, ko ga ta sprašuje kje je izvod spornega dokumenta, ki je na policijo prispel, vendar skrivnostno izginil, na KPK pa ga nikakor ne najdejo. Tudi gospod Štefanec ne dovoli nekdanjemu vodji službe za preiskave in nadzor na KPK, Daretu Staretu, da bi ta dokument sam poiskal v arhivu KPK in to kljub odločbi informacijske pooblaščenke, da je gospod Stare za to upravičen. Gospod Štefanec predsedniku preiskovalne komisije Državnega zbora Janiju Möderndorferju ne zna ustrezno pojasniti, zakaj KPK od julija lani ni v stanju poiskati te dokumentacije v svojem arhivu oziroma se potruditi in pobrskati po okoli 700 dokumentih oziroma mapah, kjer bi se ti dokumenti lahko nahajali. Ker gospod Štefanec rad javno toži kakšne probleme ima z glivicami, bi se lahko vprašali, ali so se tokrat kakšne glivice rumeno-modre barve kjer pri njemu zaredile in gospoda Štefaneca ovirajo, da bi našel odgovore na poizvedbe, ki prihajajo iz hrama demokracije in zato raje kaže nespoštovanje do Državnega zbora, ko se kljub poizvedbam preiskovalne komisije, ki ga sprašuje, kje za vraga ima on izvod dokumenta, ki ga je vodja NPU Slodej sprejel, nekdo na Policiji pa izgubil, vendar ne, on se niti ne potrudi slednje poiskati, čeprav bi to moralo biti v arhivu KPK. Vse to se dogaja zato, da bi vse skupaj ostalo zavito v tančico skrivnosti in še naprej obremenjevalo bivšega gospodu Štefanecu tako neljubega predsednika KPK sedanjega ministra Klemenčiča. V zavedanosti o prepričanju o svoji dobri strokovni in pravni podkovanosti je gospod Štefanec spregledal dejstvo, da ima preiskovalna komisija enaka pooblastila, kot pravosodni organi in bi lahko zahtevala tudi zaseg dokumentacije, a se je po moji oceni pravilno odločila, da se z gospodom Štefanecom ne bo ukvarjala, ker bi bila to čista potrata dragocenega časa, ki ga je imela na voljo. Zato je informacije o izginulem dokumentu, kot je bilo predstavljeno, poiskala in tudi pridobila drugje. Si pa velja ravnanje gospoda Štefaneca zapomniti, ko se bo ocenjevalo opravljanje funkcije predsednika KPK.  Kakorkoli. Podobno, kot je SDS pred leti ponarejala oziroma prirejala arhivsko dokumentacijo, z namenom, da bi obtožila tedanjega predsednika države Danila Türka, je zdaj v zadevi Farrokh prikrojila izsledke preiskave Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Arhivsko gradivo je bilo v primeru dr. Türka prirejeno, zdaj v primeru Farrokh pa je nekako izginilo oziroma se ne najde, ne na Policiji, ne na Nacionalnem preiskovalnem uradu, ne na Komisiji za preprečevanje korupcije. Skrivnostno, da ne rečem čudežno izginotje, arhivsko gradivo, ki se spreminja ali izginja, zelo prepoznaven scenarij. In to vse skupaj za potrebe uničenja dobrega imena, v tem primeru Gorana Klemenčiča, ki je pred leti razkril, da Janez Janša ni sposoben pojasniti izvor svojega premoženja, in si s tem prislužil »vendeto« s strani SDS. Ta ga bo verjetno spremljala koderkoli bo hodil in karkoli bo pač že počel do konca njegovih dni.  Naj za konec preberem pomenljiv zaključek iz poročila, ki ga danes obravnavamo, citiram: »Preiskovalna komisija v celoti zavrača ugotovitve KNOVS v zvezi z delovanjem KPK v zadevi Farrokh in to kljub temu, da jih je sprejel tudi Državni zbor. V zvezi s tem preiskovalna komisija izpostavlja politično odgovornost mag. Branka Grimsa, saj meni, da je s svojim neetičnim ravnanjem okrnil zaupanje javnosti v integriteto KNOVS in Državnega zbora ter ne nazadnje tudi funkcijo poslanca, saj ni ravnal skladno z vrednotami, načeli parlamentarne demokracije. Zato preiskovalna komisija ocenjuje, da mag. Branko Grims ni primeren za nadaljnje opravljanje funkcije predsednika KNOVS.« Več kot očitno je, da je gospod Grims svoje delo opravil površno in slabo oziroma s točno določenim namenom.  Lahko torej zaključimo, da je preiskovalna komisija med svojim delom prišla do zanimivih ugotovitev, ne le kar se tiče odgovornosti funkcionarjev v zadevi Farrokh, ampak je pokazala kakšen je način dela predsednika KNOVS Branka Grimsa, hkrati pa je dodatno osvetlila kako predsednik KPK Boris Štefanec opravlja svoje delo ter kakšen je njegov odnos do Državnega zbora. Hvala.

Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/  Proceduralno? Samo upam, da ne bo zloraba, lepo prosim. Izvolite, mag. Branko Grims.

Spoštovani. Samo še enkrat opozarjam, da seveda večina v Državnem zboru lahko izglasuje tudi to, da je nebo zeleno in trava modra, ampak to dejstev v ničemer ne spremeni. Tak sklep, kot ga vi predlagate, je seveda čista…

…Gospod Grims…

…zloraba Poslovnika…

…to seveda ni…

…sami veste…

…postopkovni…

…To sami veste…

…postopkovni predlog…

…In…

…Prosim, če daste postopkovni predlog in potem obrazložite, no, če mora biti že na ta način.

Gospod predsedujoči. Jaz vam dam predlog, da preučite kateri od teh sklepov so sploh skladni s Poslovnikom in pravnimi pravili in se o njih lahko glasuje. Kajti, to, kar   (nadaljevanje) počne ta komisija, je čista zloraba, enim daje odpustke, to so tisti, ki so sedanji člani Vlade, zraven pa vključuje kot preiskovance v svoje sklepe ljudi, ki so v Državnem zboru. Se pravi, da je komisija s tem drastično prekoračila pravna pravila igre, svoje pristojnosti ter etiko in moralo, na katero se vsi po vrsti tako radi sklicujete.

To je bila razprava. Komisija je pač predlagala, kar je predlagala, mi bomo na koncu o sklepih glasovali. Hvala lepa.  Besedo ima dr. Vinko Gorenak. Pripravita naj se gospod Matjaž Han in gospod Ivan Škodnik.

Hvala lepa.  Naj se na začetku vrnem z dvema stavkoma k tistemu, kar sem govoril prej v proceduralnem predlogu predsedniku Državnega zbora. Poglejte - to gre v zapisnik in upam, da bo predsednik to prebral, sicer pa mora javnost vedeti -, kaj pomeni beseda »svojat«, ki jo je uporabil poslanec Trček. To pomeni, po slovarju, skupino ničvrednih ali malovrednih ljudi, to pomeni pripadnike socialno nižjih družbenih slojev, neizobraženih in tako naprej, po slovarju. Zdaj pa poglejte, ali je to sovražni govor mogoče, jaz mislim, da je to kaznivo dejanje. Jaz bom razmislil, gospod Trček, in vas kazensko ovadil, razmislil, najprej preštudiral in mogoče bo do tega tudi prišlo. In predsednik Državnega zbora ni reagiral. Toliko o tem. Kar se tiče predhodnega govornika, pa naslednje: čestitke za tekoče branje, pa seveda kritika za laganje. Vi ste se večkrat zlagali, pa bom zdaj povedal samo dva primera vaših laži. Govorili ste o Klemenčiču in o tistem znamenitem poročilu z dne 8. januarja 2008, premoženjsko stanje predsednikov strank, niste pa povedali, da ga je sodišče odpravilo in da ga ni več, kajne, to ste pa pozabili povedati. Tega poročila ni več, ker ga je sodišče odpravilo, in je bil zlonameren politični napad nekega državnega uradnika, funkcionarja na takratno Vlado in njenega predsednika, to je pa bilo. SDS ni ponarejala dokumentov, gospod, kako že, Matić. Poglejte, šlo je za - da bodo ljudje razumeli, saj vi itak razumete, ampak zlorabljate in lažete -, šlo je za to, da smo z uradnim dovoljenjem Arhiva Slovenije pridobili fotokopije, recimo, od ena do petnajst, in fotokopije od ena do petnajst niso bile zložene ena, dva, tri, štiri, pet do petnajst, ampak so bile zložene ena, dva, pet, tisti dve manjkajoči do sedem sta bili pa na koncu dane. In to je za vas ponarejanje dokumentov. To je laž, lažete!  Gremo naprej. Hoteli ste upravičiti poslovanje med Klemenčičevo KPK oziroma Staretom in policijo. Uredba o poslovanju, pisarniškem poslovanju in poslovanju med organi je popolnoma jasna - gospod Stare nima kaj obveščati gospoda Slodeja, ampak je KPK tista, ki mora obveščati policijo in ne Slodeja, da smo si na jasnem. Poleg tega ste pozabili ali zlonamerno izpustili podatek, ki ga je povedal v javnosti tudi gospod Slodej, da je od gospoda Stareta sicer dobil neke podatke o domnevnem pranju denarja, vendar niti ni bilo podatka, v kateri banki je to bilo, in niti ni bilo podatka, ali gre za en evro ali gre za eno milijardo. Torej, evidentna napaka na strani KPK in gospoda Klemenčiča, ker bi moral s podatki, ki jih je imel, ampak z vsemi, ne samo tako, da ven črtaš banko in znesek, ampak z vsemi podatki seznaniti policijo in ne enega policista, ker s tem policija ni seznanjena potem. Toliko o tem. Zdaj bi se pa v razpravi, ki sem si jo pripravil, dotaknil nastopa gospoda Möderndorferja v medijih, ko je predstavljal to poročilo, in potem poročanja medijev, ker je to tipično za slovenski politično-medijski prostor - na eni strani čista zloraba s strani gospoda   (nadaljevanje) Möderndorferja odnosno napačno prikazovanje dejstev z napačnimi poudarki in potem poročanje, zlonamerno poročanje medijev, ki je seveda rezultat dane zlizanosti medijev z vladajočo strukturo. Vi ste sicer govorili o posojilu SDS-u. Da, gospod Möderndorfer. Mi smo en dan po tistem, torej posojilo, ki je bilo najeto, je bilo po vašem mnenju, tako ste vi prikazovali, najeto tako približno, če bi tak film posneli po tem, kot da je nekdo šel s kufri, črnimi špeglji, pa štumfom čez glavo v Prijedor, tam naložil denar v kovčke in ga prenesel ilegalno čez mejo. Tako je to zgledalo v vaših prikazovanjih. Šlo je pa za uradno najeto posojilo, uradno evidentirano pogodbo, evidentirano na Ajpesu in podvrženo nadzoru Računskega sodišča. Ker je bil zakon relativno neznan, relativno slabo napisan in ni bilo jasno, ali gre za enomesečni kredit ali gre za enoletni kredit, je prišlo do tega, da je Računsko sodišče povedalo, da smatra, da gre za enoleten kredit. In zato smo na tisti točki, gospod Möderndorfer, na tisti točki, a, kredit vrnili, plačali obresti in se opravičili. Kaj pa to dejanje SDS je? To dejanje SDS je prekršek, ponavljam, prekršek. Enako, kot če vi peljete čez rdečo luč. Za to je sicer pristojna policija in dobite globo. Enako je v tem primeru, gre za sum prekrška, za katerega Računsko sodišče izreče globo. Naj vas obvestim, da do danes pa je od tega, koliko že, pol leta. Računsko sodišče ni izreklo nobene globe, zato smatramo, da je Računsko sodišče ocenilo naša pojasnila kot ustrezna in da ne namerava izreči niti globe, kaj šele kakega opomina. Gre torej za družbeno manj nevaren pojav, manj nevaren pojav, ki se imenuje prekršek. Jaz sem vas povabil na predavanje, pa res upam, da boste prišli. Zdaj pa poglejte, saj vi ste to korektno povedali, tu niste nič zlorabili zadev, ampak napihovali ste, SDS, SDS, SDS, to ste pa delali, ker pač to morate zaradi tega, ker računate, da boste prišli v fičota, onega… / nerazumljivo/ Zdaj ne vem več. Glejte, zdaj pa poročanje medijev. Mediji pa na to naložijo nekaj, na to, kar ste vi povedali, pa mediji naložijo, ja, specializirano državno tožilstvo je že končalo preiskavo, policija je že končala preiskavo. Zoper koga? Kaj misli moja stara mama? Ja zoper SDS, ne? Ni res. Niti policija niti tožilstvo se ne ukvarja v danem primeru danega posojila z SDS, ker policija in tožilstvo, zlasti tožilstvo in policija preiskujejo kazniva dejanja, tu gre pa za sum prekrška. Torej nič ne delajo z SDS. Kaj pa delajo z imenovano gospo in njenim izvorom denarja in njenim poslovanjem v banki, ki pa je lahko kaznivo dejanje, tega jaz ne vem, je pa povsem ločena zadeva od Slovenske demokratske stranke, ki z njenim poslovanjem, njenimi eventualnimi kaznivimi dejanji pranja denarja ali česa podobnega nima nič, nima nič. Vidite, tako pride do totalnega zavajanja javnosti in to je velik problem. Nisem očital vam, gospod Möderndorfer, da ste vi zavajali javnost, ker ste relativno korektno povedali zadeve, ste pa napeljali, pa razbobnali tako, da so mediji na to naložili nekaj in potem je ven prišel slon. Vi ste sicer medijem prodali muho, ampak oni so pa iz tega naredili še slona, ampak v danem primeru pa veva, da smo v predvolilnem času in da tako vi kot mediji želijo vplivati na javno mnenje. In to je vse, kar je. Torej ponavljam. Gre za prekršek, sum prekrška, za katerega ni bilo izrečeno.  (nadaljevanje) Tamle Kamal Izidor Shaker, ali kako že, po Twitterju trobi, da smo bili oglobljeni, ali širi »fake news«, kot se temu reče. Ni res. Ponovno poudarjam, Računsko sodišče SDS-u do danes ni izreklo niti opomina, kaj šele globe. Očitno so se zadovoljili z našimi pojasnili. In ne nas vleči v NPU in ne nas vleči v Specializirano državno tožilstvo, ker s tem nimamo nič. Oni preiskujejo eventualna kazniva dejanja te gospe, izvor denarja, njeno poslovanje v Sloveniji, in tako dalje, pa z nami nima nič. To pa dobro veste. In če bi bil skrajno pošten, potem bi tudi tako povedal. Tako ste pa vi malo naložili, mediji so dodali in imamo slona, ki v predvolilnem času hodi sem in tja in na katerem piše, kar pač piše. Skratka, takšno početje se mi ne zdi v redu in se mi zdi, da bi morali narediti veliko, veliko bolj korektno v tem delu. Poudarjam, ne očitam vam, vi ste muho prodali, oni so pa naredili slona, to je res, ampak muhe ne bi bilo treba prodajati. Dobro, vsaj lagali niste, tako kot grobo, kot je Matić pred vami. To pa je seveda približno to. Tako da, situacija na tem področju je relativno jasna. Mi s temi preiskavami pač nimamo nič, ker nič ne moremo imeti. To sem utemeljil. Hvala lepa.

Hvala lepa. Postopkovno dr. Franc Trček. Izvolite.

Ja, hvala za besedo. Jaz bi v postopkovnem samo rad opozoril, kar človek z doktoratom ve, če bereš iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika, da imajo besede več pomenov. Drugo, predsedujoči, vas bi pa opozoril, da poslovnik ne uporabljate samo za Franca Trčka ali Miho Kordiša, če je prisoten. Jaz sem pozorno poslušal, kolega Vinko poslušajte. Vodja Poslanske skupine NSi je označil vse, ki so sedeli v vladah, tudi v vaši, za zločince, pa niste noreli. Jani je govoril, da ste vi v SDS-u kot nek laboratorij, laboratorijske miši, pa niste noreli. Zakaj se vedno nori vis-a-vis Levici? Ker izhaja iz teh preiskovalk, tudi TEŠ-a, da smo »party breaker« teh starih združb, ki so, kot bi rekel ljudski jezik, pokradli Slovenijo v 27 letih. In zdaj, predsedujoči, moj postopkovni predlog je seveda, da poslovnik vsaj na zadnji seji uporabljate za vse, ne samo za dva poslanca.  Dodal bom pa to: z veseljem, kolega Vinko, lahko sprožite, kar boste sprožili, jaz bom verjetno moral to gnati do Evropskega sodišča za človekove pravice, kjer bodo ugotovili kot v primeru očeta Čeferina in bodo rekli: »To, kar ste povedali, ni bilo spodobno, ni bilo modro, ampak…« in potem sledi nadaljevanje. Ne vem pa, če si, če boš šel v penzijo, želiš prekinjati svoja popotovanja z avtodomom za takšne zadeve. Če pa, pa izvolimo. Hvala.

Hvala lepa. Replika, dr. Dragan Matić. Izvolite.

Ja, hvala za besedo. No, za razliko od marsikoga ne bom zlorabljal postopkovnega, ampak se po poslovniku poslužujem replike, da pač odgovorim poslancu Gorenaku.  Zdaj, poslanec Gorenak, vi me spominjate na neko branjevko, ki se jezi na nekoga na trgu in ga potem zmerja, da je lagal. Iz vašega nastopa nisem razumel, kje naj bi se točno zlagal, razumel pa sem, da se v marsičem, kar sem povedal, z mano ne strinjate. To pa, ja. Kar se tiče arhivske afere v zvezi z Danilom Türkom … Glejte, gospod Gorenak, vi lahko mogoče podučujete mladeniče v Tacnu, če vam bojo to pustili, ampak o arhivistiki vi mene ne boste podučevali. 27 let sem v arhivistiki, dvakrat sem bil direktor Arhiva Republike Slovenije, enkrat direktor Zgodovinskega arhiva Ljubljana in vi ste se osramotili leta 2011, ko ste ponarejali arhivsko gradivo. Strokovne službe Arhiva Republike Slovenije so pokazale, iz katerih različnih škatel ste jemali dokumente in jih lepili skupaj. Sramota za tako tradicionalno demokratsko stranko, stranko, ki sama sebe imenuje za demokratsko. Tako da, kar se tiče arhivskega gradiva   in arhivske afere bi bilo za nas najbolje, ko bi bili tiho. Glede ostalega sploh ne bom več razpravljal, ker je vaša razpravljala podobno kot strah, ki je znotraj votel okrog ga pa nič ni.  Hvala.

Hvala lepa.  Besedo ima gospod Ivan Škodnik, pripravita naj se mag. Andrej Šircelj in gospod Saša Tabaković.  Izvolite gospod Škodnik.

Hvala.

Oprostite, predlagatelj gospod Jani Möderndorfer. Se opravičujem.

Hvala lepa podpredsednik.  Zdaj, gospod Gorenak je v svojem nastopu polemiziral z menoj in seveda naredil pač neko predstavitev kako on vidi te zadeve oziroma poskušal tudi na nek način argumentirati. Bom šel po vrsti. Poglejte, zdaj kar se Klemenčiča tiče, predvsem pa kar se tiče gospoda Slodeja in pa ves čas to pregovarjanje okoli tega dokumenta je bilo prvo, ni bilo prvo in na kakšen način. V preiskovalni komisiji smo seveda zaslišali vse priče in akterje, ki so sodelovali v tem dogodku in dejstvo je, da ta dogodek se je zgodil. Dejstvo je, da ta dokument na KPK je. Dejstvo je, da predsednik KPK do danes ni odprl in dal možnost tistim, ki so nekoč delali s temi dokumenti, da bi lahko tisti del seveda kjer so delali, tudi samo poiskali dokumente, sam pa ni nič naredil za to, da bi te dokumente dejansko našel in vse do danes jih še vedno kljub njegovim pred dvema dnevoma je obvestil Državni zbor in obesil na spletno stran, da je poročal komisiji, in da je povedal, ja povedal je na enem listu papirja, da nič nima. In to je vse kar je povedal. In zdaj pa bistvo. Gospod, ki je prinesel gospodu Slodeju dokument oziroma papir, bom povedal zelo preprosto, da bodo ljudje razumeli, ga je vprašal in rekel: »Ti poslušaj, jaz imam tole. Ali to je kaj?« In mu gospod Slodej odgovori in reče: »Poslušaj, ampak s tem se ukvarjajo že kriminalisti, tako da jaz ne vem, jaz sem to že slišal.« Namreč zakaj pa je odnesel gospodu Slodeju? Ker je bil prepričan, da se s tem ukvarja NPU ali pa, da bi se moral NPU ukvarjati. Saj ni vedel s kom se kdo v resnici se s tem ukvarja. Takrat pa je že se policija ukvarjala s tem primerom, govorim o Farrokhzadeh, in je v resnici predala kriminalistom ne NPU, NPU je bil takrat še v povojih in to je bila njihova policijska argumentacija, ne moja, da za to niso dali NPU, ker v bistvu se je šele ustanavljal, šele v povojih je bil in pravzaprav so nekako ocenili, da mogoče še niso čisto najbolj kompetentni, čeprav vsi vemo, da NPU je bil ustanovljen za krem dela krem primere s katerimi naj bi se ukvarjal. Drži. In zato je seveda NPU dal. In kje nastane problem? Veste kje nastane problem? ker kriminalisti tega dokumenta, čeprav vedo, da so ga dobili od Sloda in tudi Slodej ve in prizna kot priča na komisiji, da je ta dokument res predal naprej, ga nihče niti ni zavedel, še več, niti uradnega zaznamka niso naredili in tam seveda se izgubi vsa sled in se zadeva konča, kot da se to nikoli ni zgodilo. In to je ključni problem.  Druga stvar, ki pa jo je potrebno pokomentirati, pa je naslednja. Namreč govorimo o gospe Đuđić oziroma o posojilu katerega je problematiziral spoštovani poslanec Gorenak. Namreč vi pravite, da ni nobenega postopka v zvezi s posojilom, se pravi, predkazenskega postopka, da bi karkoli kaj teklo. Takrat, ko ste, jaz vem, jaz zelo pozorno berem tudi vsa poslanska vprašanja, ki jih poslanci postavljamo, te različnim ministrom, sem zasledil tudi vaše vprašanje in vem kaj ste vprašal takratnega oziroma takrat, kar je bil pravzaprav naš namen, ugotoviti ali teče kakšna preiskava ali ne, itn. Mi smo, preiskovalna komisija je povprašala, pa seveda tožilstvo neposredno, ker smo hoteli tudi pogledati v spis kaj se dogaja in smo dobili zelo jasen odgovor, da dokler teče preiskava, nam spisa ne bodo dali, zaradi zaščite interesa varovanja preiskave.   (nadaljevanje) Vendar ne Đuđićeve, moje vprašanje je bilo posojila od Đuđićeve stranki SDS. In na to je meni tožilstvo odgovarjalo. Tako da ne moremo zdaj govoriti in trditi seveda, da nič ne teče v zvezi s posojilom. In jaz verjamem, da bo ta zadeva dobila epilog, ker ga mora dobiti. Pa ne zaradi tega, ker bi jaz imel rad ali pa ne rad SDS ali pa zaradi tega, ker mi očitajo, da dobim fleke, ko vidim Janeza Janšo, daleč od tega, ampak zaradi tega, ker se jutri to lahko zgodi katerikoli drugi politični stranki, in zaradi tega, ker morajo neke standarde postaviti. Zakon pravi gospod Gorenak, da je za nič o političnih strankah. Oprostite, dvakrat smo obravnavali ta zakon v prejšnjem mandatu. Ste rekli, magnetogram si preberite. 2013 in 2014 smo obravnavali ta zakon. SDS je bil ves čas zraven, ker so bili vse vodje poslanskih skupin zraven, ko smo obravnavali ta Zakon o političnih strankah. Res je, niti prvič niti drugič se niso strinjali s spremembo zakona, ampak so tudi povedali, zakaj se ne strinjajo. Zaradi tega, ker so hoteli imeti višje gotovinske zneske in ker so hoteli imet, da ne bi bilo previsokih kazni. In potem se zgodi še ta svojevrsten paradoks, da na koncu kazni niti ne zapišemo. In če kaj, je potrebno zelo jasno povedati in omejiti in narediti praktično zelo veliko razliko, kdaj in na kakšen način, kadar gre za politično stranko, najema posojilo. Če bi bilo po moje, zagotovo si politična stranka ne more najemati posojila kar nekje, kjer niti se ne ve, od kje pride denar in kam je šel spet nazaj denar, še posebej, ko se stranka premisli in vrne denar. In hvala bogu, da ga je vrnila, ker bi se samo še zapletala v večje nečednosti, hote ali nehote, ne vem, danes niti ne sodim tega, ker je to nepomembno. Pomembno je nekaj drugega. Ali imamo mi vzvode nadzora nad političnimi strankami, zato da bi lahko se to ugotovilo? Gospod Gorenak pravi, objavili so na Ajpesu. Res je, ampak Računsko sodišče ne gleda Ajpesa. Računsko sodišče Ajpes pogleda, veste, kdaj? Ko naredi letni pregled za politične stranke, ne pa, ko dela, pregleduje poročilo volilne kampanje, kjer morajo stranke poročati. Pa veste, zakaj? Zaradi tega, ker takrat, ko je prejela SDS to posojilo, ga ni dala na volilni račun, ampak na svoj račun. Potem mora pa po zakonu, ko se začnejo volitve, sredstva prenašati na volilni račun. In Računsko sodišče gleda samo volilni račun. Račun osnovni od stranke gleda pa takrat, ko dela revizijo celotne stranke, ampak to je že po volitvah, to je že vse pasé. Zakaj je še pomembno posojilo? Ker posojilo se tudi ne sme vračati več kot 1 leto, kadar gre za volitve. Ne govorimo o navadnem posojilu, tega, ki ga lahko kadarkoli, če ga ima zagarantiranega oziroma zavarovanega, si sposodi. In tudi to je ta bistvena razlika. In nas pa še vedno muči in nas mora skrbeti ne samo preiskovalno komisijo, ne, ampak tudi nas kot poslance v Državnem zboru nas mora skrbeti izvor tega denarja. Ne moremo reči, ups, nisem vedel. Zakaj pa gremo v banko po posojilo? Ja, zaradi tega, ker smo prepričani, da tam je pa zakonit denar, ker ima regulatorje nad sabo in še kaj drugega. Seveda se dogajajo napake, ampak banka bo veliko prej pregledana kot 10 tistih, ki se izmuzne roke pravici, pravici roke, eh, roke pravici, saj je vseeno, skratka, nepomembno. Bistvo je nekje drugje. Mi moramo enostavno narediti in spraviti politične stranke na visok, transparenten način poslovanja, zato da imajo ljudje zaupanje v njo. Kako naj politične stranke vodijo to državo, če pa so same izpostavljene kriminalnim združbam? Da ali ne? Jaz sem vam povedal v samem primeru, kaj to dejansko pomeni. To dejansko pomeni hipotetično, če bi dejansko stranka uspela ta kredit počrpati, bi na koncu lahko bila celo odvisna glede na to, da gre za italijansko tipologijo in za način, ki ga je uporabila gospa Đuđićeva, ki je popolnoma eklatantno primerljiv vsem tem italijanski mafiji, ki je pravzaprav prala denar tudi v naših bankah. In zato danes se zgovarjati, ups, nisem vedel, ne se hecat. Malo prej ste mi očitali, kdo lahko vodi preiskovalno komisijo. Imate doktorja ekonomista, pa ne znate najeti posojila in preveriti, a je zakon dober ali ne. To pač preprosto je slab izgovor, ker jaz vem, da poznate zakonodajo in da znate najeti posojilo, ampak par odgovorov je pa neodgovorjenih. In ne vem, zakaj je to strah povedati Povejte račun, kje ste najeli to posojilo. Povejte slovenski javnosti. Povejte na kateri račun ste nakazali to posojilo. Povejte slovenski javnosti. Oprani boste v tistem trenutku vsega, pa je stvar zaključena. Toliko za sedaj. Hvala.

Hvala lepa. Replika, izvolite.

Zelo na kratko. Gospod Möderndorfer, jaz ne vem kaj je vam tožilstvo poročalo. Tega dokumenta ne poznam. Ampak tožilstvo se ne ukvarja s prekrški in sumi prekrškov. Torej se ne more ukvarjati z nami. Tu je končana zgodba.  Kar se tiče pa tega zadnjega stavka, povejte, povejte. Vse smo povedali tistemu, ki nas nadzira. To je Računsko sodišče. Hvala.

Hvala lepa. Gospod Ivan Škodnik, izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni.  Ko sem te dni pregledoval to poročilo, moram reči, da sem bil zelo presenečen. Ježili so se mi lasje, čutil sem neko zadevo, reakcijo na koži, predvsem zato, ker sem neke podobne zadeve že doživel v življenju pred tem leta 1989, potem ko sem bil zaposlen v gospodarstvu, bom o tem konkretno povedal kasneje.  Jaz zelo pozdravljam to zadevo, ki jo je pripravil in se odločil za to komisijo Jani. Kajti, to moraš biti res junak. Kajti, ti nisi dregnil samo v osje gnezdo, ampak direktno si priletel v mafijsko žrelo. To ni tako enostavno. Veseli me pa, danes sem bi presenečen na začetku, ko sem poslušal predstavitev stališč poslanskih skupin, od Desusa, D, potem tudi Levice, da nekako to podpirajo in da je to prav, da se razčisti. Tudi s strani SDS-a, tudi kolega Gorenak je povedal, da Jani pravzaprav v tem poročilu govori resnico. Da je sicer malo napihnil, ne vem, mogoče je bilo treba tako napihniti, ampak da resnico je pa povedal. To je zelo dobro. To pomeni, da ima to poročilo neko vsebino in neko težo. Za to je pa potreben pogum, tako enostavno ne gre. Dejstvo pa je, da na osnovi tega, ker poslušalci vendarle poslušajo, jaz upam, da jih je čim več pred televizijskimi sprejemniki, kajti zaradi teh zadev bodo nekatere politične stranke verjetno izgubile kar nekaj volivcev, če bodo danes to poslušali. Te iste skupine pa bodo lahko v naslednjem mandatu vladale naši družbi. Jaz upam, da se tega ljudje zavedamo. Mene je kar včasih malo strah. O tem do sedaj še nisem slišal govoriti, ker v Državnem zboru, vendar je dejstvo, da je strah prisoten, vsaj pri nekaterih. Zato je toliko bolj pomembno, da se v te postopke vključi organe pregona in pa sojenje. To mora priti do epiloga, kajti drugače nismo naredili nič. To je edina pot do pravne države. Ne vem kdaj bo to prišlo, ampak to se mora nadaljevati v naslednjem sklicu Državnega zbora, kdor pač bo tu prisoten. Jaz upam, da bodo vsi ti podprli, da se to vendarle razčisti.  Veseli me, da v Stranki modernega centra imamo ta pogum, da danes obravnavamo to končno poročilo, ki tokrat ne vidi krivde na praktično vse politične stranke in vodstva bank, kot je to bilo v primeru Logarjeve komisije. Krivda je vendarle subjektivne narave, kolektivne krivde pa ne poznam. V primeru današnjega poročila pa govorimo o zelo konkretnih krivcih in za zelo konkretna kazniva dejanja. Seveda tu bi omenil neka dejstva, ki sem jih v poročilu zaznal. V zvezi z vlogo Britovškovega sodelovanja pri čiščenju velja opozoriti, da je Nova kreditna banka Maribor d.d. namreč zoper bivšo upravo, ki jo je vodil gospod Kovačič in nekateri bivši zaposleni, vložile tako odškodninske tožbe, kot tudi naznanila preko 20 sumov kaznivih dejanj. V zvezi z zgornjimi navedbami velja opozoriti, da med domnevno spornimi posli ni projekta Jadran invest d.o.o., kjer je šlo za nakup 57.812 kvadratnih metrov velikega zemljišča in   (nadaljevanje) 30 parkirnih mest v Zadru. Banka je prodala vse svoje terjatve skupaj s pripadajočimi pravicami do dolžnika družbe Jadran Invest, d.o.o., Nikole Tesla 12b, 23000 Zadar, ki znašajo 8 milijonov 529 tisoč 459 evrov. Terjatve so zavarovane s hipoteko na nepremičninah, zemljiščih v skupni velikosti 57 tisoč 812 kvadratnih metrov in 30 parkirnih mestih v Zadru. Velja mogoče omeniti še to, da ta prodaja terjatev v nasedlih nepremičninskih projektih banke naj bi tudi zaostrila odnose v banki, saj naj bi bilo mogoče za malo večji drobiž kupiti nasedle projekte. V zvezi s tem velja dodati, da je omenjene terjatve Jadran Investa želel kupiti avstralski državljan, ki pa ni dostavil potrdila o izvoru kapitala, saj naj bi denar priigral pri igrah na srečo. Pa bi seveda vprašal, ali vam je tu na levi strani to kaj znano. Prej sem omenil, da bom povedal še en praktičen primer, ki je zelo podoben, ko sem bral to poročilo, je seveda tega veliko več. Leta 1989 sem delal v Tovarni meril. Takrat sem bil pol leta v.d. direktorja in nek dan mi prinese referent nek račun, da bi ga podpisal, pa sem rekel, »to bom pa malo pogledal,« je rekel, »v redu, pa te bom poklical, ko boš podpisal.« Ugotovim, da je to vrednost - če bi to pretvoril, takrat so bili dinarji - okrog pol milijona evrov, gre za nabavo neke opreme nekega novega podjetnika, ki ga nisem toliko poznal, je pa bil znan v Tovarni meril takrat pod imenom Kerin, kar ni nič tajnega. Seveda mi takrat nismo imeli denarja niti za plače, bilo je treba celo najemati kredite in tako naprej za plače. To je bilo približno, če bi pretvoril takrat v 320 delavcev, skoraj za dva meseca za plače. Seveda jaz tega nisem podpisal. Potem je ta referent to odnesel nazaj. Naslednji ponedeljek smo imeli kolegij, pa sem pričakoval, da bo kdo kaj vprašal. Tudi čez en teden ni nihče nič rekel, pa zopet čez en teden nič, tretji teden pa po kolegiju pod razno vendarle vprašam generalnega direktorja, »ja, jaz sem dobil neko fakturo, pa je nisem podpisal, kaj se je z njo zgodilo.« Potem je nastala minuta molka in kasneje so ugotovili oziroma je vendarle direktor povedal, da je ta račun bil plačan in da je računovodja pač to sprovedel oziroma nakazal. To dokazuje, da že takrat nismo imeli ustrezne zakonodaje, kako lahko nekdo nakaže nek denar, če se nekdo, ki je za to odgovoren, ne strinja. In te stvari je treba zdaj nemudoma urediti, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Moram pa omeniti, da je ta Vlada Republike Slovenije že junija 2016 pripravila nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki je nadomestil zakon iz leta 2008. Ta zakon je bil v Državnem zboru sprejet oktobra 2016 in je za izvajanje tega zakona bilo do sedaj sprejetih že osem podzakonskih aktov. Na podlagi določb tega zakona je bil vzpostavljen tudi register dejanskih lastnikov. Ne glede na navedeno pa bo treba izboljšati učinkovitost vseh organov, pristojnih za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, tako na nacionalnem nivoju kot na nivoju mednarodnega sodelovanja, v smislu boljšega pretoka finančnih in drugih obveščevalnih podatkov med organi odkrivanja in pregona, pa tudi nadzora.  Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Šircelj. Pripravita naj se gospod Saša Tabaković in gospod Žan Mahnič.

Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Ob pregledu poročila bi se ustavil pri nekaterih ali pa vsaj eni vsebinski zadevi. Preden pa preidem na to vsebinsko zadevo, pa vsekakor nekaj pojasnil tudi  (nadaljevanje) v zvezi z uvodnim govorom predlagatelja, gospoda Möderndorferja. Tam je bila namreč omenjena med drugim tudi Komisija za nadzor javnih financ v smislu tega, ali je takratni direktor Nove kreditne banke Maribor sodeloval z njihovo komisijo, in tako naprej. Zdaj, govorim seveda kot kolega Horvat o intonaciji tega govora in o tem, češ gospod Hauc je prišel na sejo KNJF (Komisije za nadzor javnih financ), ki jo jaz vodim, kot razumem, pa na to komisijo ni prišel. A veste, to nima ničesar z Andrej Šircljem, kam gospod Hauc hodi. Jaz ga pač povabim na sejo komisije in pride, če ne pride, se pa opraviči, mislim pa, da ima vaša komisija celo možnost, da se ga privede. Tukaj je pač prišel. Celo mislim, da je bila tista seja sklicana na podlagi zahteve, tako da v zvezi s tem ni treba povezovati in videti nekih povezav, ki jih dejansko ni. Upam pa, da vam je tisto, kar je bilo povedano na tej seji Komisije za nadzor javnih financ, prišlo prav. Tako da, v zvezi s tem, s to uvodno razlago gospoda Möderndorferja moram seveda reči, da nekoliko morda preveč samovšečno, češ vse ostale komisije niso naredile toliko, kot je ta komisija, in vsi ostali tukaj, v Državnem zboru, vključno s Komisijo za nadzor javnih financ, so bolj drugotnega pomena. Tak vtis dejansko dobivamo ob tej intonaciji. Tukaj gre seveda za problematizacijo. Zdaj, če govorim o sami vsebini, pa bom govoril seveda o tistem, kar tukaj dejansko manjka in kar je tudi gospod Möderndorfer povedal v sami uvodni obrazložitvi, približno tako, povzemam: »Ni slovenske sheme, le iransko imamo.« To manjka, slovenska shema. In če gledamo to besedilo, iranska stran ni prišla v Slovenijo že v prejšnjem stoletju, v sedemdesetih letih prvič in potem tudi kasneje, in tako naprej, ampak so jo tukaj sprejeli določeni ljudje. Vseskozi, tudi zdaj, v teh zadnjih obdobjih. In ta slovenska shema je pomembna. Ta slovenska shema je seveda pomembna zato, da bo delo te komisije učinkovito v tej smeri, da se bo dejansko nekaj zgodilo. Še enkrat (citiram): »Ni slovenske sheme.« To so besede gospoda Möderndorferja v uvodu. Poglejte, nekoliko prazna je ta shema, če seveda govorimo o tem, da je na eni strani zelo veliko povzeto v tem poročilu, tistega, kar je že ugotovila preiskovalna komisija dr. Logarja. Tako da iz tega zornega kota in predvsem iz tega zornega kota, da danes, zgleda, živimo v Sloveniji, kjer so kriminalne družbe v državnih bankah, še takrat so, enostavno prale denar. Ne samo, da so prale denar, ampak so kršile tudi embargo, ki je bil sprejet s strani Združenih narodov. In to je Slovenija, žal. Tukaj vem, da ta komisija tega ne more preprečiti, lahko pa ta komisija dejansko da podlago za to, da se to prepreči. In ta shema dejansko tukaj manjka. Lahko je še vse drugo zraven, nimam nič proti, da je drugo še zraven, ampak ta shema je zelo dobro napisana za iransko stran, ni pa slovenske sheme. Glejte, zakaj ne? Ne bom špekuliral, ali je tukaj kaj v ozadju, in tako naprej. Navsezadnje pa vseeno nekatera imena bankirjev, kdo je ustvarjal te sheme v državni banki, Novi Ljubljanski banki, kdo so bili takrat šefi teh sektorjev, oddelkov, in tako naprej, dejansko obstajajo. Tako da, iz tega zornega kota jaz mislim, da bi bilo seveda treba dodati tudi nadaljnje preučevanje te sheme, ne samo tisto, kar je bilo dejansko predlagano.

Hvala lepa. Predlagatelj, izvolite, gospod Jani Möderndorfer.

Spoštovani kolega Šircelj. Ja, mogoče ste me narobe razumeli ali pa me niste slišali v enem delu zelo jasno decidirano povem, mi, komisija je, če je hotela ugotoviti da gre za iransko shemo, je najprej morala pogledati v bistvu celotno sliko predhodnega delovanja, to, kar ste tudi že ponovili, ki se je dogajal, kar pomeni, da smo videli, da ti vzorci na mednarodni dejavnosti obstajajo in so delovali. Potem pa smo šli pogledati v slovenski prostor, in zato govorimo o iranski shemi, ne o slovenski shemi.  Akterji, to, kar vas muči, pa mi, seveda tudi zelo jasno povemo kako je mreža delovala, mi smo zaznali akterje Irancev, in ne nazadnje tudi nekaj drugih tujcev iz drugih držav. Ampak, slovenskih akterjev pa ne. Vendar, teh, to pa je naloga organov pregona in pa seveda, smo pa navedli tudi razloge zakaj v resnici do tega niso mogli niti priti. Prvič - zaradi tega, ker roko na srce, se s tem noben resno sploh ni ukvarjal, drugič - ker v resnici je agencija, Sova, od takrat ko je bila reorganizirana, v resnici na nek način pohabljena in sploh ne more delati določenih nalog, ki bi jih v tem primeru konkretno prav ona morala delati, to je tisto, kar govorimo, da jo je treba nadgraditi s kontra obveščevalno službo, ki je danes ni, in v končni fazi, čim naleti na Slovenca v katerikoli zgodbi, mora ona dvigniti roke oziroma temu rečemo, se ugasnejo mikrofoni, ugasnejo telefoni in je vsega konec, in gre sporočilo na policijo. Potem pa je od policije odvisno, ampak policija sploh ni delala na iranski shemi, oni so se ukvarjali s pranjem denarja, ki pa je bilo jasno, da predhodnega kaznivega dejanja niso našli, in zato »case« nikoli se ni razvil. O teh dveh težavah vam govorim, zakaj so stvari odpovedovale.  Se pa z vami popolnoma strinjam, to bi se moralo nadaljevati in to bi se moralo raziskati, ampak ne več državnozborska komisija. To mora narediti policija, skupaj s tožilstvom, skupaj z agencijami, vsi, oni so tisti, ki morajo zaščititi slovenske interese, tako na področju gospodarstva, na področju financ in ne nazadnje tudi z vsemi podpisanimi mednarodnimi pogodbami oziroma posvojenimi in prenesenimi ukrepi, ki jih na področju embarga pravzaprav imamo. Ne nazadnje je to naš ugled. Da, v tem delu pa se z vami strinjam, popolnoma.

Hvala lepa. Gospod Šircelj, replika. Mag. Šircelj.

Glejte, hvala lepa. Ni uravnotežena ta, to poročilo. Na eni strani ta preiskovalna komisija preiskuje iransko shemo, na drugi strani pa ne slovenske. In seveda, to nalaga. Glejte, verjetno bi ustrezni organi v Sloveniji morali tako iransko pregledovati, nadaljevati, kot slovensko. Ampak, tukaj imajo neko podlago za iransko, za slovensko žal nimajo, ali pa je veliko manjša podlaga kakor za iransko. Vidite, to manjka.

Hvala lepa. Predlagatelj, izvolite Magister, torej, gospod Jani Möderndorfer.

Hvala, podpredsednik. Seveda ne smemo pa pozabiti, da preiskovalna komisija ni delala samo tega, smo pa imeli na drugi strani italijansko tipologijo, ki pa je postala tako znana in tako razširjena, da so jo začeli uporabljati tudi drugi. Italijanska se reče samo zaradi tega, ker je iz italijanskega konca prišla in je bila tam najbolj razvita in razvejana. V resnici jo uporabljajo pa ne samo iz drugih držav ala Bosna in Hercegovina, o katerem smo danes že govorili, da ne rečem spet ime, ker mi boste rekli, da je to nepriljubljeno, pa da etiketiram koga. Ampak, tudi Slovenci so to počeli, a veste, in… Ja, ja, v poročilu to zelo jasno nakažemo. Je pa dejstvo, da seveda so to stvari, ker mi smo iskali tudi politično odgovornost, ker to je primarna naloga preiskovalne komisije, ne moremo pa si zapreti oči in reči, tega pa nismo videli, to pa ni delo te komisije. Tega pa ne moremo narediti. Spomnite se gospoda Logarja kaj je rekel. Preiskujemo bančno luknjo, ampak mi smo naleteli na pranje denarja, kaj naj zdaj rečem, ne vidim pranja denarja in edino prav je naredil, ko je pravzaprav začel ugotavljati kaj pravzaprav to je. On je imel samo en problem, zakaj ni kasneje takoj ko je to ugotovil, predlagal razširitev predmeta preiskave, tako kot sem to naredil jaz, ko smo naleteli na   (nadaljevanje) italijansko tipologijo, sem najprej prišel v Državni zbor po dovoljenje oziroma da mi Državni zbor odobri razširitev predmeta preiskave, drugače jaz nikoli ne bi bil na NKBM, ampak bi ostal na NLB. Ne morem pa se delati, da tega nisem videl.

Hvala lepa. Besedo ima gospod Saša Tabaković. Pripravita naj se gospod Žan Mahnič in gospod Matjaž Nemec. Izvolite, gospod Tabaković.

Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Ja, če smo že mislili, da je Državni zbor z zadnjim končnim poročilom o tako imenovanem zloglasnem TEŠ 6 razkril marsikatere nečednosti, ki so za sabo potegnile tudi ovadbe policije za sume kaznivih dejanj vidnih oziroma najvišjih državnih politikov, gospoda Pahorja, gospoda Križaniča in gospoda Lahovnika, za nečednosti, ki so se s to investicijo dogajale v preteklosti, katere državljanke in državljani plačujejo še danes in bodo zaradi verjetno zelo pogostega remonta ne glede na garancije plačevali še kar nekaj časa, torej če smo že mislili, da se pri tej zgodbi vendarle nekako bo končala ta tako imenovana globoka država, smo se v resnici grdo zmotili. Danes je ponovno pred nami kriminalni roman, ne morem drugega reči. Politična zasedba vlog je podobna, eni akterji so celo isti, samo zgodba je malo drugačna in v resnici še bolj neverjetna, ker ima v resnici tudi širše mednarodne razsežnosti. Današnje poročilo o proliferaciji v NLB govori o tem, da je ta v resnici dokazana, torej dejansko se je s finančnim poslovanjem v času Vlade Boruta Pahorja prebil embargo na Iran in da poročilo pri tem ugotavlja politično odgovornost tako njega kot ostalih posameznikov, ki so s svojo, morda namerno, o tem bodo seveda odločili organi pregona, pasivnostjo dovolili, da je do teh dogodkov prišlo. Poročilo utemeljuje tudi dejstvo, da je proliferacija imela celo vse znake pranja denarja in so služba, tudi obveščevalnim, goreli vsi rdeči alarmi, da se dogajajo nepravilnosti znotraj naše največje banke, odgovorni pa, kako že videno in znano, niso storili nič, pa bi morali po veljavni zakonodaji ukrepati. In se človek seveda vpraša, kako je to možno in kdaj bo teh zgodb v resnici konec. Ob znanih dejstvih ne samo tega poročila, tudi vseh prejšnjih, lahko v bistvu samo razočarano apeliram, da če bomo želeli prenehati govoriti o globoki državi, da bojo morali organi pregona kot nadzora dati res vse od sebe in da bodo morale daleč in globoko v resnici ne država, ampak paziti politične stranke, ki same sebe po navadi vzvišeno imenujejo za etablirane, pa imajo pri vseh teh velikih preiskovalnih zgodbah, ki smo jim priča v tem mandatu, lahko rečem, nekako vedno prste zraven, vedno. In verjamem, da če do tega obrata v Sloveniji ne bo prišlo, da ne bomo nikoli, ampak dejansko nikoli mogli povrniti nekega osnovnega zaupanja ljudem v demokratični sistem oziroma v našo državo, ker za državo, ki seva iz tega poročila, pa tudi iz prejšnjih, državljanke in državljani zagotovo niso glasovali, ko so odločali o samostojnosti, in to tudi ni država, ki si jo želim za nas oziroma za naše zanamce. Tako da, da bo javnost imela nekako celoten okvir in pa poanto samega poročila, ker poslanci, ki danes razpravljamo, smo zagotovo poročilo prebirali, je potrebno nekako iti po vrsti, pa povzeti, kako se je zgodba, recimo temu, naključno dogajala, čeprav je jasno, da se v vsakem naključju skriva ključ. Decembra 2008, kmalu po nastopu mandata gospoda Pahorja, iranski državljan, gospod Farrokh, odpre račun na Novi Ljubljanski banki, direktor je takrat gospod Kramar. Zdaj, kako je gospod Farrokh prišel ravno v Ljubljansko banko od vseh bank, ki so mu bile na svetu na razpolago ali pa morda ravno zaradi embarga ne, je bojda neznanka, čeprav mene osebno ne čudi glede na to, da je že v resnici ranjka Jugoslavije preko Ljubljanske banke zelo rada tako ali drugače prijateljevala z neuvrščenimi državami in da so se v tistem času zagotovo spletle različne strukture kontinuitete, ki so tovrstna prijateljstva še posebej negovala in, verjamem, jih negujejo verjetno tudi dandanes. To dejstvo je pomenljivo zato, ker je leta 2008 za Iran veljal embargo s strani Evropske unije, katere članica je bila Slovenija oziroma je  Slovenija, ki je z današnjim, v resnici nezaslišanim primerom, ki ga obravnavamo, kršila ne samo lastne, ampak tudi skupne zunanje mednarodne zaveze. Ampak očitno je bilo nekako bolj pomembno to, da gospod Farrokh s svojim kasnejšimi obilnimi transakcijami postane ena izmed največjih strank naše banke, čeprav zanimivo, se z njim vodstvo banke nikoli ne sreča, ne glede na to, da vsoto vseh nakazil do zaprtja računa dosega višino 800 milijonov evrov. Nato januarja leta 2009, gospod Kramar odide iz položaja, kako naključno, dobi lepo odpravnino ob katero se obregnejo tudi mediji in vodenje banke nastopi gospod Veselinovič. V marcu leta 2009 določeni uslužbenci banke opozarjajo svoje nadrejene, da so transakcije gospoda Farrokh problematične in sumljive, zgodi se nič. Oziroma še več, julija leta 2009, člani uprave potrdijo sklep na prošnjo gospoda Farrokha, da se njegovim transakcijam oprosti strošek prilivne provizije, ampak se pod ta dokument v resnici ne podpiše nihče oziroma podpis ni čitljiv oziroma se ga ne razbere. Gospod Veselinovič je preiskovalni komisiji to neobičajno gesto pojasnil pač z nekimi poletnimi dopusti, in da so sklepi pač podpisane pooblaščene osebe kater so te, se pa danes ne ve. Še posebej tak odgovor gospoda Veselinoviča nenavaden, ker je s tem dejanjem banke obveljal sklep, da banka oprošča plačilo prilivne provizije za podjetje, ki je registrirano v davčni oazi na britanskih Deviških otokih, vedoč da gre za državo, ki izkazuje izrazito visoko tveganje pranja denarja. Ampak tukaj se stvar seveda ne konča. Banka je privolila v tak sklep pod pogojem, če bo plačilni promet gospoda Farrokha presegel 10 milijonov evrov mesečno. In tako v resnici pridemo do absurdne situacije, da uprava sprejme sklep, naj podjetje iz davčne oaze še poveča plačilni promet denarja neznanega izvora in tako namesto, da bi v resnici izničila tveganje pranja denarja kot se za neko spodobno upravo spodobi, v resnici ustvari še dodatne okoliščine, da gospod Farrokh tekoče in v večjih količinah nemoteno prenakazuje denar slovenskega računa v tujino za minimalni strošek. Tričetrt leta kasneje sektor banke za plačilo s tujino, to je marca leta 2010, širše problematizira komitenta gospoda Farrokha, predvsem v luči neobičajno velikega števila transakcij, o tem obvesti tudi poslovalnico za tuje osebe, ki poslovanje komitenta sicer preveri, vendar ne ugotovi nič nenavadnega. Obvestijo pa urad za preprečevanje pranja denarja, ki postopek preverjanja potem spelje zelo šlampasto, milo rečeno. Namreč istega meseca urad prejme tudi obvestilo od partnerske francoske službe, da se na banki dogajajo nenavadne stvari, ampak urad se šele julija, torej cele štiri mesece po obvestilu odloči, da bo transakcijo odprl oziroma jo preveril. Po zakonu namreč, ki je veljal v tistem času, urad ni imel nobenih inšpekcijskih pooblastil, ampak je za to moral seveda zaprositi Banko Slovenije in nerazumljivo je, zakaj je urad čakal do oktobra, torej celega pol leta potem, ko je minilo od prvega obvestila, da je pozval Banko Slovenije k izvedbi inšpekcijskega pregleda. Posledice takšnega nedelovanja urada pa so bile še vedno nemotena nakazila gospoda Farrokha. Na Novi Ljubljanski banki je zagotovo v tem času, lahko rečem, vrelo, ker je imel očitno edini težavo z gospodom Farrokhom sektor za plačilni promet s tujino, med tem ko ostali, torej poslovalnice za tuje osebe in pooblaščenke vse te transakcije in reklamacije smatrajo za popolnoma regularne. Končni sestanek decembra 2010, je pomenil tudi zaključek iranske sheme v NLB oziroma iransko-slovenske sheme, čeprav so transakcije potekale vse do konca tega meseca oziroma leta, torej do konca leta 2010. Na tem sestanku, zelo zanimivo, se je še vedno vztrajalo na tezi, da so bile transakcije normalne in v skladu z zakoni in predpisi in to kljub temu, da so predstavniki pristojnih nadzornih državnih organov, torej tako Banke Slovenije kot tudi urada, ki je celo prejel obvestilo od obveščevalne službe, po dolgem času končno stali na stališču, da pa res gre za sumljive transakcije z vidika pranja denarja in financiranja terorizma. Torej račun gospoda Farrokha je banka s težavo zaprla šele dve leti po tem, ko je ta čez račun spravil okoli 800 milijonov evrov celi dve leti. Sedaj pa se seveda odpira vprašanje, kakšna je bila poleg vodstva bank, vloga takratnega predsednika Vlade, gospoda Pahorja in takratnega ministra za finance gospoda Križaniča pri tej zadevi, ki jima je preiskovalna komisija očita oziroma ki jim je očitala politično odgovornost. Namreč, ni bil samo Urad za pranje denarja tisti, ki je prejel obvestilo obveščevalnih služb. Tako gospod Pahor kot tudi gospod Križanič sta ko člana Vlade bila podrobneje seznanjena s primerom Farrokh in peripetijah v Novi Ljubljanski banki v obliki posebnega obveščevalnega sporočila Sove oziroma poročila. Torej, to so tista poročila, ki imajo posebno stopnjo varnosti, ki ne prihajajo vsakodnevno in podobno. Namreč, obveščevalna služba je tudi te podatke s pomočjo tudi pridobila iz tujine. V tem poročilu so navedeni vsi ključni parametri in del ozadja samega primera. Minister Križanič je bil obveščen celo večkrat, torej ne samo s strani obveščevalne službe, ampak je poleg Sove minister prejel pisno obvestilo tako s strani Banke Slovenije kot tudi s strani Urada za preprečevanje pranja denarja, torej organa v sestavi ministrstva, pa ni povlekel nobene poteze, da bi, recimo, ali obvestil policijo ali državno tožilstvo oziroma pristojne organe ali pa da bi se vsaj kot pristojen minister pozanimial ali je kakršnakoli preiskava v teku. Seveda ne, kot govori gospod Križanič, ne da se vanjo vtika, ampak da on kot pristojni minister, ker je to seveda ena izmed njegovih osnovnih nalog, oceni, ali so organi pregona z zadevo sploh seznanjeni. Nič od nič. Glede na težo navedb znotraj poročila Sove, obsegom finančnega posla vrednega milijardo dolarjev oziroma 800 milijonov evrov in vključenosti največje slovenske banke, za katero je bilo jasno, da bo v tem času potrebovala dokapitalizacijo, hkrati pa jo je takšno poslovanje tako komprimitiralo, da bi lahko seveda izgubila kredibilnost, kar bi imelo tako katastrofalne posledice tako za našo državo kot za naš finančni sistem. In njegovo ravnanje kot ekonomista meni osebno popolnoma nerazumljivo. In se mi v resnici odpira vprašanje, ali ni bilo morda celo namerno. Ker zagotovo takšne in podobne insinuacije bodo morali, seveda, potrditi pristojni organi oziroma pristojne službe. So pa sumi zagotovo upravičeni, ker je bil urad, kot rečeno, za preprečevanje pranja denarja organ v sestavi njegovega ministrstva. Na drugi strani pa je bila vlada skupščina Nove Ljubljanske banke. Torej banke, ki je skozi sistem spravila neverjetno vsoto denarja, znotraj banke pa preverljivo niso bili opravljeni vsi ustrezni ukrepu. Še več, gospod Križanič je na zaslišanju trdil, da se je v času zadeve Farrokh, o kateri je bojda izvedel iz medijev, kar glede na dokumentacijo, ki je prisotna v poročilu, ne drži, da se je ukvarjal z Novo Ljubljansko banko, kot sistemsko banko, ki je takrat predstavljala visoko tveganje za bančni sektor. Na drugi strani pa je želel nekako prepričati preiskovalno komisijo, da ni opazil sistemskega tveganja, vezanega na pranje denarja. Sploh v luči tega, da je Vlada, torej on kot nosilec ministrstva in sektorja že julija leta 2009 sprejela sklep, s katerim se je seznanil z izvajanji omejevalnih ukrepov priti Iranu in naložila organom javne uprave in osebam javnega prava ter nosilcem javnih pooblastil, ki so pristojni za posamezna področja omejevalnih ukrepov proti Iranu, da skladno z mednarodnimi obveznostmi in notranjimi predpisi koordinirano in posebej pozorno spremljajo transakcije v zvezi s to državo in o tem poročajo Vladi. Torej, on sam je bil prvi, ki bi moral lasten sklep spoštovati, pa ga ni. Zakaj? Ker ga ni bil sposoben ali ker ga ni želel. Veste meni osebno je zelo čudno, da nekdanji minister trdi, da ni bil seznanjen s poročilom Sove, da je celo spregledal tako obvestilo Banke Slovenije kot tudi organa v sestavi ministrstva pri tako pomembni temi, če pa vemo, da je bil član njegovega kabineta, takrat gospod Isajlović, ki naj bi bil, vsaj tako piše v poročilu, nekdanji uslužbenec SDV, ki bi mu zagotovo lahko zagotovil, da bi bila opravljena vsaj analiza tovrstnih obvestil.  Zanimivo je tudi to, da iz magnetograma zaslišanja izhaja, na primer, da ima nekdanji finančni minister gospod Križanič neverjetno slab spomin o zadevi Farrokh, se pa, recimo, spomni srečanja z iranskim veleposlanikom na temo finančnega sodelovanja z Iranom v času embarga, ki pa, zanimivo, tega sestanka  (nadaljevanje) minister oziroma njegov kabinet nikoli ni prijavil oziroma zabeležil na lastnem ministrstvu, o tem pa ni obvestil niti zunanjega ministra ali pa, ne vem, guvernerja Banke Slovenije, niti kateregakoli drugega koordinatskega organa. Sprašujem se zakaj. Saj se verjetno nista, ne vem, pogovarjala o vremenu in se sprašujem, kaj je bilo v resnici tako skrivnostnega v pogovoru, da njemu kot uradni osebi niti pod 'zaupno', sploh glede na sklep vlade, ni prišlo na misel, da bi naredil vsaj zaznamek tega sestanka. Takih in podobnih detajlov je v poročilu nebroj. Zdi se mi enostavno preveč zank, da ne bi z zanesljivostjo iz navedenih dejstev in iz dokumentacije, ki je prisotna, podprl današnji sklep, da je nekdanji minister Križanič politično odgovoren za neprimerno ukrepanje v primeru iranske sheme in proliferacije in zagotovo tudi zavestnega ignoriranja tega problema. In vloga gospoda Pahorja v resnici ni nič drugačna, glede na prejšnja poročila in ovadbe Državnega zbora skoraj nekako pričakovana, čeprav je bil takratni predsednik vlade obveščen s strani Sove v posebnem poročilu, da se v Novi Ljubljanski banki kuhajo neke čudne stvari v zadevi Farrokh. Gospod Pahor, zdajšnji predsednik države, zatrjuje, da pač posebnega obveščevalnega obvestila ni prebral. Zakaj je to pomembno? V obvestilu je bilo sporočeno, da obstaja utemeljen sum, da je gospod Farrokh preko NLB-ja posrednik pri transakcijah, ki so povezane s sumi jedrske proliferacije, kar pomeni, da gre za sum sodelovanja z iranskim vojaškim industrijskim kompleksom z namenom jedrskega oboroževanja. Ampak, kot rečeno, je gospod Pahor ignoriral obvestilo Sove in v svoji maniri klasično zvrnil krivdo na svoje svetovalce oziroma na svetovalca za nacionalno varnost, gospoda Lubija, ki je, mimogrede, doktoriral iz proliferacije za nacionalno varnost, čeprav se je na zaslišanju komisije po mojem mnenju zelo slabo oziroma neprepričljivo odrezal. Gospod Pahor namreč trdi, da ga svetovalci pač niso obvestili, a veste, ker mi moramo razumeti, da je njegov proces dela specifičen in da teh posebnih poročil Sove ne bere, kljub temu da Zakon o Sovi določa, da agencija posreduje podatke o svojih ugotovitvah najprej predsedniku vlade in pristojnim ministrom ter potem seveda tudi drugim organom državne uprave, da bi ti seveda za izvrševanje svojih pristojnosti sprejeli določene ukrepe, še posebej takrat, kadar sama Sova poda pobudo, da se dogaja nekaj, kar lahko posredno ali neposredno ogroža varnost Republike Slovenije. Neverjetno se mi zdi tudi, da kljub zakonskim obvezam gospod Pahor kot takratni predsednik vlade ni imel niti vzpostavljene direktne komunikacije s Sovo, kar je tudi jasno iz dokaznega gradiva. Še več, na enem od zaslišanj se gospod Pahor, naš predsednik republike, pohvali, da možnih obveščevalnih poročil tudi v prihodnje ne bo bral, morda prelistal, to pa je tudi vse. Jaz pravzaprav sploh ne vem, kako naj iz tega mesta komentiram takšno izvajanje, ker gre enostavno za institucijo, ki jo predstavlja gospod Pahor, in se mi zdi njegovo izvajanje enostavno popolnoma deplasirano. Ker to niso heci. Mi danes ne debatiramo o kotalkanju ali pa o supanju, ampak se pogovarjamo o nalogah, dolžnostih in posebnih karakteristikah in kvalitetah, ki jih mora izpolnjevati osebnost, ki zastopa dobesedno vse državljanke in državljane. Jaz sicer razumem, da se je pač gospod Pahor odločil, da vidi sebe oziroma svojo vlogo kot predsednika države nekako bolj profano, ampak se mi zdi, da takšna politična ignoranca, ki jo izkazuje, te funkcije zagotovo ne približuje ljudem, ampak njegovo vlogo vulgarizira. In to se seveda lepo pokaže tudi ob aferah, ki smo jim danes priča. Tako da, vsak predsednik vlade je dolžan, skladno z zakonom, ustrezno ukrepati že ob minimalnih okoliščinah, ki bi lahko kakorkoli škodovale statusu oziroma ugledu naše države, ne pa, da umika pogled stran zavoljo lastne politične kariere ali kakšnih drugih preračunljivosti. Tako da, svojo oceno o politični odgovornosti gospoda Pahorja v primeru Farrokh tako kot komisija tudi jaz utemeljujem na izjavi ekspertne priče dr. Miroslava Gregoriča, ki je ocenil, da je zaradi neustreznega ukrepanja oziroma neukrepanja političnega vrha v dotičnem primeru zagotovo prišlo do tveganja za nacionalno varnost. Namreč, že Varnostni svet Združenih narodov je dve leti pred odprtjem problematiziranega transakcijskega računa z resolucijo naložil, med drugim tudi Sloveniji, da se mora sprejeti te ukrepe za preprečitev dobave, prodaje in transferja kakršnekoli dobrobiti za Iran, ki bi lahko prispevala k obogatitvi urana   (nadaljevanje) ali bila kakorkoli povezana s sistemi za dobavo orožja. Slovenija bi morala, ko bi zaznala karkoli sumljivega v tej smeri, obvestiti tudi Posebni komite Združenih narodov. Slovenija pod vodstvom gospoda Pahorja, takratnega predsednika Vlade, zaradi njegovega neodziva - ali je bil ta nameren, kot rečeno, naj proučijo organi pregona - ni storila nič od tega. To seveda meče slabo luč na našo mednarodno podobo, zato bom podprl sklep, ki gospoda Pahorja obtožuje politične odgovornosti v primeru proliferacije znotraj NLB. In še nekaj. Ko sem poslušal prve odzive na poročilo, predvsem s strani tistih, ki so v to zgodbo globoko vpleteni, ker politično gledano gre pa zdaj res že kot folklorno za ene in iste osebe, tu mislim na gospoda Pahorja in gospoda Križaniča, ki sta po mojem mnenju v svojem odzivu z aroganco ali pa sprenevedanjem želela relativizirati poročilo, češ da gre za predvolilni politični spektakel, se mi zdi, da je treba razjasniti eno stvar - teh 600 strani ni političen spektakel, teh 600 strani so »facti bruti«, kako gospoda politično deluje, kako neresno razumejo svojo funkcijo, ki jim je bila s strani državljank in državljanov zaupana - in, mimogrede, niti ni slabo plačana -, in kako očitno živim v državi, kjer se je nekako razpasla mentaliteta, da je popolnoma normalno, da je politik s strani relevantnih institucij upravičeno osumljen spornih ali kaznivih dejanj, za nekatere je celo zagrožena zaporna kazen, pa mu niti na misel ne pride, da bi vsaj podvomil v svoje delo, če mu že ne pade na pamet, da bi odstopil. In v končni fazi, zakaj pa bi, javnost se je tako ali tako nekako navadila, da se hudo problematične zgodbe določenih enih in istih političnih akterjev tradicionalno vedno odbijejo od njih kot od teflona, če drugega ne, pa za to potem na koncu poskrbijo mediji, ki so lahko s svojo asistenco res neverjetno presenetljivo izbirčno selektivni. Tako danes ne razpravljamo o političnem prepričanju, niti ne razpravljamo o preferencah, o kakršnemkoli predvolilnem kupčkanju, ampak se v resnici pogovarjamo o dejstvih, kam je ta naša slovenska barka s takšnimi in podobnimi zgodbami zašla. In to je, se mi zdi, tudi tisti osnovni, minimalni vrednostni sistem politične higiene, to je v resnici tista politična kultura, ki jo je ta država žejna in ki s političnim prepričanjem nima nobene zveze. Prepričanja so stvar debat, politični nastopi tudi na Instagramu so stvar okusa, sporne kaznive prakse pa pač ne, in naša dolžnost je, da tu potegnemo črto.  Za konec bi se kratko obregnil še ob gospoda Židana, predsednika stranke SD, ki je v svojem nedavnem intervjuju za Večer, če se ne motim, okrcal poslance, ki smo podprli zvišanje socialne pomoči do konca leta, potem pa se bo morala politika končno malo bolj konkretno začeti ukvarjati s socialno podobo naše države, ne samo zgolj s številkami, češ da nas sprašuje, nas, poslance, kako nam je srce dopuščalo narediti kaj takega. Jaz pa direktno gospoda Židana sprašujem, na podlagi današnje razprave o tem poročilu, kje pa je njegovo srce, da zavoljo volilne kombinatorike izmed odličnega kadra, ki ga zagotovo premore stranka SD, podpira ravno te poslance.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Preden dam besedo dr. Francu Trčku, dovolite, kolegice in kolegi, samo stavek. V čast mi je bilo, da sem vodil Državni zbor, danes ga očitno vodim zadnjič kot podpredsednik, seveda, in mislim, da ne glede na nekatere naše proceduralne zaplete je Državni zbor vendar kulturna ustanova. Če gledam tuje televizije, tuje državne zbore oziroma spodnje domove, moram reči, da se dogaja vse sorte, do pretepov, no, če gremo na Japonsko ali kaj podobnega. Tako mislim, da smo ta del svoje vloge opravili na nekem nivoju. Druga misel, ki si jo bom dovolil, je ta, da nekateri trdijo, da je vsaka generacija poslancev slabša. Sam se s tem absolutno ne morem soglašati, iz preprostega razloga, ker so se časi menjali - ni več velikih tem, so pa drobne teme in pri teh drobnih temah smo se trudili, kolikor smo se mogli, večinoma smo se trudili. Zgodovina bo pa, jasno, ocenila, ali smo kaj naredili ali nismo ničesar naredili. Torej, hvala lepa vsem skupaj za prijetno sodelovanje, in seveda tistim, ki kandidirate, želim uspeh na volitvah.   Hvala lepa. Dr. Franc Trček, izvolite.

Hvala lepa predsedujoči. Vse dobro tudi tebi.  Zdaj bom spet izpadel nespodoben, pa nisem hotel. To kar danes obravnavamo, če je kaj velika tema, je to nad tema. To kar danes obravnavamo, veste, zgolj dve temi sta tej podobni. Mati vseh slovenskih afer, orožarska, zaradi katere so nekem poslancu iz Maribora, hoteli ga ubiti, dobesedno z gliserjem na Pagu in TEŠ 6. To so tri ključne teme. Jaz imam to družbo in državo preveč rad, da se ne bi resno lotil te teme. Jaz lahko odkrito povem, da še preden sem se lotil tega, vse grožnje ki sem jih kot poslanec dobil, bi lahko na slovenski policiji bil nekdo zaposlen redno, pa še nadure bi mu plačevali. Potem, ko sem se lotil tega, bi lahko še kakšno dodatno osebo zaposlili. Verjetno za Janija tudi še ene dve, tri. Lahko povem tudi, da me agent kakšne iranske službe v stari Ljubljani v kakšni gostilni pod mizo s kamero snemal, itn., itn. Gre za, veste, strah in pogum, znano Kocbekovo delo. Jaz se strinjam s kolegom Šircljem, da gre za slovenske sheme. Ja. Iran je slovenska shema, NKBM je slovenska shema, predor je slovenska shema, bančna luknja je slovenska shema, žilne opornice so slovenska shema, TEŠ 6 je slovenska shema, korupcija v zdravstvu so slovenska shema in še bi lahko našteval. In tudi kolega dr. Logar je moral onkraj straha biti pogumen v njegovi preiskovalki. Vse preiskovalke v tem sklicu so delovale, tudi KNOVS je kar deloval kljub zlorabam mag. Grimsa. Edina razlika je bila v tem, kar smo nekako vedeli, da bo pač izhajajoč iz logike delovanja trenutno največje opozicijske stranke interpretacija malo zavrnjena ali zvrnjena v neko smer kot je bila. Priznam, da me osebno zelo moti, ko reče mag. Grims, moja komisija. Ko reče dr. Matić, komisija Janija Möderndorferja. Pa ne zaradi tega, ker sem jaz v obeh komisijah, bil. To so komisije Državnega zbora. Poslanske skupine se odločijo ali ne ali bodo v njih formalno imele članstvo in koliko in kako bodo sodelovale. Levici se je zelo nabijalo. Veste, mi smo bili poslanska skupina šestih ljudi. Kolega Hanžka smo v celoti izgubili na TEŠ 6. Jaz sem to delal, drugi smo vsi garali. Jaz sem šel z našo ekipo preračunati, nas pet je delalo za 17 povprečnih poslancev Državnega zbora, spoštovane dame in gospodje. Odkrito povem, da sem resno razmišljal, da bi imel ločeno poročilo, ločeno mnenje ob teh poročilih, podobno kot je gospod Veber imel pri neki drugi komisiji, ampak to potem nisem storil, ker v tem primeru bi seveda težko časovno to spravili do konca. Zakaj? Zdaj neka prva zgodba, če pustimo zlorabe KNOVS s strani mag. Grimsa, ki ga je v tem mandatu ob Toninu, Mahniču in Janši omogočala tudi vaša koalicija, dajmo odkrito povedati, moramo ločiti med poročilom in interpretacijo. Poročilo ni pisal mag. Grims. Poročilo je pisala neka gospa iz te naše bajte, ki jo jaz spoštujem, da je bolj ne bi mogel spoštovati, bom kar odkrito povedal. Kar so pa obrekovali s tega, je nekako v bistvu neka druga zgodba. Zdaj jaz lahko razumem neke zagate v katero se je ujela SDS, ampak jaz sem tukaj strinjam z Janijem. Veste, če bi se v to zagato ujela levica, pa bi jaz to ugotovil v tej komisiji, bi jaz bil človek, ki bi verjetno levico spravil ven iz parlamenta. In to je etika in morala v delovanju in to bi bila etika in morala dr. Logarja, pa ga je preveč strah, da to ni zmogel, veste. Mislim, sorry, neka dama je poslikala nekoga in je bil na Instagramu kako se pogovarja z Rokom Snežićem, spredaj je bila ta dama, žena gospoda Snežića in ta gospa, ki je v slengu bila »mula« prenašalka denarja. In tukaj je dejansko državljan Velike Britanije iranskega izvora in državljanka BiH na ravni tega, kar sta izvajala ista zgodba. S tem seveda, da je on izvajal nekaj za državo pod embargom, on pa je izvajala nekaj za družbe davčnih utajevalcev, da ne uporabim kakšne hujše besede. Zdaj, iz tega, kar so ubesedovali ali poskušali ubesedovati, vidni udje SDS bo na koncu nekako izpadlo, da ni bil to tisti Janez Janša, da je bil naš Janez Janša, ki kandidira v Grosuplju, skoraj tako bi lahko človek to dojel, če se malo pošalim. A veste, najbolj znan politični govor Ivana Cankarja nosi ime Očiščenje in pomlajenje. In če kaj potrebujemo, mi potrebujemo to. Očiščenje slovenske politike, osamosvojitev od t.i. osamosvojiteljev, pa tukaj ne kažem samo na SDS, a veste, v nekem trenutku smo sedeli v dvorani, ko je kolega Saša bral zgolj četrtina SMC-ja pa jaz iz Levice, jaz sem moje, odkrito priznam, poslal na teren, ker sem sam delal na tem, saj oni vsebinsko o tem ne morejo razpravljati. Stare politike pa ni bilo noter. Potem je Tanko malo pokukal čez vrata, pa je videl, da od vas ni nobenega, pa je uletel dr. Logar in kolegica Irglova. Zdaj, pojavil se je tudi kolega Veber pa podpredsednik v odhajanju je šel v klop sedeti. To ni naključje. A veste. Janša in Pahor sta produkt iste stare partijske šole, kot najbolj vidna, Peterle tudi, navsezadnje. In to so zgolj različni obrazi istega kovanca katerih se mi moramo znebiti po 30 letih. Če nam to ni jasno iz vseh teh štirih preiskovalk, če to ljudstvu ni jasno, potem se dajmo ugasniti. Potem dajmo narediti kolektivni harakiri, ker potem res nismo za imeti državo, kaj šele samostojno državo, kaj šele biti suvereni. To so dejstva, veste, jaz sem zelo rad bral, dokler nisem postal parlamentarec, skandinavske kriminalke. Prebral sem celega Demšarja, tudi našega mariborskega pisca kriminalk. Ta štiri poročila, pa tiste kriminalke, ki sem jih prej bral so pravljica za male otroke, proti temu. A veste, iz tega mi lahko tudi velik biznis naredimo, navsezadnje, ampak a veste, tisti zapor, ki se zdaj gradi ali se bo gradil, nekje na obrobju Ljubljane, bo premajhen, če hoče tretja veja oblasti to do konca res speljati. In zdaj mediji in muhe in sloni. Jaz se opravičujem, Eva, ampak vaša partija dela ne iz muh slone, dela mamute križane z dinozavri, s penezi, ki kršijo zakonodajo o financiranju političnih strank in o koncentraciji lastništva medijev od nekega madžarskega oligarha. Zakaj? Ker ste preveč nabijali proti Merklovi, pa so vam pipice iz Nemčije zaprli. Jaz vem kdo je tam sedel, kot črne račke na Malti, ko je imel EPP srečanje. Orban, Janša, Grujevski. Pa niso mi to samo vaši partnerji od tukaj povedali, jaz to preverjam, jaz imam boljšo mrežo kot Sova v številnih pogledih. / oglašanje iz dvorane/ Dobro, ampak ni se za smejati glede tega. Nekdo, ki je od leta 1991 v politiki, da pri nekem izračunu 30-krat preseže dovoljen nek kredit, dobro jutro.  Jaz sem seveda v mojem ločenem mnenju hotel tudi bolj taksativno navesti vse politično odgovorne osebe, ki jih je že vodja Poslanske skupine Nove Slovenije prejudiciral, kot zločince, pa niste zaradi tega noreli v SDS, ampak sem že razložil zakaj ne. In zdaj, če se na koncu dotaknem predsednika Republike Slovenije. Jaz bi rad to funkcijo spoštoval, ampak ta konkretni gospod jo je tako izvotlil, da bomo mi potrebovali še dva mandata, da bi jo spoštovali. Dan po tem ko je Jani imel novinarsko konferenco, je moral Borut Pahor odstopiti.  (nadaljevanje) Za nas je prepozno, ampak meni se zdi, da bi moral naslednji sklic Državnega zbora – in mislim smrtno resno – zaradi neprištevnosti, ker ima možnost v zakonski podlagi, pripeljati do odstopa tega gospoda, ker to bo začetek nekega političnega in tudi, če hočete, splošno-kulturnega očiščenja te naše ljube, drage kokoške. In čisto za konec, a veste, jaz pogosto slišim, vi politiki ste vsi isti. Ne, ne drži, ni res. In 30 let to, kar se je dogajalo, se je dogajalo zato, jaz sem relativno mlad politik, ker smo jim to državljanke in državljani omogočali. Pa saj v Sloveniji se vse ve, nehajmo se slepit. In tudi ljudje, državljanke in državljani morajo prevzeti del svoje odgovornosti, ne da se vedejo, da smo mi tukaj, ne vem, neke mačke, ki se jih malo nabija. Mi se moramo vprašati v tej družbi in državi, kaj je funkcija in naloga politike, a veste. Jaz, ko sem slučajno postal politik, jaz celo noč nisem mogel spati, jebela cesta, odgovarjaš za 2 milijona ljudi, na hrbtu imaš 10 milijard bodočega proračuna. Koliko od teh kandidatov, ki danes kandidirajo, se tega zavedajo? Pa ne vem, če se 3 %, in to je velik problem, ki ga dejansko pri nas imamo. Nekdo, ki je resno bral ali pa zgolj spremljal vse te preiskovalke, je pred zelo enostavno odločitvijo, koliko glasov dati Brglezovi liniji SMC, koliko glasov dati zaenkrat še praznini Šarca, če sploh, in koliko glasov dati Levici. Vse ostalo, dragi moji, ste preveč umazani. Ni kemijske čistilnice, ki bo to spucala. In dokler tega ne bomo dojeli, smo gotovi.  Hvala za besedo.

Besedo ima gospod Janko Veber. Pripravi naj se gospod Simon Zajc in dr. Anže Logar. Gospod Veber, imate besedo, izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Ko se pogovarjamo o pranju denarja seveda v slovenskem bančnem sistemu in konkretno v tem poročilu parlamentarne preiskovalne komisije in tudi sicer je potrebno zelo jasno povedati, da je eden od pomembnih vzrokov ali pa celo najpomembnejši, da prihaja do tega, ukinitev SDK. V tistem trenutku, ko se je ukinil SDK, je seveda bil ukinjen tudi nadzor nad finančnimi tokovi. In zato je ena od pomembnih rešitev, o kateri se pogovarjamo, v naslednji mandat pravzaprav ponovna uvedba SDK v novi obliki, ki je lahko še učinkovitejša glede na številne možnosti, ki jih imamo na novo sodobno tehnologijo. Od tistega trenutka naprej bomo seveda lahko obvladovali vsebino, višino in namen posameznih plačil. Dokler pa tega ne vzpostavimo, bomo seveda nemočno ugotavljali, da se to dogaja. Naj tudi povem, da je nedopustno, da v vseh teh primerih, o katerih se pogovarjamo danes v Državnem zboru, pišejo pravzaprav odkrito mediji in zelo jasno mediji zapišejo, da je možno v Sloveniji oprati denar v Novi Kreditni banki Maribor v Gorici brez težav in tudi navedejo, katera mafijska združba to počne, in v Sloveniji se nič ne zgodi. Kako je to mogoče, da organi pregona takoj ne odreagirajo in to preprečijo v tistem trenutku, ko je javno objavljeno? V Sloveniji se ni zgodilo nič. Naj tudi zelo jasno povem, da sem kot poslanec dal ovadbo tako za primer Nove Kreditne banke Maribor kot tudi za primer Nove Ljubljanske banke, ovadbo sem dal na Računsko sodišče, na policijo in na Komisijo za preprečevanje korupcije. Nobeden od teh 3 organov ni odreagiral na ovadbo poslanca. Nisem dal ovadbo kot vsak drugi državljan, ampak po tej funkciji, ki jo opravljamo kot poslanci, imamo še večjo odgovornost, odgovornost pred vsemi, ker smo predstavniki vsega ljudstva, ampak vsi ti 3 organi, od policije do Računskega sodišča, do Komisije za preprečevanje korupcije, ne odreagirajo na ovadbo poslanca. Kako je to mogoče? Naj samo kot naslednji primer navedem, da mi je pa vendarle uspelo kot poslancu preprečiti, da bi bil sprejet nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju  (nadaljevanje) terorizma v tem sklicu na način, da bi bili izvzeti iz tega nadzora – kaj mislite kdo? – Slovenski državni holding in slaba banka. Torej, dokaz, da Ministrstvo za finance zavestno predloži zakon preko Vlade v Državni zbor, s katerim izključi ti dve inštituciji, preko katerega poteka pranje denarja, kajti nakazila odhajajo v davčne oaze. Ne brez razloga, slaba posojila se odkupujejo preko podjetij iz davčnih oaz, samo zato da ni nadzora. Naj tudi povem, da tudi komisija, ki jo je vodil dr. Anže Logar, kot državnozborska komisija nima pristojnosti, da bi poklicala predstavnike bank v organih bank, ki so prihajali iz tujine. Tako velika propaganda: »mora priti tujec v upravo, mora priti tujec v nadzorni svet« in na koncu ugotoviš, da je razlog ta, ker ga Državni zbor ne more nadzirati. Torej, gre za sistemski način pranja v Sloveniji in dokler ne bo vzpostavljen SDK, ne bo miru na tem področju. To je tisto, kar zagovarjam in pričakujem, da bomo dosegli v naslednjem sklicu in od takrat naprej se zagotovo ne bomo pogovarjali, da je potrebno prodati Novo kreditno banko Maribor, da je potrebno prodati Novo Ljubljansko banko, kajti vse te prodaje so samo prikrivanje teh kriminalnih dejanj. Zato se v Sloveniji potencira prodajo bančnega… / znak za konec razprave/ sistema, da se vse to prikrije. In to je pravzaprav ta zloraba, ki se dogaja ves čas v Sloveniji, tudi v politiki, v ta namen, da predloži in sprejema take zakone. Sam sem vsemu temu ves čas nasprotoval in zato je edina rešitev, da razveljavimo vse tiste zakone, ki to omogočajo.

Besedo ima gospod Simon Zajc, pripravijo naj se dr. Anže Logar, mag. Branko Grims in gospod Janez Janša.  Gospod Zajc, imate besedo. Izvolite.

Ja, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Naj se najprej zahvalim preiskovalni komisiji, predsedniku preiskovalne komisije in seveda članom za dobro opravljeno delo v bistvu zelo kratkem času. Zdaj, sam bi si želel, da bi imeli nekaj mesecev več, zato da bi lahko do konca preiskali dogajanje tudi na Novi kreditni banki Maribor. Se pa veselim, no, izredno sem vesel, da je ta komisija razširila svoje delovanje oziroma svojo preiskavo tudi na to banko, ker, ko bereš to poročilo in ko vidiš, kaj vse se je v tej banki dogajalo, se lahko seveda samo primeš za glavo. Namreč, v tem času se je na tej banki odpiralo veliko število računov, ki so delovali po tako imenovani italijanski tipologiji. To so računi, ki se pač uporabljajo za pranje denarja. Za te račune je recimo značilno, da se uporablja račun za poslovanje, ki je po vsebini drugačno od tistega navedenega pri odpiranju računa, vršijo se visoki gotovinski dvigi takoj zatem, ko so bila na ta račun nakazana visoka transakcijska sredstva, denar se pere s pomočjo mednarodnega poslovanja in transakcije izvaja stranka s sedežem, prebivališčem ali pa državljanstvom države, ki je na seznamu držav, ki po podatkih organizacij in združenj, ne upoštevajo standardov na področju preprečevanja in odkrivanja pranja denarja ali ki so znana po proizvodnji in prodaji mamil. In Nova kreditna banka Maribor je v letu 2013, 2014 speljala vrsto reorganizacij, za katere se zdi, da so bile izpeljano ravno zaradi tega, da bi banka še slabše odkrila in preprečevala pranje denarja. Banka ni imela pravilno umeščenega delovnega mesta pooblaščenca za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Po mnenju Banke Slovenije je banka namesto pooblaščenca zaposlovala osebe, ki niso dovolj kompetentne za omenjeno delovno mesto, dočim, ko je pooblaščenka Vesna Rožanc v svojih poročilih jasno opozorila na to, da v tej banki, kar se tiče preprečevanja pranja denarja, nič ne dela, kot bi bilo potrebno, pa to poročilo sploh ni prišlo oziroma ga uprava sploh ni obravnavala, uprava ni dovolila, da bi gospa Rožanc to poročilo sploh predstavila upravi. V bistvu je uprava gospo Rožanc za nagrado, ker je opozarjala na vse te napake, celo prestavila na nižjo delovno mesto, torej na mesto pomočnice pooblaščenke, na mesto pooblaščenke pa so potem imenovali Karmen Rus, za katero pa je tudi Banka Slovenije ugotovila, da ni imela dovolj znanja za opravljanj te funkcije. In sedaj kdo je bil v tej upravi NKBM v tem času v upravi, ki je tako skrbela, ali kako naj drugače rečem, se trudila za to, da se mehanizmi, ki bi preprečevali pranja denarja, ne bi uveljavili. Predsednik uprave je bil takrat Aleš Hauc, ki se je pričanju, ne vem zakaj, ampak si lahko predstavljamo, na komisiji kar dvakrat izognil. In to je tudi gospod, ki je v banko povabil gospoda Primoža Britovška. Gospod Britovšek je pa, recimo, razpolagal s tistim poročilom, ki ga je pripravila gospa Rožanc in v katerem opozarja na vse napake v NKBM, vendar je to poročilo prikril oziroma celo potem zahteval, da se ga naredi novega, zato da Banka Slovenije ne bi ugotovila kaj vse se v tej Novi kreditni banki Maribor dogaja. In sedaj oba gospoda sta pa blizu stranki SDS. In sedaj že malo bolj jasno postaja zakaj SDS ni sodelovala v tej komisiji oziroma dela vse, kar lahko, da zmanjša verodostojnost ugotovitev te komisije. To je en razlog. Drug razlog pa, predvidevam, da je to, da je po tako imenovani italijanski tipologiji delovala še ena oseba, ki je stranki SDS zelo poznana. To je ta gospa Dijana Đuđić. Gospa Đuđić je odprla račun na NKBM, pred tem pa so ji zaprli račun na Sparkasse in to zato, ker je Urad za preprečevanje pranja denarja preiskoval njen račun in so zato ta račun zaprli. Pred tem je ta isti urad preiskoval tudi sumljive transakcije v povezavi s sestrično žene gospoda Janše. Na tej isti banki je močno zadolžen tudi gospod Britovšek in ravno zaradi tega, ker je tako močno zadolžen so ugotovili, da več ne ustreza načelu »fit and proper« in so gospoda Britovška tudi iz NKBM odpustili. Malo pred tem pa so zaprli tudi račun gospe Đuđićeve.  Preiskovalna komisija je ugotovila, da poslovanje Dijane Đuđić odraža sume kaznivih dejanj pranja denarja, fiktivnega poslovanja, davčnih utaj in davčnega vrtiljaka ter uničevanja in ponarejanja poslovne dokumentacije. Đuđićeva je delovala kot del dobro organizirane združbe, ki je preko slamnatih podjetij odpirala bančne račune, preko katerih so bili usmerjeni tokovi denarja neznanega izvora in so se praviloma dvigovali v gotovini. Torej, tipična italijanska tipologija. Po tej italijanski tipologiji je gospa Đuđić delovala tudi z Barcio holdingom. To je pa sedaj spet pomembno, ko govorimo o tem zakaj SDS ni sodelovala v tej preiskovalni komisiji. Verjetno se še spomnite, nekaj časa nazaj, ko je evproska poslanka Romana Tomc poskrbela za to, da je odbor Evropskega parlamenta za preiskovanje pranja denarja v Bruslju, imenovan PANA, uvrstila točko dnevnega reda, in sicer točko domnevnega pranja iranskega denarja v NLB. Tam so poslanci začudeno gledali kaj ima to opraviti z njimi, ker oni vendarle se ukvarjajo s panamskimi dokumenti v glavnem. Bilo je jasno, da SDS ponovno izkorišča evropski parket za svoje interese. To nam je že poznano. Na to smo se že v bistvu navadili. Je pa pri tem meni zanimivo, da temu odboru pa SDS ni predlagal, da bi obravnavali dokumente v katerem se pa znajde gospod Ivan Simič, bivši šef slovenske davkarije, ki ga je Janševa vlada imenovala in njegov poslovni partner gospod Marius Eliades(?). To se jim pa ni zdelo pomembno, da bi ta odbor, ki se ukvarja s panamskimi dokumenti, obravnavali. Zakaj sedaj gospod Eliades pomemben? Zato, ker je preko svojega / nerazumljivo/ upravlja z Barcio holdingom. Holding s katerim je gospa Đuđič poslovala po italijanski tipologiji. Seveda v tem SDS na evropskem parketu ni hotel govoriti. Gospa Đuđić se pojavlja seveda tudi v relaciji z gospodom Snežićem, tudi ona dva sta poslovala po italijanski tipologiji. Finančni urad Celje je gospo Đuđić označič za tako imenovano »missing trader« oziroma za davčni vrtiljak. Njeno podjetje med 2013 in 2016 ni plačevalo DDV. Vloženo je bilo tudi naznanilo suma storitve kaznivega dejanja davčne zatajitve, ponarejanje in uničenja poslovnih listin. In pri takšni osebi greste seveda vi iz stranke SDS, ki se razglašate, da boste naredili red, sposoditi 450 tisoč evrov. In to celo v nasprotju z zakonom. Pri tem posojilo ni zanimivo le-to, da je nezakonito, ampak v ozadju so še druge podrobnosti. SDS je namreč ta kredit zavarovala s svojim 17 tisoč 500, malo manj, evrov vrednim deležem v podjetju Nova obzorja.   Torej 17 tisoč evrov za 450 tisoč evrov. Zato je zanimivo ali pa tudi ne, ampak meni se zdi zanimiv, zato ker je malo pred tem predsednik SDS povedal, da se SDS pa umika iz tega podjetja novih obzorij in sicer v dveh letih, in da je ta konverzija posojila za lastniški delež pač možna oblika izstopa iz tega podjetja. Zakaj je zdaj to zanimivo? Zaradi tega, ker če ti narediš konverzijo posojila za lastniški delež, se izogneš davku na dobiček. Ker če bi se to normalno prodalo, bi se seveda to razliko obdavčili z davkom na dobiček, tako da, očitno je to bivanje in ti pogovori z gospodom Snežiče, ki ga imenujemo tudi doktor davčnih utaj, pač pustilo svoje sledove tudi v delovanju te stranke, ki pravi, da bo v Sloveniji naredila red. samo zdaj kakšen red, je pa drugo vprašanje. Jaz sem prepričan in v stranki SMC smo prepričani, da vsaka stranka, ki se na tak način hoče oziroma se financira, se pravi, protizakonito, da se ji za kazen ne da samo plačilo globe, ampak da se ji odvzame tudi del proračunskih sredstev. To namreč zakon omogoča, vendar ker je zakon po zadnji spremembi, torej zakon o političnih strankah, ker je zakon v notranjem neskladju, se tega ukrepa ne da narediti. V SMC smo hoteli ta zakon popraviti, vendar so še ostale stranke razen levice poskrbele za to, da je bila seja nesklepčna in zakon ni šel naprej, tako da nobena stranka, ki se tega poslužuje takšnega načina, pač ne bo na ta način kaznovana. Upam pa, da v naslednjem sklicu pa to vendarle uspe. Zdaj jaz bom poročilo potrdil. Želim si tudi, da bi naslednji sklic nadaljeval delo te preiskovalne komisije, ker se mi zdi pomemben, da se do konca razišče tudi vse stvari, ki so se dogajale v novi kreditni banki Maribor. Predstavljam si, da bo podobno kot zdaj, da se bo to poskušalo relativizirati, ampak kot sem rekel, želim si, da se delo nadaljuje, poročilo bom pa potrdil.  Hvala.

Besedo ima dr. Anže Logar, pripravi naj se gospod Jože Tanko in gospod Jani Möderndorfer.  Dr. Logar, imate besedo, izvolite.

Hvala predsedujoči.  Jaz gospodu Zajcu čestitam za njegov nastop. Se mi zdi, da zadnji nastop v njegovi politični karieri. Ni se izneveril, bil je zelo politikantski. Namreč navrgel je nekatera dejstva, ki se jih recimo načeloma politiki ne bi smeli posluževati, da kar na splošno okarakterizira, ta človek pa pripada blizu tej ali oni stranki. Gospod Britovšek, ne pripada v nobeni verziji Slovenski demokratski stranki. Gospod Britovšek je na zadnjih volitvah volil SMC. Je tudi sam javno povedal. Za šefa nadzora za to poslovanje v Novi Kreditni banki Maribor je bil imenovan v času Vlade Alenke Bratušek, ko je bil vodja poslanske skupine, takrat glavne stranke gospod Möderndorfer in to poročilo preiskovalne komisije nima niti ene alineje ali pa enega dokaza, ki bi gospoda Britovška povezal s Slovensko demokratsko stranko. Vi ste pa danes to tukaj kot glavni argument vašemu politikantstvu želel predstaviti slovenski javnosti. Naj vas opozorim, da ste tudi kršili Zakon o tajnih podatkih. Namreč vi ste govorili imena firm, ki so v tem poročilu označena in prikrita s črno barvo. Kolega Möderndorfer bi vam lahko povedal, da tega ne smete početi. To, o tem se lahko razpravlja potem na zaprtem delu ne pa na javnem delu. In da niste posebej podrobno prebrali poročila preiskovalne komisije, priča tudi to, da ste med svojo razpravo nenehno zamenjevali priimke Rožanc in Ižanc. Gospa Ižanc je bila v Novi Ljubljanski banki in ni bila degradirana, ampak je bila nagrajena za svoje nedelo v času Farrokh zadeve. Gospa Rožanc je pa res na Novi Kreditni banki Maribor. Tako da, ko naslednjič govorite, ampak kot sem rekel, mislim da je to vaša, da je bila to vaša zadnja razprava, razen če ne boste replicirali, bi vseeno predlagal, da podrobno preberete to kaj želite javnosti sporočiti, ker tukaj ste le poslanci in izvoljenec ljudstva.  Zdaj, ko sem jaz poslušal uvodničarja gospoda Möderndorferja, na začetku nisem vedel, prvih osem minut nisem vedel kaj poslušam, ker je gospod Möderndorfer prvih osem minut svojega uvodnega nastopa posvetil     (nadaljevanje) Slovenski demokratski stranki, gospodu Grimsu, meni osebno in ne temu, do katerih ugotovitev naj bi preiskovalna komisija prišla. Si predstavljate, ne gospod Hanžek ne gospa Godec ne moja malenkost, ko smo predstavljali poročilo, nismo govorili o nekih političnih sovražnikih, ki hočejo ogroziti delo naših preiskovalnih komisij, ampak smo govorili o tem, do česa smo v preiskovalnih komisijah prišli. Gospod Möderndorfer je pa vzel popolnoma drugo taktiko - načeloma je šele v drugem delu, in to v manjšem delu, govoril o ključni problematiki, zaradi česar je tudi sam prepričal ali pa so ga drugi prepričali, da naj se ustanovi preiskovalna komisija o zadevi, o kateri je druga preiskovalna komisija že zaključila svoje delo.  Zdaj sem podrobno prebral to poročilo. Ko sem ga prebral zelo podrobno, sem si šel še enkrat ogledat novinarsko konferenco kolega Möderndorferja, ki jo je imel v torek ob predstavitvi poročila preiskovalne komisije. In sem presenečen ugotovil, da je gospod Möderndorfer sam zatajil ugotovitve, do katerih je njegova preiskovalna komisija prišla. V tekstu je nekaj pomembnih ugotovitev, ki pa jih kolega Möderndorfer na novinarski konferenci ni predstavil, je pa, seveda, veliko govoril o SDS. Glejte, recimo, samo tako, če gremo numerično pregledat to poročilo. To poročilo sestavlja 245 strani podrobnega poročila o zadevi Farrokh. Iz teh 245 strani je preiskovalna komisija potegnila za štiri strani ugotovitev. Potem je 34 strani o Novi kreditni banki Maribor, iz katerih sledita dve strani ugotovitev in 20 strani o primeru Đuđić - 20 strani, torej desetkrat manj kot o zadevi Farrokh -, od tega samo ena samcata stran o povezavi med SDS in Đuđićevo, a iz tega sledijo tri strani ugotovitev in večina javnega medijskega časa, ki ga je predsednik preiskovalne komisije in, recimo, gospod Zajc namenil za predstavitev tega poročila. In se zdaj sprašujem, ali je to realna predstavitev vsebine in glavnih poudarkov poročila ali je to politikantstvo. Glede na to, da je potem predsednik preiskovalne komisije to tako predstavil, je seveda temu sledil tudi medijski fokus zgolj na eno temo in Slovenska demokratska stranka je bila spet medijska zvezda. V uvodni predstavitvi, torej v tisti večini časa, ko kolega Möderndorfer ni predstavljal ugotovitev preiskovalne komisije, ampak je opozarjal na pasti in grožnje oziroma nasprotovanja, ki jih je bil deležen med svojo preiskavo, je meni očital, da sem ga jaz oviral oziroma da ga je naša preiskovalna komisija ovirala pri pridobivanju dokumentacije. Gospod Möderndorfer se je dva meseca ukvarjal z našo preiskovalno komisijo in na vsakem forumu, na vseh odborih, na MVK, na drugih odborih javno izpostavljal, češ, kako mu blokiramo delo pri pridobivanju informacij. Celo strokovne sodelavce naše preiskovalne komisije je na nek način ovajal pri generalni sekretarki, si predstavljate, tudi takšnih postopkov se je postopil. Naj bo zelo jasno, naša preiskovalna komisija ni nikomur in nikdar ovirala dostopa do informacij. Če pa preiskovalna komisija dobi sklep sodišča, na katerem piše, da je ta dokument namenjen izključno za namene te preiskovalne komisije oziroma če te dokumente predstavimo ali posredujemo komu drugemu, smo kazensko odgovorni, poglejte, mi moramo to spoštovati. Bi pa še enkrat gospoda Möderndorferja in ostale člane preiskovalne komisije, ker očitno ne poznajo Poslovnika o parlamentarni   (nadaljevanje) preiskavi, opozoril na četrti odstavek 6.a člena poslovnika o parlamentarni preiskavi, ki pravi: »Vsak poslanec Državnega zbora ima pravico do vpogleda v dokazila, zbrana v preiskovalnih komisijah.« Ja, oprostite, imeli ste podlago v poslovniku, da pridete si ogledat vse dokumente, a je bilo lažje javno govoriti in še danes govorite, da je naša oziroma bančna preiskovalna komisija ovirala delo te preiskovalne komisije od Janija Möderndorferja, ob tem, da potem, ko ste po 2 mesecih nehali kričati o tem in ste zaprosili resorne organe, ste v enem tednu dobili gradivo. Zdaj, če bi to na začetku naredili, bi imeli v enem tednu gradivo in bi lahko že prej delali in vam niti na koncu koncev ne bi zmanjkalo časa za preiskavo NKBM in kredita Diane Đuđić. Zdaj, gospod Möderndorfer se je tukaj hvalil tudi s tem, da se rezultati dela njegove preiskovalne komisije že poznajo, da je policija na podlagi njihovega dela že opravila interni nadzor, ugotovila kršitve, enako UPPD. To ni res. Je naredila interni nadzor in ugotovila kršitve, da so v zadevi Farrokh, da policija ni ravnala v določenih primerih tako, kot veleva zakonodaja in postopki. Ampak to je naredila ne na podlagi vašega dela, ampak na podlagi sklepa vmesnega poročila o zadevi Farrokh, za katerega ste glasovali tudi vi. To je bil eden od tistih 5 sklepov, ki je naložil tem institucijam, da opravijo notranji nadzor. Zdaj, kolega Möderndorfer mi je očital v uvodnem govoru, ki je bil sicer namenjen predstavitvi stališč oziroma poročila, da nisem zaslišal toliko prič kot on, da ni bilo, da nisem tako široko zaobsegel vseh, ki bi lahko kaj povedali o tej zadevi. Ampak na koncu je pa prišel do istih ugotovitev, ki jih je potrdila naša preiskovalna komisija. Zdaj, poznamo to ekonomsko načelo minimax, z danimi sredstvi zagotoviti maksimum ali pa z maksimalnimi sredstvi doseči ta zadani cilj. In mi smo to naredili, mi smo vse to potrdili, se mi pa meni osebno pač ne zdi smiselno 14 prič zaslišati v 5 urah, ko posamezna priča nima časa niti, da spije kavo. Ne vidim dodane vrednosti, da bi tako širok nabor prič zasliševal, če lahko prideš z danimi pričami do istega rezultata. Zdaj, žal ugotavljam, da kolega Möderndorfer, pa to ne bom rekel, kolega Möderndorfer, da člani preiskovalne komisije tudi selektivno ugotavljajo politično odgovornost. Poglejte, v poročilu z enim stavkom piše: »Na podlagi pridobljenega dokaznega gradiva in pričanja prič v primeru Katarine Kresal preiskovalna komisija ni ugotovila politične odgovornosti.« Pika. Zraven je pa zelo obširen prispevek o delu policije v poročilu Farrokh in Sove, pa za Sovo pustimo vnemar, ampak policija, ki je pod MNZ, ki jo je vodil Jani Goršek, ki je delovala katastrofalno, in ko je bil Jani Goršek osebni proteže, izbranec Katarine Kresal, ne, nje pa ni preiskovalna komisija ugotovila kot odgovorne, pa čeprav je bila tudi ona naslovnik tistega posebnega poročila Sove in čeprav policija spada neposredno pod njo, pod njen resor. Zdaj, zakaj v njenem primeru drugače? Ne vem, mogoče zato, ker pripada ali pa je pripadala eni od bivših strank kolega Möderndorferja. Ne vem, ne bom si pač iskal razlogov za to, ampak preiskovalna komisija neposredno ne ugotovi osebne odgovornosti, je pa vsaj objektivno odgovorna, ker je v njenem resorju prišlo do katastrofalnih anomalij. Glejte, še Möderndorferjeva komisija je ugotovila, da je šlo pri policiji vse narobe. Poglejte, kaj ugotavljajo. Citiram: »Preiskovalna komisija meni, da obstaja utemeljen sum, da policija tožilstva ni obvestila zaradi prikrivanja  (nadaljevanje) svojega delovanja v primeru Farrokh in prikrivanja primera v celoti.« Ter: »Preiskovalna komisija ugotavlja, da je policija pod vodstvom Janka Gorška vodila preiskavo izjemno malomarno, večkrat opuščala svojo uradno dolžnost in delovala nestrokovno in v nasprotju z veljavno zakonodajo.« Si predstavljate? Policija, varuh reda. Nestrokovno, malomarno, v nasprotju z veljavno zakonodajo. V evropski državi! To je šokantna ugotovitev. To je šokantna ugotovitev, oprostite, v državi, kjer naj bi veljala vladavina prava! Ampak, a ste vi kolega Möderndorferja v uvodu slišali, da bi to povedal? Ali ste ga vi slišali, da je to povedal na novinarski konferenci? Ne! O tem je molčal. Predstojnica Janija Gorška Katarina Kresal pa ni odgovorna, ker piše samo ta odstavek: »Na podlagi pridobljenega dokaznega gradiva in pričanja prič ni ugotovila politične odgovornosti Kresalove.« Ha, kako naj si jaz potem predstavljam, da gre za neko verodostojno poročilo, če pa eno od eklatantnih ugotovitev, ki bi morala zamajati, zamajati zaupanje v vladavino prava in delovanje pravne države, predsednik te komisije ne predstavi kot eno od glavnih ugotovitev v svoji uvodni predstavitvi.  Zdaj, 245 strani poročila o Farrokhu se bere kot kriminalna zgodba. Vam zagotavljam, odlično branje, dobro pripravljeno, vsebinsko, poudarki,… Sicer potrjuje ugotovitve naše preiskovalne komisije, kar pomeni, da smo na nek način vsi prišli do istih ugotovitev, dodaja pa pomemben del o delovanju, prej sem že rekel, policije in Sove. Policije in Sove. Zdaj pa vam še preberem sklep, ki ga predlaga preiskovalna komisija, sklep številka 2: »Državni zbor priporoča Vladi, da na podlagi bistvenih ugotovitev predmetne parlamentarne preiskave pristopi k izgradnji sodobnega in učinkovitega obveščevalno-varnostnega sistema, ki se bo tudi s protiobveščevalnimi pristojnostmi sposoben odzivati na sodobne varnostne grožnje.« Ta ugotovitev je še bolj šokantna. Si predstavljate, preiskovalna komisija pod vodstvom člana SMC, Janija Möderndorferja, je ugotovila, da Sova dandanes ni sposobna zagotoviti sodobnega in učinkovitega varnostno-obveščevalnega varnostnega sistema? V službi, ki ga vodi direktor, ki ga je postavil osebno gospod Cerar, prejšnjega in zdajšnjega! Ampak, a je gospod Möderndorfer to eklatantno, šokantno ugotovitev predstavil na uvodni predstavitvi? Ni. Glejte, to je že druga zelo pomembna ugotovitev, ki ni bila predstavljena s strani predsednika preiskovalne komisije. Si vi to predstavljate?  Poročilo izpostavlja tudi zelo zanimive osebe, do katerih smo prišli tudi že pri drugih poslih, recimo pri dveh preiskovalnih komisijah – pri naši bančni in pri Jelkini o zdravstvenih zadevah. Tudi tu, pri iranskih poslih se svaljkata okoli Jurij Detiček in Gorazd Jančar. In preiskovalna komisija kolega Möderndorferja ugotavlja zlizanost Ljubljanske banke z obveščevalci in z Iranom, z iranskimi posli. In recimo med drugim ugotovi, da je preiskovalna komisija identificirala vsaj en posel, kjer je bilo omenjeno kreditiranje preko družbe Proteus, to je skupnega podjetja LB in Saftija (kasneje, vemo, KB1909), kjer je bil seveda zelo pomemben gospod Detiček, ki je imel v tistem obdobju, ko je prišlo do tega, roko nad podružnicami in hčerinskimi podjetji Ljubljanske banke in je tudi poskrbel za to na nek način, da je potem filiala Ljubljanske banke postala veleposlaništvo Republike Slovenije. Safti, Proteus, KB1909, Gorazd Jančar, Jurij Detiček,… Saj se spomnite teh primerov, a ne? Kot na čelu Adria Bank v ponedeljek… Oziroma v ponedeljek v upravnem odboru KB1909 prosi Adria Bank za kredit, v torek o tem kreditu odloča, ga odobri, v sredo denar pride spet v KB1909 kjer sedi v upravnem odboru, v četrtek izda obveznice, in potem ko gre spet na čelo Adria Bank od KB1909 odkupi obveznice KB1909 v imenu Adria Banke. In imamo krog sklenjen in se eni in isti, iste osebe svaljkajo okoli in se v Sloveniji nič ne naredi.  Da je bil gospod Detiček aktiven tudi pri teh iranskih poslih, tudi ta preiskovalna komisija potrdi na podlagi zaslišanja skrite priče, šokantno, ampak ali je gospod Möderndorfer to v uvodnem delu kaj predstavil. Ali ga je kdo slišal?! Jaz ga nisem, sem ga pa slišal zimzelen šlager SDS, SDS, SDS.  Zdaj v poročilu temu Farrokhu zelo podrobno piše kakšne kriminalne rabote so se izvajale v Novi Ljubljanski banki, kako so ti posli potekali, iranska shema in tako naprej. Ampak, v uvodu pa ste kolega Möderndorferja slišali ta stavek: Ugotovili smo samo en primer pranja denarja, ni šlo za kazniva dejanja, ampak prekrške in zdaj ima Nova Ljubljanska banka zgledno urejen sistem. Skratka, vse je okej. Vse je okej. Ne sekirajte se, nič panike, zadeva je sanirana. Ali se vam že sanja, vsaj približno za kaj bi lahko šlo, če beremo med vrsticami. Glejte, na preiskovalni komisiji, ko je odločala o tem poročilu, kjer so bili glavni poudarki izločeni iz predstavitve, so glasovali vsi tisti, ki se javno zavzemajo proti prodaji Nove Ljubljanske banke. Kar poglejte, vsi tisti. In ne morem se znebiti tega grenkega priokusa, da je bilo to poročilo v tem delu, pa ne vsebinski del, ampak ta predstavitveni del, medijski del, medijska priprava dogodka pripravljena zato, da se rehabilitira Novo Ljubljansko banko, da se reče, poglejte, zdaj je vse v redu, te banke res ni treba zdaj prodati. Ampak, so imeli pa očitno strokovne sodelavce, ki se niso pustili motiti in so projekt Farrokh oziroma zadevo Farrokh res podrobno preučili in so prišli do teh šokantnih ugotovitev, ki sem jih prej predstavil, pa ki niso bile javno predstavljene in je prišlo do tega, in potem je bilo treba ugotoviti, kaj hočemo pa zdaj narediti. Zdaj pa, če bomo mi potrdili to, kar je ugotovila že ena preiskovalna komisija prej, je očitno bila ta preiskovalna komisija brez smisla. In potem je pa pač, dobili eno, najprej prvo darilo, kjer je na SiOLu 25. 9. bilo objavljeno poročilo oziroma ta članek o tem domnevnem pranju denarja v NKBM, italijanski shemi, za katero se je potem ugotovilo, da se je to počelo v vseh bankah, in že kar nekaj časa pa Urad za preprečevanje pranja denarja ni dovolj oziroma skoraj nič naredil. In je bil tam pač en stavek, ki je ponujal zelo lepo povezavo potem s SDS, namreč piše, Britovšek, agent Sove v času Janševe vlade. Torej, čisto iz konteksta potegnjeno v tistem članku, ta stavek, na podlagi katerega ste se potem obesili na to, čeprav bi v bistvu moralo pisati, gospod Britovšek je postal odgovoren za to področje v času vlade Alenke Bratušek. Ampak, še enkrat, jaz poudarjam, super, da se je to preučevalo. Ker, ko smo mi začeli to področje preučevati, so nam člani SMC-ja rekli, ne preučujte tega, to bo tako ali tako Jani preučeval. Zato ne podvajajte tega, in sem imel velike težave na preiskovalni komisiji, kjer so glasovali oziroma niso hoteli, da sploh zaprosimo za podatke o pranju denarja v NKBM. Zanimivo. In potem ko je bilo do te kolizije, sem rekel, okej, bo pa Jani, saj zna, saj bo lahko, saj bo dobil dokumente. In potem, ko tudi očitno iz tega posla ni bilo nič, ki bi neposredno kazalo na SDS, je prišla odrešitev v primeru članka v Večeru, kjer je spet takoj hitro, dva dni za tem, preiskovalna komisija razširila svoj mandat in začela preiskovati o tem. Tudi to je super, tudi to je super, naj se vse preišče, zaradi tega, ker je   dejansko treba vsem anomalijam priti do dna, ne glede na to ali prihajajo z leve ali pa z desne. Ampak ko sem prej poslušal uvodno predstavitev pa nekatere razpravljavce, se nisem mogel znebiti tega občutka, da SMC poskuša, pa tudi nekatere druge stranke, iz petnih žil vleči ven SDS v to poročilo, ko ga dejansko glede na poročilo sploh ne more. Ga sploh ne more. Jaz sem poskušal najti ta rep v tem poročilu kjer naj bi našel SDS, pa oprostite, ga nisem. Nisem. Notri v tem poročilu, si predstavljate, so alineje kjer piše kaj je Janez Janša povedal na novinarski konferenci. Skratka, sporočilo za javnost Slovenske demokratske stranke. Notri so določila zakona vseh členih oziroma točkah, ki se nanašajo na te zadeve in izpisi iz Ajpesa. In potem ena stran povezave med SDS in tem kreditom in če boste zelo podrobno prebrali to poročilo, boste celo ugotovili, da se potem ugotovitve tega poročila sploh ne vežejo na to kar je bilo v sami preiskavi ugotovljeno. Pa vam bom razložil kako. Bom razložil. Poglejte, recimo konkretno o tem kreditu preiskovalna komisija zapiše takole. Preiskovalna komisija ugotavlja nekonsistentnost v delu, ki se nanaša na cenitev zavarovanja za tiste delnice. Potem naprej. S tega vidika bi lahko nato nastopil sum utaje davkov, saj je imela SDS sklenjeno posojilno pogodbo, sum utaje davkov. Super. To vemo kdo proučuje. To proučuje Furs. Verjamem, da bo čim prej to preučil. Potem mešane posojilne in kupoprodajne pogodbe, namreč lahko omogoča izogibanje plačila davka. Lahko omogoča izogibanje plačila davka. Neka institucija mora verjetno to ugotoviti, če je drugega prišlo. Naprej. Računsko sodišče je ugotovilo znake prekrška. To kar je kolega Gorenak govoril. Je ugotovilo znake prekrška. SDS je vse dokumente posredovala naprej, na podlagi tega je ugotovil torej znake prekrška. In hkrati še prizna, preiskovalna komisija ni preiskovala tokrat denarja mimo informacij, ker je imela na voljo le fragmentirane informacije. Zdaj sem vam povedal kaj je bila baza za tega kar potegneš sklep, potem pa iz tega sledi neverjeten sklep. Uvod v ta sklep je, da je omogočal oblikovati sum utaje davkov med SDS in Đuđić, na kar kaže shema, ki je bila izvedena v primeru neke druge družbe. To je zdaj uvod v to hudo obtožbo SDS, ker ta shema omogoča, ker je Đuđić na nekih drugih primerih poslovala tako. Poglejte, ta stavek nima dovolj močnega standarda za institut parlamentarne preiskave, ker je to na ravni pamfletov, pa vam bom povedal zakaj. To je približno tako kot če bi rekli, da je Jani Möderndorfer koruptiven, kar kaže tudi dejstvo, ker je bil nekoč zaposlen v UKC preden je postal politik. To je na ravni približno enake argumentacije. Na ravni take argumentacije. Potem preiskovalna komisija naredi tale sklep, da na podlagi teh informacij, obstaja sum utaje davkov, torej zdaj že potrjen sum utaje davkov, preiskovalna komisija pa opozarja, da je sporen, ni zgolj izvor denarja, ki lahko izvor, si predstavljate, ki lahko izvira iz gospodarskega kriminala, iz kaznivih dejanj, korupcije, tatvine, trgovine z mamili in ljudmi, orožjem, utaje davkov, temveč gre tudi za eklatantno nezakonito financiranje delovanja političnih strank, nezakonitega ravnanja Janeza Janše, itn. Vidite, prej fregmentirane informacije, lahko bi nastal sum, šlo je za prekršek, zdaj pa, sem jaz del združbe, ki uporablja denar, ki izhaja iz gospodarskega kriminala, kaznivih dejanj, tativne, trgovine z mamili, ljudmi, orožjem… Ja, jaz ne vem, koliko prostitutk smo pa morali prodati za to, da jaz lahko imam svoj plakat v svojem volilnem okraju. Povejte mi, kolega Möderndorfer, jaz ne sprejemam takega argumentiranja v preiskovalni komisiji. Preiskovalna komisija ima ustavni mandat. 93. člen Ustave, najvišja raven. In ko nek tak pamflet pride v tekst preiskovalne komisije, oprostite, jaz sem užaljen kot poslanec, jaz sem užaljen kot poslanec. Tri leta sem se trudil na preiskovalni komisiji, da smo vsako zadevo, ki smo jo zapisali v poročilu, trikrat preverili iz treh različnih virov. In verjamem, da sta tudi ostala dva predsednika preiskovalne komisije ravnala enako. Zato tudi potem ni prihajalo do politiziranja, ko se je predstavljalo poročilo preiskovalne komisije. Sedaj je pa vse drugače, očitno. Sedaj je pa vse drugače. Poglejte, tu zapišete, recimo, »Računsko sodišče je posojila Đuđićeve, če ne bi bilo javno razkrito, ne bi opazilo.« Pa to je laž. Saj smo ga mi javno razkrili. Slovenska demokratska stranka je to posojilo javno razkrila. Ni ga Jani Möderndorfer, ni ga ta preiskovalna komisija. Slovenska demokratska stranka ga je. Priznala napako, zagotovila vse dokumente, ki so bili zahtevani, vrnila kredit, a ne, 90 % časa poslanci SMC posvetijo vprašanju SDS. Poglejte, jaz sem bil zgrožen. Podpredsednik parlamenta je napisal tale Twitt: »Črno na belen«, belem - se napiše, »Janez Janša ni podpisal samo najemne pogodbe za kredit za volilno kampanjo z mafijsko organizacijo, temveč pogodba je bila podpisana tudi pod mafijskimi pogoji.«, član preiskovalne komisije. Oprostite, za ta Twitt ni niti enega dokaza v tem poročilu. Ne v javnem delu, ne v zaprtem delu. V zaprtem delu sploh, tistem, ki je spodaj v tihi sobi, če se ne motim, sem ga šel samo jaz prebrati, nobenega stavka o tej zadevi ni notri. V tajnem poročilu, ne vem kako ste metodološko delali, v zaprtem poročilu imate 6 strani, ki je v javnem delu prekopiranih v tajni del. Zakaj je pa to treba? Zakaj je pa treba isti tekst, ki ga imate v javnem delu, dati tudi v tajnega? Zato, da se število strani poveča, ker v resnici jih potem ni bilo 20, ampak jih je bilo samo še 14, pa še od tega je 10 strani iz tipologije UPPD, pa iz novinarske konference Janeza Janše, pa iz zakonodaje. In to je to. In to je poročilo, ki naj bi predstavljalo vsebino za 90 % javnega časa. Tiste tri ugotovitve, ki sem jih pa prej izpostavil, ki so pa res eklatantne, šokantne in ki bi terjale takojšnjo odgovornost o tistem, pa ta preiskovalna komisija javno ne spregovori nič. In mene boli za tiste strokovne sodelavce, ki so pripravili poročilo o Farrokhu. Oni so se trdili, vse so preiskali, dali so veliko energije v to notri, zato da ga pokvari neka, poliranje s SDS šlagarjem, ker naj bi to nastalo potem iz tega poročila pred volitvami. Poglejte, na koncu koncev, če boste tako politizirali, kdo bo pa še hotel sodelovati s parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami, če potem tako dobro delo umažete s politikantstvom in politiziranjem na koncu v tem predvolilnem času? Ne more. Gospod Hanžek se je uspel zadržati, čeprav je preden je začel preiskovati, javno govoril SDS je kriv, SDS je kriv, SDS je kriv. Ko je dobil dokumente je moral to požreti in je požrl in je delal tako, kot se preiskovalno komisijo dela. Pač pregledal je dokumente, na podlagi dokumentov je lahko sklepal samo tisto, kar so dokumenti dokazovali. Tukaj pa ne, tukaj je bil pa najprej javna obsodba, potem je bilo pa treba dokumente poiskati. In ko dokumentov ni bilo je zadostovala tudi novinarska konferenca Janeza Janše kot argumentarij. Jaz moram reči, da se bo od štirih preiskovalnih komisij v tem mandatu samo ta preiskovalna komisija potem na koncu izkazala, kot da je šlo za čisto politiziranje. Vse ostale preiskoval ne komisije so lahko delo izpeljale na podlagi svojega mandata in dokumentov do katerih so prišli. V tem primeru pa tega niste zmogli. Oprostite, jaz tega ne razumem. Jaz tega res ne razumem, ker ravno če bi štiri preiskovalne komisije lahko delo normalno zaključile bi rekli, poglejte, v tem mandatu se je naredil kvantni preskok naprej in se tudi v naslednjem mandatu nihče ne bi drznil drugače delati. Tako ste pa že napovedali, da v naslednjem mandatu, ker sedaj niste preiskovali, ker sedaj niste uspeli preiskati, ker sedaj niste imeli dosti dokazov vendarle naj se to še preišče, ampak Janša je pa kriv, pika, evo super. In to je rezultat te preiskovalne   (nadaljevanje) komisije. Žal moram ugotoviti, da ta preiskovalna komisija ni izpolnila mandata iz 93. člena ustave, ampak se je sprevrgla v neko politikantstvo in predvolilno temo, žal, tudi za imena vseh tistih članov, ki so v tej preiskovalni komisiji sodelovali. Še enkrat pa ugotavljam, da je bila očitno pravilna odločitev Slovenske demokratske stranke, da ni sodelovala pri tej preiskovalni komisiji.

Hvala lepa.  Preden dam besedo za postopkovno mag. Branku Grimsu, mi dovolite, da povem samo en stavek, glede na to, da so najbolj glasni v Poslanski skupini SDS - pri tej komisiji niso želeli sodelovati, ker očitno je samo ena resnica, in to njihova. Rad bi povedal samo to, da pri vsem, kar je bilo povedano, si ljudje lahko ustvarijo mnenje, danes so tu SDS-ovi najglasnejši, medtem ko sploh niso sodelovali v preiskovalni komisiji. Jaz se čudim, kaj sploh razpravljate pri današnji razpravi, glede na to, da vas ni bilo zraven. / oglašanje iz dvorane/ Gospod Mahnič, prosim, umirite se, boste dobili besedo.  Mag. Branko Grims, imate postopkovno. / oglašanje iz dvorane/ Gospod Mahnič, ali lahko v mikrofon, prosim, poveste, kar želite povedati. Vam dam besedo, izvolite, kar povejte. Si ne upate. Mag. Branko Grims, izvolite, imate postopkovno.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Ne bom govoril samo v svojem imenu, govoril bom v imenu celotne posebne skupine, oblikovane skladno s poslovnikom in na osnovi zakona o naših pristojnostih, pristojnostih Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb. V uvodu je bilo večkrat rečeno, da smo mi v preteklosti presegali svoje pristojnosti. Predlagano je nekaj, kar je nezaslišano v parlamentarni praksi, da naj bi se s sklepom tega, kar je predlagala ta komisija, kar izničilo vse, kar je ugotovila Komisija za nadzor obveščevalno-varnostnih služb, čeprav gre za ista gradiva in isto snov. No, vendar, smo pač ravnali skladno s svojimi pristojnostmi, gospod predsednik, in smo šli v tem času na kontrolo, v kontrolo na vse službe, ki jih nadzorujemo, vključno s Sovo in Kriminalistično policijo. Ugotovitve - še enkrat poudarjam, govorim v imenu celotne skupine, z nami je bil tudi gospod Kopmajer iz vladajoče koalicije - so šokantne. Gospod Möderndorfer v svojem uvodnem delu, če sem zelo blag, ni govoril resnice. Zaradi tega predlagam, gospod predsednik, da prekinete sejo za eno uro, da lahko skličem celotno sejo svoje komisije in da tisti, ki smo bili na kontroli, z ugotovitvami dvakratnega obiska policije, Kriminalistične policije in Sove v tem času seznanimo vse člane komisije in potem s skupnimi ugotovitvami seznanimo Državni zbor. Potem bo vse, kar je bilo danes v uvodu povedano, zasijalo v pravi luči.  Najlepša hvala.

Vašega predloga ne sprejmem. Gospod Jože Tanko, imate besedo, izvolite. / oglašanje iz dvorane/ Postopkovno, gospod Jože Tanko, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Gospod Nemec, zelo rad bi, da mi preberete določbe poslovnika, ki se nanašajo na vodenje seje in ki vam dopuščajo take komentarje, ki nimajo nobene neposredne ali posredne povezave z vodenjem seje. Če želite razpravljati, imate v okviru poslanske skupine čas, se prijavite, povejte, pokomentirajte, ampak takrat, ko vodite sejo, jo pa vodite v skladu s poslovniškimi določbami; nič drugega vam ne dopušča nobena druga zadeva. Moram reči, da se je danes seja že začela slabo, na način, ki ni primeren, kar je povzročil tako predsednik te preiskovalne komisije kot predsednik Državnega zbora, in zdaj vi to zgodbo nadaljujete. Če želite kot parlamentarni govornik obračunati s katerimkoli od poslancev ali pa mu pojasniti kakšna stališča, imate tam svoje mesto in mu to povejte. Takrat, ko vodite sejo, dajete besedo, jemljete besedo, izrekate opomine, prekinjate seje in tako naprej, to so stvari, ki sodijo v vaš delokrog v tistih trenutkih, ko sedite tam zgoraj. Ko pa tam ne sedite, pa si lahko tudi kakšno drugo stvar privoščite, lahko komentirate,  (nadaljevanje) da greste ven in tako naprej in tako nazaj. In predlagam, da delate, da odpeljete tudi to sejo vsaj spoštljivo do kolegov poslancev naše poslanske skupine. Tisto, kar imate vi s svojimi, ne vem, Škoberneti in ostalimi, tisto boste že rešili v poslanski skupini, samo na tem javnem delu seje pa vodite sejo v skladu s poslovnikom. / oglašanje iz dvorane/

Postopkovno, mag. Branko Grims. Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, jaz vam še enkrat predlagam, da sejo prekinete za 1 uro, da lahko na komisiji v miru preučimo podatke, ki smo jih v tem času pridobili. Ti podatki, spoštovani gospe in gospodje, kažejo, da je gospod Jani Möderndorfer v uvodni razpravi grobo lagal in zavajal celoten Državni zbor, ker ne od Sove ne od policije ni dobil nobenih obveščevalnih podatkov in je vse, kar je s tem v zvezi napletel, napletel nek svoj domišljijski spis, verjetno na osnovi tistega dopisa iz Urada za preprečevanje pranja denarja, ki pa seveda ne predstavlja nobenih obveščevalnih niti nobenih kriminalističnih ali drugih podatkov. To je ugotovitev popolnoma soglasna, ki smo jo dobili od direktorja Sove in od namestnika direktorja kriminalistične policije v imenu obeh institucij. Gospod Jani Möderndorfer, jaz predlagam, da prekinemo to sejo, da umaknete gradivo in da prenehati lagati. Ko boste zabili še zadnji žebelj v krsto nekoč mogočnega SMC, se boste spomnili na te besede.

Besedo ima predstavnik predlagatelja, gospod Jani Möderndorfer. Izvolite.

Hvala lepa. Vidim, da to zelo boli… / oglašanje iz dvorane/ No, ampak kakorkoli.

Besedo ima gospod Jani Möderndorfer.

Gospod Grims seveda zgleda, da res ni prebral tega poročila, ker preprosto niti ni dobro poslušal, kaj sem govoril, pa bom še enkrat zaradi tega, ker je vmes minilo 2, 3 ure, pa rad to malo konstantno ponavlja, še enkrat ponovim. Gospod Grims s svojo komisijo KNOVS, v tistem delu, kjer govori o KPK in kjer govori seveda o delu gospoda Klemenčiča, ker je bilo seveda delo komisije popolnoma zlorabljeno in to je ugotovitev komisije in ne gospoda Möderndorferja, kar se reče pravilno, ne tako, kot vi izgovarjate, je seveda več ali manj jasno potrdilo, da seveda temu ni tako in v poročilu tudi jasno zapisalo. Nimate pa samo vi problema. Vidim, da ga ima tudi gospod Logar, predvsem v tistem delu, ko bi radi razpravljali o stvareh, in nekateri celo razpravljate o stvareh, ki so zapisane v zaprtem delu poročila in ne paše na ta odprti javni del. Ampak kot očigledno pač nekateri to zelo radi počnete, jaz o tem pač ne bom govoril. Če boste želeli, boste to lahko delali v zaprtem delu. Mimogrede poročila si ni prebral samo Logar v zaprtem delu, kot je mislil in domišljavo tukaj nastopil, da je edini od 90 poslancev, ki bere to poročilo, res pa je, da se jih je zelo malo, samo 5. Verjetno ste bili vi edini iz SDS. In žal seveda me čudi, kako to, da nekateri tako razpravljate o zaprtem delu, ko si ga verjetno niste niti prebrali niti pogledali. Za gospoda Logarja verjamem, da si ga je pogledal, res pa je, da seveda imajo pa vsake oči svojega malarja. Tudi neverjetno, kako je zaskrbljen nad strokovnimi sodelavci naše preiskovalne komisije. Mimogrede še včeraj sem govoril, pa noben prav nič ni zgrožen, pa nič ne trpi zaradi tega, kar vi ugotavljate. Je pa res eno samo preprosto dejstvo. Poročilo je javno in to, o čemer je govoril gospod Logar, si lahko prebere vsak državljan in državljanka ali pa rezident, ki ima dostop do spletne strani in lahko bere, kaj v resnici v tem poročilu je. Jaz na tiskovni konferenci, seveda to je spet ena zanimiva teza, kako on razume moje tiskovne konference, kar mu niti ne zamerim, dve tretjini je bilo govora o zadevi Farrokh, dve tretjini tiskovne konference samo Farrokh. To, da pa si nekateri radi domišljajo, da bi rad govoril… Jaz bi bil najbolj srečen, če ne bi nič rabil govoriti od vašega predsednika, še najbolj vesel bi bil, če se sploh tema ne bi razširila na NKBM, ampak vi ste manjkali v tem prostoru takrat, ko sem razlagal vašemu kolegu Grimsu, ki je to razumel in ni komentiral več nazaj in mi pokimal in ko sem mu razložil, v čem je bistven problem. Problem je, da v času, ko se je to dogajalo v Novi Ljubljanski banki, je bil to prekršek in ne kaznivo dejanje.  (nadaljevanje) Šele vlada Boruta Pahorja, kar je svojevrsten presedan in to sem tudi danes jasno povedal in tudi na tiskovni konferenci, je spremenila zakon in je naredila kršitev embarga za kaznivo dejanje. Gospod Šturm v svojem zakoniku, takrat, ko ga je predlagal, sprejeli ste ga vi leta 2006, tega preprosto ni predlagal in vi ste to potrdili. Zato ne projicirajte svojega lastnega problema, ki bi ga danes radi predstavili, na nas in na našo komisijo in kako mi ugotavljamo, kaj je bilo in kaj se je zgodilo v Novi Ljubljanski banki. Če pa mene osebno vprašate, je pa, čeprav takrat ni bilo kaznivo dejanje, nepojmljivo, da se je sploh zgodila kršitev embarga. Zdaj, tisto, kar je bolj pomembno … Jaz ne bom komentiral vseh teh izgledov, pogledov, in tako naprej. Jaz vem, da v kakšni stvari boli, če komisija ugotovi nekaj drugega. Nikoli nisem dr. Logarju očital, še več, danes, če bi pozorno poslušali, sem bil zelo decidirano, natančno jasen, kaj sem rekel za komisijo gospoda Logarja. Bil je bistveno bolj natančen kot njegov kolega Grims, ki je zlorabil komisijo, dočim Logar ne. Je pa dejstvo, da je zaslišal premalo prič, nisem pa mu očital, da je to malomarnost, ampak ker ni imel več časa, potem pa je bila že ustanovljena nova komisija. Res pa je malo hecno, da bi bili dve preiskovalni komisiji ustanovljeni na isto temo. To me spominja na tiste čase, ko je imel SDS še v Mestni občini Ljubljana svojo proslavo, pa svoj občinski praznik je hotel imeti. Lepo vas prosim! Je pa res nenavadno, da so se štiri komisije ukvarjale v resnici z istim predmetom.  No, mene bolj zanima nekaj drugega. Jaz sem danes ves čas pričakoval, da bo tukaj sedel vaš predsednik Janez Janša, ki je podpisal to posojilno pogodbo, ker bi edino on znal iz prve roke povedati, zakaj jo je podpisal in kaj je mislil in da bi končno že zaradi interesa javnosti – jaz bi bil najbolj srečen, ker bi mi zaprl usta, ampak gladko bi mi zaprl usta – pojasnil, zakaj se je odločil za takšen kredit, iz katerega računa ga je dobil in kam in na kater račun ga je vrnil kot predstavnik politične stranke, ki jo predstavlja. Tako bi rešil ta problem in danes sploh ne bi imeli te diskusije, če bi to naredil včeraj. Še več, trudil sem si gledati njegove javne izjave. Zdaj sem prebral ta vaš intervju v vašem časopisu, kjer v bistvu v dveh odstavkih razloži vse o komisiji in o tem posojilu. Ampak ne odgovori, razen to, da reče, da je Möderndorfer itak passe, to v njegovem znanem stilu, če bi pa na Twitter napisal, bi se pa spustil na svoj najnižji nivo, česar je sposoben, in uporabljal vse tiste besede, ki se jih javno na tiskovnih konferencah ne upa, še posebej pa ne pred volitvami. In na koncu pri posojilu pač pove, da je spet cela zarota in pajčevina okoli njega se zgrinja, POP TV, Kos deluje proti njemu,… Skratka, to je njegov odgovor. Naj pove! Ne, preklical je, ne bo razpravljal. Jaz sem ga videl, sem opazil, da je danes na seznamu. Zadnji hip, pred pol ure se je odjavil kot razpravljavec. Niti nastopil ne bo. Ker ve, da je bolje molčati ali kako? Jaz si drugače tega ne znam razložiti. Vse ostalo so prazne besede in odvračanje pozornosti nekam drugam. Jaz nimam problemov s tem, da politična stranka najame posojilo, imam pa resen problem, če predsednik stranke ne zna pojasniti, zakaj je najel kredit pri gospe in ne pri eni od katerihkoli bank v Sloveniji. Ma, tudi, če bi v Avstriji v kakšni banki najel, bi še razumel. Ampak ne, pri eni gospe, kjer je vse čudno. In tega ne zna pojasniti in tak naj bo predsednik vlade jutri, ko ne bo znal pojasniti, kako vodi to državo in jo upravlja. In da se je zmotil najeti posojilo … Pri celem aparatu, znanju in pameti, ki jo imate v SDS-u! Samo en odgovor rabim. Tako, kot sem rekel. Usedel se bom in bom tiho. Nobene trditve ni. In ne obračajte besed, ki jih nisem rekel. Bi pa vi radi to slišali. Jaz vem, da morate nahraniti svoje ljudi, ker je to težko razumeti. Jaz to vse razumem, samo račune bo slej kot prej treba položiti, pa ne zaradi vas, ampak zaradi davkoplačevalcev in zaradi zaupanja, ne samo v vašo politično stranko, ampak v celoten politični sistem v tej državi, to je treba narediti. Ne se skrivati za tem ali je to poročilo dobro ali ne, ali je kvalitetno ali se bodo standard dvignil ali ne vem kaj še vse. Jaz vem, da je poročilo dobro in tudi to vidim, iz te bolečine, ki jo spremljam.

/ mikrofon ni vključen/ Postopkovno.

Postopkovno, Jože Tanko.  Želite postopkovno, ker ste vi prej dvignili roko, ali damo postopkovno mag. Branku Grimsu? Gospod Jože Tanko, izvolite, imate postopkovno.

Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Zdaj, vi ste hitri samo takrat kadar ni treba.  V skladu s četrtim odstavkom 73. člena je bila predlagana prekinitev, to kar je predlagal kolega Grims. In predlagal je zaradi tega, ker so se pač pojavile dodatne informacije in mislim, da lahko na osnovi tega se tudi to določi, ker Državni zbor odloči, da se pridobi mnenja delovnih teles, ZPS, in tako naprej, to je bilo tudi predlagano in predlagam, da pač o tem odločite. Če ne boste vi odločili v skladu s prvim odstavkom, daste lahko na glasovanje po četrtem odstavku. In jaz mislim, da je prav, da se pač stvari, ki so se pojavile naknadno, pojasnijo. Nobenega tehtnega razloga ni, da ob tako pomembni temi, kot je proliferacije, pa tudi še kakšna druga vprašanja, ki so s tem povezan, pomembnejša so vidim druga vprašanja, da se o tem stvari ne razčisti. In zdaj, glede na to, da tu ne gre za zidanje postopkovnih vprašanje, je treba najprej o enem postopkovnem vprašanju odločiti, da se lahko preide na drugo postopkovno vprašanje. Tako je po Poslovniku. Odločiti je treba pa ali tako kot ste prej, da ne boste dali na glasovanje, ali pa da daste na glasovanje. In tu ne morete sprožiti serije 15 postopkovnih predlogov zapovrstjo. Je treba iti po korakih en po en. In najbrž gospod Nemec, ker vse veste, da ste se najbrž tudi tega v tem mandatu navadili. Ta knjigica je pač ustava te hiše in jo je treba spoštovati.  In predlagam, da o predlogu glasujemo.

Gospod Janša… Gospod Tanko, torej vztrajate da glasujemo o tem predlogu? V redu, razumem. Žal, gospod Jani Möderndorfer, moramo dati na glasovanje predlog, gospod Jože Tanko, v tem delu ima prav. Tako, da bomo glasovali o predlogu, ki ga je podal Jože Tanko. Na podlagi četrtega odstavka se točka prekine, 73. člena, da se pridobi mnenje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Žal… / nemir v dvorani/ Ne, žal, ne.  Gospod Jani Möderndorfer, moramo odločiti o predlogu gospoda Tanka. Predlog, ki sem ga prebral je na mizi. / nemir v dvorani/ Dobro, potem bom najprej začel s postopkovnim, mag. Branko Grims, in kasneje dobite besedo tudi vi. V redu? Mag. Branko Grims, imate besedo za postopkovni predlog. Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik. Od Policije smo v tem času že tudi pisno prejeli dodatno informacijo, klic je bil, vse kar je možno narediti smo naredili in edino kar sem prosil je, da se prekine seja za eno uro, da imamo lahko normalno sejo komisije, bo javna, lahko vsi sledite, da vse to predstavim vsaj članom komisije in da se pomenimo kaj je to, kar se dogaja. To, kar se dogaja v takšni obliki, če bo šlo tako naprej, je škandal najvišjega reda. Imate informacijo, uradno ugotovitev za to pristojne komisije, da je nekdo dajal lažne navedbe temu Državnemu zboru in bo zato zelo verjetno fasal kazensko ovadbo, pa ne dovolite prekinitve seje, zato da bi se razčistilo kaj je res in kaj je prav in kaj ni res in kaj ni prav.  Dajte prosim pretehtati svoje delo in omogočite z enourno prekinitvijo, da skličem sejo, da seznanim vse članice in člane kaj smo ugotovili in da se pomenimo kako   ukrepati naprej. To je bistveno glede na to kar je bilo povedano v uvodu in glede na to kar je predlagano v papirjih, ki so danes pred vami. Jaz prosim, da tako ravnate v imenu integritete Državnega zbora Republike Slovenije.

Hvala mag. Grims.  Ne razumem vašega izvajanja, ker sem ravnokar rekel, da bomo glasovali. Gospod Jani Möderndorfer, izvolite, imate postopkovni predlog.

Podpredsednik, jaz ne vem v kakšnih novih dejstvih govorijo, vem pa eno drugo stvar, da je Državni zbor ustanovil preiskovalno komisijo, ki je edina ta hip, ki lahko, bom rekel, ugotavlja in daje tudi ugotovitve s končnim poročilom. In edino končno poročilo je tisto, ki bo povedalo ali bo sprejeto ali ne, zato bodo imeli možnost vseh 90 poslancev, če bodo le primigali se v Državni zbor. Ampak druga stvar, ki je pa bolj pomembna, ko bo pa končno poročilo sprejeto, potem pa lahko ugotavljajo in sklicujejo seje in ne vem, se pogovarjajo o tem, kaj mislijo, da je prav in kaj ne. Med obravnavo končnega poročila pa ne more KNOVS ugotoviti neka nova dejstva in se iti pogovarjati o proliferaciji. Zakaj tega ni naredil takrat, ko je imel svoje poročilo? Ne, on se je takrat ukvarjal z nečim za kar ta komisija sploh ni bila pooblaščena. / oglašanje iz ozadja/ Ukvarjal se je z gospodom Klemenčičem za Pravosodje in ga klical na zaslišanje, ki niti ni dolžen priti. Koga KNOVS lahko v bistvu nadzira? Obveščevalne službe, vojsko, policijo in tukaj se konča. In lepo vas prosim, nehajmo delati tukaj neko znanstveno fantastiko nad nekimi novimi dejstvi in delati neko gravuro in telovadbo nad Poslovnikom. Lepo vas prosim, nobenih novih dejstev ni. Poročilo je na mizi, vsi ga imamo. Imamo možnost vpogleda v tajno poročilo in to je to. Če bo ocenil Državni zbor, da to niso dejstva, da to poročilo ni v redu, bo izglasovalo da poročilo ni sprejeto in je stvar končana. Jaz ne vem zakaj… Kaj bo zdaj gospod Grims, ki lahko dela kar hoče, ampak izven tega programa, ki ga imamo danes na dnevnem redu, pa prav gotovo ne in zakaj bi se zdaj moral Državni zbor Knovsu prilagajati pa prekinjati sejo. Naj počaka, da bo končana ta seja, potem pa zardi mene ob desetih zvečer naj kliče Knovs. Saj to možnost ima vedno, kadarkoli, 24 ur na dan, saj poslanci nimajo osem urnega delovnika. Pa še zakon o delovnih razmerjih za njih ne velja.

gospod Jani Möderndorfer, ne bom se opredeljeval o tem ali imate prav ali ne, ampak po Poslovniku moram dati to glasovanje na dnevni red. torej bomo glasovali. Imamo še kakšen postopkovni predlog? Vidim, da ja. gospa Kustec Lipicer, imate postopkovni predlog. Izvolite.

Hvala lepa podpredsednik.  Po poslovniku imate tudi možnost, da sami odločite kako in kaj. In vas pozivam, postopkovno, da o tem premislite. Namreč strategija tukaj je zelo očitna, vidna iz vesolja. SDS si želi, da danes ta trenutek zaključimo z razpravo o tudi tem, koliko so sami vpleteni v umazane posle finančnih malverzacij, ki so se dogajale in se še očitno dogajajo in jih poskušajo še vedno izkoriščati. Na kakšen način želijo to narediti? Nimamo ustreznega kvoruma ta trenutek, kar pomeni, da nimamo 46, ne zaradi večine prisotnih na njihovi strani, pa na naši, ampak še kje drugje. In v primeru, da ne bomo dobili 46 glasov, se bo ta seja za njih slavno, za Republiko Slovenijo, državljanke, državljane pa neslavno zaključila, brez epiloga. Zato vas pozivam, da še enkrat premislite o tej svoji odločitvi, in da omogočite, da nadaljujemo z razpravo. Vsi razlogi, zakaj bi lahko nadaljevali, so na strani pravice.

PODPREDSEDNIK MATJAŽ NEMEC

Hvala lepa za besedo.  No, zdaj v tem poročilu, po katerem je bilo zaslišanih izjemno veliko prič v kratkih intervalih, lahko samo ugotovim, da s tistim temeljnim problemom koalicije, ki se nanaša na tisti famozni kredit SDS, ni bil zaslišan nihče iz SDS in nihče od ostalih oseb. Če bi zdaj gospod Möderndorfer tako rad slišal mnenje predsednika SDS, bi ga lahko v tem času, ko je vodil preiskovalno komisijo, zlahka povabil kot pričo na preiskovalno komisijo in bi vsi ti razlogi in vse te stvari bile pojasnjene. Ker tega ni storil, je v tem delu pravzaprav eno samo sprenevedanje, kaj bi, kako bi, kaj je narobe, kako naj bi bilo narobe in tako naprej. In mislim, da na tak način delati preiskovalne komisije, ko za točko poročila, ki ga postavljate kot temeljno, ni bil nihče zaslišan in ste vse delali na podlagi časopisnih člankov in morda iz kakšnega dokumenta, je sila nekorektno, neobičajno. Take preiskovalne komisije, ki bi delale na tak način / nemir v dvorani/, v Državnem zboru še ni bilo, da pri preiskavi ni poklicala kot priče ali kot…

Prosim, mir v dvorani.

… preiskovance tistih, ki so bili v posel vpleteni, da bi potem napisala poročilo in določila krivdo. To se še ni zgodilo. In s tega vidika je ta del poročila popolnoma nekredibilen. Kar je napisano, je na nek način izmišljotina, nima podkrepitve v izjavah, v stališčih, v izvedeni preiskavi ali pa zaslišanjih in tako naprej, ničesar ni. In ugotavljam, da je gospod Möderndorfer že pri drugem velikem projektu pravzaprav padel, eno je to poročilo, kjer ni uspel in ga ni bil sposoben kredibilno sestaviti, pripraviti, zaslišati vse tiste, na katere se to nanaša, in pa nekoč prej se je tudi pri neki interpelaciji zgodilo podobno, ko ga je zmanjkalo uro ali dve pred zaključkom seje in je pravzaprav povsem pregorel. Edini od Slovenske demokratske stranke, ki je bil zaslišan kot član stranke, je gospod Zvonko Černač, ampak on ni bil zaslišan  (nadaljevanje) v svojstvu (?) KNOVS-a, vodenja KNOVS-a za primer Farrokh. In imate napisano na seznamu in tako je tudi narejeno. Zdaj, glede na to, da se je na tak način ta preiskovalna komisija na hitro širila, je pravzaprav problem v tem ali pa še hujši problem v tem, zakaj se ni širila še na nekatere druge primere. Ne vem, če dam samo ugotovitev, da se to ni razširilo na načrtovane ali pa načrtne prisilne poravnave političnih prijateljev gospoda Janija Möderndorferja. Tam je šlo veliko denarja skozi sistemski postopek prisilne poravnave, tako ali drugače izpeljane in na tem področju ni bilo nič narejenega. Lahko je šlo tam za pranje denarja, lahko je šlo tam za, ne vem, izigravanje bank, izigravanje tistih, ki so sodelovali v poslih, in tako naprej. Zdaj, če je to tako pomembno, da se da kredit, ki je bil poplačan v celoti naslednji dan, kot nek projekt v preiskovalno komisijo, je čudno, da neki megaprojekti vaših velecenjenih prijateljev niso bili niti preiskovani, ne v NKBM-ju, ne v NLB-ju, ne v kakšni drugi banki. Pa bi jih lahko na tak ali podoben način uvrstili v preiskovalno komisijo. Ni čudno, da drži neka parola, ki jo je nekoč izrekel gospod Rudi Moge, poslanec LDS-a, ko je rekel za neko gospo 'NLP' – nedolžna, lepa, pametna. Zdaj, če na tak način tako gospo obravnavaš na preiskovalni komisiji, ko jo zaslišuješ, in potem z enim stavkom ugotoviš, da mora biti 'NLP', potem to ostane 'NLP'. In mene čudi, da gospod Möderndorfer v vsej svoji vnemi, v vseh teh svojih zadevah na tak način spelje to preiskovalno komisijo v tem konkretnem primeru. Druga stvar, ki je po moje tudi zelo problematična in pomembna, je pa tudi to, da za ključne osebe sedanje koalicije, ki opravljajo ministrske funkcije in so bile takrat tudi seznanjene s primerom Farrokh v eni, drugi ali tretji vlogi (nekateri že v tretji vlogi), ni nobenih ugotovitev. Gospod Klemenčič je bil takrat, ko se je to dogajalo, državni sekretar, preiskoval je bančno luknjo, imel je poročilo, ki ga ni hotel pokazati nikomur, zdaj pa je minister, ki bdi nad resorjem, ki se mu reče pravosodje. Zdaj, če na tak način delamo parlamentarno preiskavo v tem delu ugotovitev in zaključkov, potem to ni parlamentarna preiskava, ampak se temu reče ščitenje privilegijev in ravnanj tistih, ki so v teh poslih sodelovali. Velja podobna ugotovitev tudi za primer Farrokh. Če takole na palec rečemo: v tem poslu oprane milijarde je bila banka približno ob ene tri milijone provizij. To je neposredno del bančne luknje. Ker če takih stroškov banka ni zaračunala, pomeni, da se je to v poslovnem izidu tudi izkazalo. Pa še kaj drugega zraven, lahko je bilo tega celo bistveno več. Tako da, kar zadeva kvaliteto tega poročila oziroma preiskave, je problem že to, ker so bile minimalizirane, to se pravi, to je teklo kot po tekočem traku s standardnimi vprašanji. Mislim, da predsednik preiskovalne komisije na odprtem delu skoraj nikomur ni postavil več kot tri vprašanja, resna vprašanja. Vse ostalo so bile procesne zadeve – stroški, vabilo, kam pošiljamo pošto, in tako naprej -, vsebinsko pa več kot treh vprašanj, to, kar smo gledali, pravzaprav nikoli ni postavil. Ostali člani preiskovalne komisije so bili pa še mnogo bolj skromni. Problem je v tem, no, da se iz tega dela neka velika zgodba, iz zaključkov, ki jih v bistvu pravzaprav ni. Bi pa bilo zelo korektno, da bi gospod Möderndorfer ugotovil ali pa povedal, da je ključni nosilec ali pa ključni odgovorni, da je nekaj prekršek in ne kaznivo dejanje, pravzaprav on, ker je na tak čuden način popravljal zakon o političnih strankah. Če že to misliš, da je to moralo biti tako narejeno. Tako, da velik del krivde, tistega, kar pripisujete drugim, nosite pravzaprav sami, neposredno. Neposredno. In tudi ti silni poskusi potem, da potem ko je ta zgodba prišla ven, popravili zakon o političnih strankah, pač sodi v ta kontekst teh zadev.  Skratka, zdaj iz tega, kaj lahko izluščimo, to se pravi na eni strani tiste, vse tiste, ki so sodelovali ali pa so bili seznanjeni z dejanji, opravičuje del tega, ker so nekateri še aktivni politiki v tej stranki SMC, na drugi strani pa se kot elastika vleče krivdo na nekaj, kar se v bistvu niti resno ni preiskovalo, ker se ni povabilo ljudi na zaslišanja, ne za priče in ne za preiskovance. Skratka, pač namen tega je nek spektakel narediti, na nek tak način, samo zato, da se govori o eni marginalni stvari, ključna stvar se pa skriva.  In zdaj če že govorite, gospod Möderndorfer o tem, da je treba dvigniti zaupanje v politiko, je treba, ga morate najprej pri sebi, da ne boste preskakovali iz stranke v stranko, to je pač en del zaupanja v politiko, ker gre vsakič za nateg, in drugič, da če že delate karkoli na osnovi zaupanja v Državnem zboru, potem naredite to objektivno. Objektivno. Se pravi, da tudi vaše aktualne ali pa bivše politike ne obravnavate enako, po istih kriterijih, na osnovi iste pravne podlage, kot, ne vem, nekateri iz SDS ali drugih strank. In niste ravnali v tem primeru popolnoma nič drugače, kot ne vem, sodišče, ki je v enem primeru izločilo dokaze zato, da je bil nekdo nedolžen, v drugem primeru pa je napisalo dokaz, da so lahko nekoga obsodili in vi za to glasovali tudi v Državnem zboru, ko se je določene stvari odločalo. To poročilo tehnično gledano je z ugotovitvami narejeno popolnoma enako. Popolnoma enako, nekateri so izpuščeni, ker so sodelovali in bili obveščeni o teh zadevah, drugim se je nekaj naredilo, čeprav se nobenih konkretnih dejanj in aktivnosti v tej smeri ni naredilo. Hvala lepa.

Postopkovni predlog dr. Franc Trček, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, predsedujoči. Glejte, nekje je meja. Jaz lahko nekoga imenujem tako ali drugače, mimogrede, jaz sem takrat začel »spoštovana SDS« z razliko od vas imam malo več bontona. Ampak, po skoraj štirih letih dela, si ne bom dovolil tovrstnega laganja, kot si ga privošči poslanec in vodja poslanske skupine, ki je v parlamentu od leta 2000. Gospod Tanko je dobil skozi bruto plače več denarja, kot je bila provizija NLB, kar pa ne pomeni, da s tem zmanjšujem ta nadkriminal v NLB. Ne bom si dovolil tovrstnih laganj, ker sem dvakrat tekel to zgodbo, ker sem skoraj vsakemu, ki je bil zaslišan postavil več kot tri vsebinska vprašanja, očitno Jože ni šel to v klet brati. Ta zgodba Prijedor, gospa Điđić ni ključni sklep, to tudi moramo povedati in mi nismo to kar na osnovi nekih dokumentičev, ampak na osnovi resnih poročil štirih preiskovalnih organov za preprečevanje pranja denarja iz Slovaške, iz Avstrije, našega in iz Bosne in Hercegovine pridobi. In mi v tem nismo nič prejudicirali, ker jaz bi bil zadnji, ki bi to podprl ta sklep, ampak smo zgolj odkrito povedali, da naslednji sklic Državnega zbora, če hočemo dvigniti kvaliteto tega v smeri hrama demokracije, naj se s tem ukvarja. Tudi jasno sem povedal, če bi v tej komisiji ali če bi bil aktivni član Logarjeve komisije, pa bi ugotovil, da gre podobni transfer denarja do Luka Mesca, bi bil jaz tista oseba, ki bi verjetno Levico spravila ven iz parlamenta. To je 82. člen Ustave, to je odgovornost vsakega poslanca in poslanke. In jaz sem v tej bajti se preveč nagaral, da bo nekdo, ki je dobil več kot milijon evrov bruto do sedaj iz penez tudi moje matere, ki nima 500 evrov penzije, mojega brata, ki gara za za 600 evrov, take klatil. Hvala.

Predstavnik predlagatelja, gospod Jani Möderndorfer. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Ja, seveda se je treba odzvati na to, kar je spoštovani cenjeni poslanec Tanko stelovadil v svoji razpravi.  Namreč, poglejte, da bi jaz bil sam odgovoren za zakon o političnih strankah v štirih letih, tudi tisti poslanci, ki so prvi mandat vedo, da je to nemogoče. To je neizvedljivo, ker mora biti vsaj večina od tistih, ki glasujejo.  Druga stvar, dejstvo je, da če kdo, potem in Jože in jaz, oba, zelo dobro veva, kako se je sprejemal zakon o političnih strankah, ker sva sedela na istih sestankih, usklajevala in tudi zelo jasno mi je povedal zakaj in pri kateri stvari se ne strinja in zakaj ne bo podprl tega zakona. Sploh pa je bilo eno pravilo, ki se mu reče, poglejte, dajte vi to urediti, mi tega sicer ne moremo podpreti, saj razumeš, ampak zadeva je takšna in takšna. Danes govoriti, da sem jaz odgovoren, Jože, poglej, to je najmanj, kar je nekorektno za slovensko javnost. Veš, lahko tudi jaz spregovorim kakšno stvar, ki se praviloma pač dogaja v zakolisju.  Druga stvar, preiskovalna komisija ni Jani Möderndorfer. To sem vašemu kolegu Grimsu že enkrat moral danes razložiti. Preiskovalna komisija ni sestavljena z večino koalicije, opozicije ali iz česarkoli. Ampak iz vsake stranke, politične stranke, pride en član. In na naši komisiji niti enkrat en član ni glasoval pri nobeni stvari proti. Torej, to ni mnenje Janija Möderndorferja. Težko jaz prepričan Trčka, da naj glasuje z menoj, če se z menoj ne bo strinja. Nikoli ne bo glasoval z menoj. Enako velja tudi za Novo Slovenijo. Vaša največja napaka, kolega Tanko, in ti si nosilec te napake, ker predstavljaš to skupino, je, da niste uporabili pravico, demokratično pravico sodelovati pri preiskovalni komisiji in držati roko kot največja opozicijska stranka in kontrolirati, kako mi to delamo. Veste, najlažje je, kolega Tanko, priti takole, pa malo posvinjati kar po vseh, češ, to je pa nekompetentno, tole je pa zanič, to pa nič ne drži. Vmes si izmišljevati celo še, da bo KNOVS se sklical, ker je neka nova dejstva spoznal. Jaz se opravičujem, samo parlamentarna komisija za pranje denarja je v Novi Ljubljanski banki in NKBM je kompetentna in edina do glasovanja ugotavlja in razpravlja o tem in podati poročilo Državnemu zboru. Danes na tem plenarnem zasedanju pa seveda vsi lahko povemo svoje in z glasovanjem bomo tudi jasno sporočili kaj si mislimo o tem poročilu. Vse ostalo so pravljice za lahko noč oziroma temu jaz vedno rečem, stiska, ko ne veš več kaj še bi, potem začneš diskvalificirati tistega, ki je pravzaprav moral predstavljati to komisijo. To, oprosti kolega Tanko, je pa najnižji nivo, ki si ga lahko nekdo privošči, ko namesto argumentov zavlada diskvalifikacija. Jaz sem sicer vesel, kolega Tanko, da si to uporabil, ker takrat vem, da nimaš argumentov, da si prazen.

Besedo ima mag. Branko Grims.  Izvolite.

Moram reči, da je ta seja res izjemno zanimiva. Če bi kaj veljalo v tem parlamentu, bi morala veljati volja, da se ugotovi resnica. To je smisel preiskovalk, gospe in gospodje. In ko preverimo navedbe, ki so bile zame izjemno presenetljive. Vendar če bi držale, da je bilo nam nekaj zamolčano, nekaj pa dano Möderndorferjevi komisiji in se izkaže to kot neresnično, če bi bilo res, bi jaz osebno dal ovadbo proti tistemu, ki bi zamolčal podatke, pa se to izkaže za lažno, se s tem nočete seznaniti. Še bolj zanimivo je pa naslednje dejstvo. V okviru naših pristojnosti smo preverili tudi uporabo posebnih metod in sredstev in dajanje obveščevalnih   informacij. Navedbe, ki so bile tukaj rečene, to ni noben tajen podatek. Nič od tega kar vam je govoril danes gospod Möderndorfer, ki je rekel, da je dobil neke obveščevalne podatke, ki dokazujejo, da sta tista dva vpletena in potem zraven SDS... / nerazumljivo/, nič od tega ni res. na Sovi in na policiji nimajo nobenih podatkov ne od Đuđićevi ne o Roku Snežicu in seveda jih niso dali preiskovalni komisiji. To so nam zatrdili oboji in oboji v vseh oblikah. To lahko potrdita oba, tudi gospod Kopmajer iz vladajoče koalicije, ki sta bila v kontroli z menoj. To se pravi, nov podatek je to, da gospod Möderndorfer v celoti ne govori resnice, in da je predlagan sklep, ki je lažniv, ki je zavajajoč, ampak s tem se nočete seznaniti. Niti niste hoteli seje prekiniti, da bi se o tem lahko pogovorili na seji moje komisije. In hkrati notri napletate kako je vse nično, kar smo mi naredili, kar seveda je edini cilj te komisije in to sem takrat povedal, ki je bila ustanovljena, to da opere takratnega državnega sekretarja, kasneje predsednika KPK, sedanjega ministra za pravosodje, Gorana Klemenčiča, kakršnekoli odgovornosti. No pa zraven ste dali še drugo ministrico, Matejo Vraničar, ki je bila takrat državna sekretarka. Skratka, njiju v tej komisiji sploh niste zajeli. Kaj je takrat priča povedala na seji Knovsa. To je bilo javno povedano, že večkrat, da tisti, ki so neposredno odgovorni ugotavljajo, ki so sami peljali postopek, da bi se postopek končal drugače, če bi bil tisti dokument s strani KPK… / izklop mikrofona/

Čas.

/ izklop mikrofona/

Postopkovno, dr. Franc Trček.

Hvala za besedo.  Še enkrat. Prvič, kot sem že povedal, ko je bil gospod Grims odsoten, res da preiskovalne komisije ponavadi dobijo ime po tistem ki jih vodi, ampak nobena komisija ni ne tvoja ne moja, spoštovani Brane, tudi Knovs ni tvoj. Mogoče je tvoj v tvoji glavi, ampak po Poslovniku ne, ni tvoj Knovs. Je pa res, da si ga ob pomoči koalicije pa Tonina naredil tvojega v tem mandatu in tudi zaradi tega sem jaz izstopil iz Knovsa.  Drugič. Ne bom si dovolil spet teh žalitev, ker sem znotraj razprave jasno povedal, da se ne strinjam z Janijem glede poročila Knovsa, ki ga navsezadnje ni pisal mag. Branko Grims, ampak ena gospa, ki je zaradi tega ostala brez počitnic, pa si se ti zdiral nad njo, ker je tebe Janša nadrl, tudi to bom povedal, ker si prehitro neke informacije ven nesel. Bom spet še malo več groženj dobil. Dosti imam jaz takih šalabajzerjev, ki se gredo politiko v Sloveniji, ker imam odgovornost do 2 milijona ljudi in tega se ne boste več šli dokler mene ubijete. Gotovo. Dosti. Jasno. In jaz sem videl štiri dokumente štirih organov, ki se ukvarjajo s preiskovanjem, preprečevanja pranja denarja. Ali boš ti z znanstveni magisterijem rekel, da so to falsifikati? Lahko noč.

Prehajamo v sklepni del razprave o katerem dobi besedo še predstavnik predlagatelja, gospod Jani Möderndorfer. Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa predsednik.  Današnja razprava na odprtem delu je v resnici pokazala, da v resnici je poročilo tisti, ki seveda odraža določene nove ugotovitve in večina poslanskih skupin v svojem stališču seveda ugotavlja, da je potrebno seveda sprejeti določene ukrepe zato, da lahko preprečimo, da bi se kaj podobnega lahko zgodilo. Predvideno je bilo, kar v bistvu sem tudi zadovoljen, moram reči, da samo pri eni poslanski skupini v bistvu vidim, da v resnici nekako niso zadovoljni s poročilom, saj ne živimo v državi enoumja in tudi ne pričakujem, da bodo vsi za vse in vsi za takoj, ko nekdo nekaj predlaga.  (nadaljevanje) Me pa kljub temu veseli, da je različna paleta – politična paleta, seveda – sprejela način razmišljanja, da so potrebne spremembe, in predvsem razmišljanja, da se prepreči tudi zaradi varnosti in nenazadnje zaradi ugleda Republike Slovenije, da se določene stvari ne zgodijo. Zdaj, pred nami je v bistvu zaprti del zaslišanja, kjer bi seveda imeli možnost diskutirati in se pogovarjati o tistem delu, ki je zaprt za javnost, vendar jaz imam en predlog, ki ga bom podal, predsednik, in ki seveda velja tudi za vse poslanke in poslance. V kolikor noben ni proti, predlagam, da se nadaljuje odprti javni del in za to, da ne bomo po nepotrebnem, glede na to, da tudi vem, koliko ljudi je prebralo zaprti del, se je težko pogovarjati o stvareh v zaprtem delu. Razen, če je seveda izražen interes, potem pa seveda jaz absolutno podpiram in nimam nobenih težav. Lahko se pogovarjamo tudi na zaprtem delu. Tako da, to bi še bil moj predlog, predsednik, in potem je seveda tudi vaša odločitev v skladu z dogovorom z vsemi poslanci.  Hvala.

Torej, poslanec Jani Möderndorfer je podal postopkovni predlog, da se seje ne zapira. Poslanke in poslance sprašujem, ali kdo morebiti želi razpravljati o dodatnem in drugem dodatnem končnem poročilu. Ne.  Ker ste vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, dobili besedo in ker čas, določen za razpravo, še ni potekel in ker nihče ni izrazil interesa za razpravo o dokumentih na zaprtem delu seje, sprašujem, ali želi na podlagi prvega odstavka 71. člena Poslovnika zbora še kdo razpravljati. Obenem vas obveščam, da bo glasovanje takoj po končani razpravi. Želi kdo razpravljati? Ne.  Potem zaključujem razpravo in ugotavljam, da se je Državni zbor seznanil s končnim poročilom o opravljeni parlamentarni preiskavi o ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma, jedrske proliferacije ter financiranja aktivnosti tujih obveščevalno-varnostnih služb v Novi Ljubljanski banki, d. d., ter domnevnega pranja denarja v Novi kreditni banki Maribor, d. d.  Prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Postopkovno, gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Predlagam, da pred glasovanjem odredite 15 minut odmora za posvet v poslanski skupini.

PREDSEDNIK DR. MILAN BRGLEZ