32. redna seja

Državni zbor

10. 7. 2017
podatki objavljeni: 10. 7. 2017

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Pričenjam 32. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič do 16. ure, gospa Irena Grošelj Košnik do 16. ure, gospa Anja Bah Žibert, dr. Jasna Murgel do 13. ure, gospod Kamal Izidor Shaker, dr. Franc Trček do 14.30 ure, dr. Matej T. Vatovec do 15. ure in od 17.30 naprej, Luka mesec od 17.30 ure dalje, Miha Kordiš od 17.30 ure dalje, Violeta Tomić od 17.30 ure dalje, gospod Matjaž Han od 13. ure, mag. Branislav Rajić in gospod Marjan Dolinšek od 17. ure dalje.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in minister ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.  Vse prisotne lepo pozdravljam!  Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje, vas moram obvestiti, da je umrl. mag. Dragan Černetiča, poslanec prvega mandata Državnega zbora od leta 1992 do leta 1996 in član Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije.  Prosim vas,   (nadaljevanje) da spomin nanj počastimo z minuto molka.  / minuta molka/  Prehajamo na določitev dnevnega reda 32. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 30. junija 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda seje nisem prejel. Obveščam vas, da sem 6. julija 2017 s strani Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke prejel predlog za širitev dnevnega reda s predlogom priporočila v zvezi z migrantsko krizo in vzpostavitvijo nadzora na meji z Republiko Italijo. Ker je predlog za širitev v nasprotju z sedmim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora, saj ne gre za zadevo iz drugega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o širitvi 32. seje ne more odločati. Zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s klicem.  Postopkovno, mag. Branko Grims.
Spoštovani.  Vsekakor predlog, da pod nujno obravnavamo naš predlog za širitev dnevnega reda in torej za vzpostavitev ustrezne zaščite meje z Italijo, zaradi drastičnega povečanja dotoka migrantov v Italijo v zadnjih tednih je še kako nujen in aktualen in izpolnjuje vse pogoje po Poslovniku. Ne samo napoved avstrijskega ministra za obrambo, da bodo uporabili vojsko in zaprli Brenner gre še za dva dodatna elementa, ki sta se pojavila po tem obdobju. Prvi je napoved francoskega predsednika Vlade gospoda Macrona oziroma predsednika države, da bodo v kratkem uvedli drastično zaostritev ukrepov v zvezi z migranti sploh z migrantsko politiko in ob enem dosledno zaščito meja. Že pred tem zadnje nekaj mesecev je sicer izvajala Francija določeno kontrolo proti Italiji, ki pa je bila precej prepustna. Sedaj naj bi se to bistveno spremenilo in na to očitno ne bo potrebno dolgo čakati. Če ob tem upoštevamo, da imajo Švicarji na svoji meji tanke in vojsko že vse od zime naprej, potem je jasno, da se bo vsa meja proti Italiji popolnoma zaprla in to v zelo kratkem obdobju. Edina odprta meja v tem primeru ostane meja Slovenije proti Italiji. Glede na to, da so Avstrijci obdržali svojo kontrolo na meji in danes se tudi vidi zakaj, ker gledajo dolgoročno bo Slovenija v tem primeru postala žep. Situacija je torej primerljiva s tisto iz leta 2015, ko smo tudi pravočasno opozarjali, tudi jaz osebno, pa smo, potem poslušali celi jesen s strani Vlade kako smo presenečeni. Tovrstna presenečenja bodo tokrat imela mnogo hujše posledice. Zakaj? Zaradi tega, ker takrat so migranti prišli preko meje v Slovenijo, zato da bi čim hitreje odšli naprej. Sedaj zelo verjetno ne bodo imeli kam. Avstrija ima kontrolo, Madžarska jih ne bo sprejela, Hrvaška prav tako ne / znak za konec razprave/ iz Italije bodo prišli. Če k temu dodamo še dogodke, ki so najbolj sveži to je nezaslišano divjanje levičarjev skupaj z migranti, o čemer se pri nas skoraj ne govori po Hamburgu, kjer spominja vse skupaj na vojno stanje, kjer so izropali in požgali avtomobile, cele ulice, trgovine in nekateri pri nas celo v sredstvih javnega obveščanja to še vedno imenujejo protesti / znak za konec razprave/ je to nekaj, kar bi nas moralo vse zelo skrbeti. Zaradi tega in zaradi odgovornosti do naših državljank in državljanov, ki smo jih dolžni zaščiti in     (nadaljevanje) ki smo jih dolžni zaščititi in ki smo jim… / izklop mikrofona/
Da bo še enkrat jasno, na kaj se opiram. Opiramo se na poslovnik. Poslovnik omogoča, da se dnevni red v takih primerih razširi, če gre za zadeve, ki so določene v drugem odstavku 58. člena tega poslovnika, to pa so: zadeve, ki so vezane za sprejem zakona po nujnem postopku; gre za odločitve Državnega zbora, ki so vezane na rok, ki je ustavno, zakonsko ali s pravom EU določen; gre za zadeve v zvezi s prenehanjem ali potrditvijo mandata poslancu, imuniteto poslanca in podobnimi zadevami; ali za zadeve iz 92. člena Ustave Republike Slovenije, torej tiste, ki so vezane na izredne razmere. Presoja v tem trenutku je, da gre za ničesar od tega, možno pa je ob določenih pogojih, torej če je zadeva podprta s 23 podpisi, sklicat izredno sejo. To je postopkovno mogoče, postopkovno pa ni mogoče na redno sejo zadeve uvrstiti, če ne izpolnjujejo pogoje, ki sem jih pravkar navedel, in to je dejstvo, poslovniško, s katerim smo vezani in ki ga bomo v tem parlamentu spoštovali, kot smo ga spoštovali do sedaj. Postopkovno, mag. Branko Grims.
Hvala, gospod predsednik.  Ko gre za zadeve, ki so vezane na izredne razmere, to seveda ni samo njihova uvedba, ampak gre vendar za to, da se stvari prepreči pravočasno in na pravi način. Tisto, kar mi predlagamo, je pravočasne priprave, uporaba tistih mehkih metod, recimo postavitev nekih panelnih ograj, vsega tistega, kar da potem signal, po eni strani migrantom samim, ki niso neka močna množica, ampak so zelo dobro organizirani in se obveščajo med seboj, in po drugi strani tudi italijanski politiki, ki tukaj pelje zelo čudne zgodbe. Vprašajte se, zakaj je obmejno mesto Tržič, Monfalcone mu rečejo v Italiji, nekoč slovensko, postalo mesto radikalnega islama. Nisem ravno prepričan, če je to samo seštevek naključij, ampak gre po mojem trdnem prepričanju tudi za določeno politiko, ki ima to kot posledico, je to njen rezultat. In vse te stvari so na naši meji, so tu in zdaj. To ni nekaj, kar bi bilo imaginarno. Dnevni priliv migrantov v Italijo v posameznih dneh dosega, kakšen dan celo presega, tistega skupaj, ko je bila odprta še balkanska pot, ob hkratnem prilivu preko Mediterana. In Evropa, ki je žal neenotna, ki tukaj pelje popolnoma zgrešeno politiko, ne najde na to pravnega odgovora. Spet gre za tisto, da se pravočasno zaščitimo sami, da preprečimo kakršnekoli izredne razmere. Če to storimo danes, če sprejmemo pravočasno prave korake, lahko to storimo na mehek način, preprosto, brez velikih težav za varnost ljudi, brez velikih težav za tiste, ki bodo to izvajali s ustreznimi pravočasnimi postopki. Če to priložnost zamudimo, se lahko zgodi, da bo kasneje potrebno reagirati mnogo hitreje, mnogo odločneje in z uporabo metod in sredstev, za katere trdno upam, da si jih res nihče ne želi. Zato, gospod predsednik, je naš predlog upravičen, ker gre prav za vsako možnost, da se prepreči kakršenkoli nastanek nekih izrednih razmer. Predstavljajte si, da bi tak tok, kot… / znak za konec razprave/ teče zdajle v Italijo, samo dva dneva pritekel v Slovenijo, samo dva dneva, in potem ne bi imel več kam naprej. Dobili bi dejanske izredne razmere, ki bi bile praktično nerešljive, ne samo varnostno, ampak tudi ekonomsko. Slovenija je majhna, je dragocena, je občutljiva. Naša naloga je pa, da ljudem zagotovimo varnost in blaginjo in zato je naš predlog utemeljen.
Vse sem že povedal.  Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o dnevnem redu, kot ste ga prejeli s sklicem.  Glasujemo.   (nadaljevanje) Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti 16.  (Za je glasovalo 59.) (Proti 16.) Ugotavljam, da dnevni red 32. seje Državnega zbora določen.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku preje pisne prijave 37 poslanskih vprašanj. Odsotnost je za danes opravičil le minister za zunanje zadeve, gospod Karl Erjavec. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.  Mag. Matej Tonin, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Spoštovani predsednik Vlade, ministrice in ministri, drage poslanke in poslanci, dober dan! Spomladi leta 2014 je Nova Slovenija v sodelovanju s takratno Slovensko ljudsko stranko v parlamentarno proceduro vložila dva zakona, ki sta uveljavila sedanji način pavšalne obdavčitve, kakršno poznamo še danes. Šlo je za spremembo Zakona o dohodnini in spremembo Zakona o davku od dohodka pravnih oseb. Bil je to zelo zanimiv in poseben čas, bilo je to približno leto dni po padcu druge Janševe Vlade, bilo je to v času razpadanja Vlade Alenke Bratušek in takrat opozicijski in koalicijski okopi niso bili tako močni, kot so morda danes, zato sta bila ta dva zakona 20. junija 2014 tudi sprejeta. In uveljavljen je bil zelo enostaven in pregleden način pavšalne obdavčitve. Država je vsem podjetnikom, ki so se za tovrstno obdavčitev odločili, priznala, da 80 % njihovih prihodkov predstavlja dejanski strošek in da teh stroškov ni treba ne prikazovati ne evidentirati, preostanek, 20 % prihodkov pa je bilo obdavčenih po 20 % davčni stopnji. Šlo je zagotovo za evidentno debirokratizacijo in za jasno poenostavitev računovodskih postopkov. Sedanji sistem je na nek način tudi jasen in enostaven, saj zelo pregledno predvideva, da država vzame 4 % vaših prihodkov, 4 % tistega, kar pridelate, od vašega kolača vzame tudi država. Gre, po moji oceni in po oceni tudi številnih drugih, za pošteno obdavčitev in nivoja te obdavčitve praktično ni problematiziral nihče, vsem se je zdela to poštena stopnja obdavčitve. Nenazadnje, ta predlog pavšalne obdavčitve, ki smo ga v državo pripeljali skupaj z Ljudsko stranko, je bil tudi zelo dobro sprejet med ljudmi in tudi med podjetniki. Nenazadnje to dokazuje, da se je kar 13 tisoč državljanov dodatno vključilo v ta sistem pavšalne obdavčitve. Torej, predsednik Vlade, sprašujem vas: Zakaj vaša Vlada namerava spreminjati nekaj, kar končno v tej državi deluje, če pa imamo v državi številne stvari, ki ne delujejo, pa se jih vaša Vlada ne loteva?
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa. Spoštovani poslanec Tonin! Če odmislim tisti zadnji del vaše pripombe, bi odgovoril na vprašanje.  Namen ureditve iz leta 2013, po mojih podatkih, ki so iz leta 2013, je bil administrativna poenostavitev, kot ste rekli, ugotavljanja in izpolnjevanja davčnih obveznosti. Analiza obstoječega stanja pa je pokazala, da so obstoječi sistem pogosto na neprimeren način izrabljali za zniževanje davčnih obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, je prihajalo torej do neprimernih načinov izrabe ali celo zlorabe in je bilo zaznati dodatne pritiske na prekarizacijo trga dela, kar zagotovo ni bil namen sistema ob njegovi vzpostavitvi. Vse naštete zaznave vplivajo na izkrivljanje   (nadaljevanje) konkurenčnega položaja med podjetji na trgu, na socialno varnost posameznika ter na javno-finančne prilive, kar po mnenju Ministrstva za finance terja odziv in ustrezno ukrepanje. In zato Ministrstvo za finance pripravlja, s pooblastilom Vlade seveda, spremembe oziroma rešitve za to zadevo. In naj takoj povem, da seveda predloge sprememb te davčne zakonodaje bomo javnosti predstavili predvidoma še v tem mesecu. In zato bodo imeli vsi zainteresirani deležniki možnost, da se do teh rešitev ustrezno opredelijo. Bi pa rad izrecno poudaril, da po ocenah Ministrstva za finance bi bilo s tem novim pristopom, ki ga predlagamo, ki bo seveda v javno razpravo šel, okoli 77 % zavezancev manj obremenjenih kot sedaj. Ampak, če povem, kakšne so spremembe oziroma rešitve. Gre za takšne rešitve, ki ne bodo pomenile, da bi se sistem kaj bolj zakompliciral, kot temu rečemo po ljudsko, kajti res je, takrat se je, leta 2013, s tem dosegla neka poenostavitev. Pač pa gre za to, da se v večji meri upošteva ekonomska moč zavezanca in s tem pravičnost sistema, in da se omejijo, kot sem rekel, in preprečijo zaznane zlorabe. Nove rešitve naj bi vzpostavile čim bolj enake pogoje za vstop v sistem normiranih odhodkov, ne glede na razlike med posameznimi zavezanci, kot so denimo posameznikov osebni dohodkovni položaj. S tem se bi zagotovila večja pravičnost obdavčitve, predvsem za male poslovne subjekte, ki jim je dohodek iz dejavnosti edini vir prihodka. In to se bo zagotovilo na način, da bodo zavezanci vključeni v dohodninsko lestvico, pri tem pa se jim bo sočasno omogočilo tudi možnost uveljavljanja splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane. Torej, mnogi subjekti v okviru gospodarstva, ki bodo seveda tudi sodelovali v tej razpravi, tudi mnogi gospodarstveniki, načelno tudi Gospodarska zbornica, so v tem hipu naklonjeni takšnim spremembam, seveda pa bo o tem treba opraviti celovito razpravo, da bo potem seveda stvar sprejemljiva tudi na zakonodajni ravni. In naj poudarim ponovno, da bo predlog sprememb dan v to javno razpravo predvidoma še ta mesec, in jaz verjamem, da se bo skozi to razpravo izkristaliziralo, ali želimo na ta način, kot je predlagan, doseči bolj pravično, pregledno obdavčitev s seveda temi ugodnimi učinki za več kot 70 % zavezancev in seveda z možnostjo splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane, kot sem omenil. Toliko, hvala lepa.
Mag. Matej Tonin, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Spoštovani predsednik Vlade. Iz vašega odgovora je razbrati, da boste stvari spreminjali in komplicirali zaradi tega, ker naj bi se dogajale zlorabe. Ena stvar. In druga, kjer vi pravite, da naj bi potem po novem ljudje plačevali manj. Pa če gremo po vrsti. Najprej glede zlorab. Prepričan sem, da se v vsakem sistemu kakšne zlorabe dogajajo. In najverjetneje se je tudi v tem sistemu kakšna zloraba zgodila. Ampak vsaka demokratična država kaznuje tiste, ki sistem zlorabljajo, ne kaznuje pa kolektivno vseh, ki so v tem sistemu. In s tem predlogom, da boste zaradi par gnilih jabolk šli spreminjat cel sistem, boste dejansko storili to, da boste kaznovali 30 tisoč državljanov, ki ta sistem popolnoma pošteno in normalno uporabljajo. Vi imate že danes ustrezne mehanizme, da bi zoper te kršitelje uporabljali inšpekcijo, in imate tudi ustrezne zakonske podlage.  In glede, da bo 70 % ljudi plačevalo manj po novem sistemu. Predsednik Vlade, če ste me slišali, se mi zdi, da je 4 % obdavčitev vaših prihodkov pravična. In vsaj te davčne stopnje ni nihče izpostavljal, nihče ni oporekal tej davčni stopnji, da je previsoka, da je pretirano obdavčena. Vsem se je zdelo na nek način pravično, da zaradi jasnosti in preglednosti je vsak pripravljen plačati te 4 %. Glejte, če bi vi resnično želeli zniževati obremenitev plač, potem bi se morali najprej lotiti obdavčitve plač.  Tukaj imam konkreten izračun. Če podjetje da tisoč 500 evrov delavcu v Sloveniji, delavec dobi ven 885 evrov, v Avstriji pa tisoč 200 evrov. 315 evrov je razlika. To so teme, o katerih bi se morali pogovarjati. Ali še vedno mislite,   (nadaljevanje) da je to vredno spreminjati ta / znak za konec razprave/ sistem pavšalne obdavčitve.
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Naj ponovno zelo jasno povem, da v bistvu predlaganih sprememb je, da se ohrani administrativna enostavna sistema, da se v večji meri upošteva ekonomskega zavezanca in s tem pravičnost sistema in da se kot ste tudi sami rekli omejijo in preprečijo zaznane zlorabe. Če bo javna razprava, v kateri bodo sodelovali vsi deležniki, vse gospodarske zbornice s področja gospodarstva, vsi drugi deležniki seveda tudi predstavniki vseh vrst podjetij in seveda vsi spoštovani poslanci lahko v tem sodelujete in ostali. Če bo ta razprava, ki bo transparentna in demokratična pokazala, da takšne spremembe ne uživajo zadostne podpore, potem se do njih ne bo prišli. Verjamem pa, da ministrstvo za ta predlog za te spremembe ima tehtne razloge, ima razloge, ki pomenijo neki korak bi rekel naproti nekemu delu gospodarstva, ki je zelo pomembna za Slovenijo in ker je sistem lahko po novem bolj pravičen mislim, da je to odgovor za vse. Kot rečeno pa, naj javna razprava pokaže ali bo gospodarstvo ali bo širša družbena skupnost te spremembe podprla. Kot rečeno ostalo sem že povedal. V veliki meri bi zavezance razbremenili, dosegli pa ponovno bolj enakopravni pristop v smislu enakih pogojev za vstop v sistem normiranih odhodkov ne glede na razlike med posameznimi zavezanci.  Toliko.  Hvala lepa.
Mag. Matej Tonin, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Predsednik Vlade, te predlogi zakona in njihova javna obravnava bo podala v precej neposrečen čas, v čas poletja, v čas dopustov, ko morda številni ne bodo tako pozorni kot bi bili sicer in prav zato mislim, da je moj predlog na mestu, da bi v tem vašem odgovoru parlament opravil razpravo, ker nenazadnje te vaše spremembe se bodo dotaknile 30 tisoč slovenskih državljanov. Trdim, da boste enostaven in dobro delujoč sistem zakomplicirali. Rešitve, ki jih predlaga vaša vlada bodo zbirokratizirane tako, da zavezanec za plačilo davka do konca ne bo vedel koliko davka mora sploh plačati, ker danes so te zadeve poponoma jasne. 4 odstotke od tistega kar zaslužiš plačaš državi. Zdi se mi nesmiselno, da te stvari spreminjate, če so se pa vendarle v praksi pokazale kot izjemno dobro.  Še ena stvar. Ta vaš predlog bo izrazito prizadel tudi tako imenovane popoldanske espeje. Popoldanskimi espejem se ne bo več splačalo biti vključen v ta sistem pavšalne obdavčitve. Če se pravilno spomnim vaše koalicijske zaveze oziroma vašega koalicijskega sporazuma je bila debirokratizacija in poenostavitev postopkov ena izmed ključnih stvari, ki ste jo v ta sporazum napisali. Človek pač težko verjame oziroma težko razume zakaj potem, ko prihajajo konkretni razlogi, konkretni zakoni se pa stvari komplicirajo in zapletajo.  Še ena stvar predsednik Vlade. Sedaj živimo v času konjunkture, s tem se najbrž oba strinjava in vse odgovorne vlade čase konjunkture izkoriščajo za to, da enostavno reformirajo in prilagodijo družbene sisteme in na čas po konjunkturi, ko bodo morda nekoliko težji časi. Vaša vlada pa tudi vsi osebno ste obljubljali, da takoj po tem davčnem prestrukturiranju bo sledila nova davčna reforma, ki bo ljudi resnično razbremenila. Jaz bi si želel, da bi dobili takšno davčno reformo, po kateri bodo ljudje plačevali manj in ne več davka. / znak za konec razprave/ Če je, potem je čas konjunkture takšen primeren čas.  Jaz si želim, da bi o takih zadevah ta parlament razpravljal, da bi vendarle osvojili logiko, da z nižjimi davki se da bolj napolniti proračun, ker se bodo ljudje manj izogibali plačevanju davkov, manj bo vprašanj z računom ali brez in nenazadnje več kot bo ljudem ostalo denarja v denarnicah več bodo lahko tudi trošili in to nenazadnje pomeni dobro za celotno državo. / znak za konec razprave/
Mag. Matej Tonin,   (nadaljevanje) o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 11. julija 2017 v okviru glasovanj.  Mag. Alenka Bratušek, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.
Najlepša hvala in lep pozdrav vsem! Danes je za naše srednješolce pomemben dan, zato si bom na začetku dovolila čestitati vsem maturantom, ki so maturo opravili. Vsem tistim, ki boste pa to morali jeseni opravljati še enkrat pa, glavo gor, še malo za knjige in jeseni boste prav gotovo zmagali. In tudi rezultati letošnje mature kažejo, da smo z znanjem naših otrok lahko zadovoljni. To pomeni, da naša država ima dober izobraževalni sistem, tako na primarni, osnovnošolski ravni kot tudi srednješolskem nivoju.  Spoštovani predsednik Vlade! Šolstvo oziroma izobraževalni sistem je eden od najpomembnejših podsistemov države, zato si seveda zasluži še posebno pozornost. Naš izobraževalni sistem, bom rekla še posebej osnovnošolski, je dober. Znanje otrok zelo dobro in to ne samo zato, ker jaz tako mislim ampak to potrjujejo tudi mednarodne primerjave. Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno za vsakega otroka in mora biti omogočeno vsakemu otroku, ne glede na njegov izhodiščni položaj in tako mora tudi ostati. Pod vašo Vlado je izobraževalni sistem pod veliko preizkušnjo. Ne samo, da ste ministrice menjali kot za šalo, zdaj želite izenačiti financiranje javnega in zasebnega šolstva. Se vam to zdi res primerno? Mislite, da bo ta vaša rešitev omogočila kvalitetno izobraževanje za vse otroke v naši državi?  Na mizo oziroma v Državni zbor ste prinesli zakon, ki bi to financiranje izenačil, imamo pa poleg tega vašega predloga na mizi tudi predlog za spremembo Ustave, s katerim bi zagotovili jasno razmejitev med javnim in zasebnim šolstvom. In prosim, da nam odgovorite na vprašanje kakšen je vaš odnos do te spremembe oziroma kakšen je odnos Stranke modernega centra do tega vprašanja. Pobudo za spremembo Ustave so v postopek vložile štiri stranke, na predlog Socialnih demokratov še Desus, Združena levica in Zavezništvo. Stranke Mira Cerarja na žalost in moje veliko začudenje takrat ni bilo zraven. Danes mi je vedno bolj jasno zakaj. Vaša želja je v celoti izenačiti javno in zasebno šolstvo, kar je po moji in naši oceni velika napaka. Naloga države je, da vsakemu otroku zagotovi enako kvalitetno javno izobraževanje. In gospod Cerar, ali podpirate spremembo Ustave, ki je na mizi?
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Spoštovana poslanka Alenka Bratušek!  Če grem po vrsti, naj najprej seveda opozorim na ustavno odločbo, odločbo Ustavnega sodišča, ki je odločilo, da je prvi odstavek drugega odstavka 86. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v neskladju z Ustavo. Ta člen določa, da država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financira zgolj v višini 85 %. In seveda ustavno odločbo je treba spoštovati. Vladavino prava, pravno državo je treba spoštovati, se pravi prva naloga v tem primeru za Vlado je in za mene, da to spoštujemo. Hkrati pa poudarjam, da s tem, ko smo predlagali novelo tega zakona, o čemer takoj nekaj več v nadaljevanju, nikakor ne izenačujemo, ne izenačujemo javnega in zasebnega šolstva ampak urejamo financiranje obeh glede na odločbo Ustavnega sodišča. In poleg tega, da uresničujemo odločbo Ustavnega sodišča, s to novelo zakona tudi pomembno ščitimo, torej varujemo javno šolstvo, kajti ob tem, ko je spoštovanje odločb Ustavnega sodišča seveda temelj za delovanje demokratične in pravne države, pa si bom kot predsednik Vlade in tudi kot predsednik stranke, ki jo vodim, ki ste jo omenili, vedno prizadeval - in za to si prizadeva tudi Stranka modernega centra, SMC - za kakovostno javno šolstvo. In zato ta novela pomembno   (nadaljevanje) varuje javno šolstvo. Novela najprej vključuje spremembo 86. člena na način, da se financiranje obveznega dela osnovnošolskega programa zasebne šole, ki je pridobil javno veljavnost, izenači s financiranjem istega programa v javni šoli. Po novem bo zasebni šoli iz javnih sredstev 100 % financiran obvezni del programa, za razširjeni del programa pa se ohranja dosedanja višina financiranja iz javnih sredstev, to je 85 %. Ampak navedena novela zakona vsebuje še druge spremembe, ki urejajo razmerja med javnim in zasebnim šolstvom in uvaja pomembne nove varovalke pri ustanavljanju novih zasebnih šol ter preprečuje inflacijo novih zasebnih šol različnih kakovosti ter usmeritev. Se pravi, s tem zakonom uresničujemo ustavno odločbo, hkrati pa dodatno varujemo javno šolstvo, ki je tudi za našo stranko kot del vladne koalicije absolutna vrednota. Vse te spremembe izražajo jasno zavezo in skrb države za kakovostno javno šolstvo, pri čemer pa seveda tudi zasebno šolstvo ostaja pomembna dopolnitev in obogatitev šolskega prostora.  Glede ustavne spremembe naj rečem, da ustavna razprava ni zamrla, poteka. Seveda, ker je potrebna dvotretjinska večina, proces poteka bolj na strokovni ravni in Stranka modernega centra, ki ste jo pač omenili in ki jo vodim, je zelo aktivno vključena v ta proces tudi s predlogi in za razpravo v vsaki fazi in jaz verjamem, da bo ustavna komisija na koncu dosegla neko ustrezno soglasje glede primerne spremembe 57. člena Ustave Republike Slovenije. To mora potekati na strokovnih podlagah, zagotoviti je treba dvotretjinsko večino, ampak Vlada spremembe Ustave v tej smeri, da se še bolj uredi in zavaruje naše javno šolstvo, zagotovo podpira. Podpiram jih tudi sam, podpira jih Stranka modernega centra SMC. Zato seveda mislim, da sem dovolj jasno povedal: tako Vlada kot Stranka modernega centra je za kvalitetno javno šolstvo, je za uresničevanje ustavne odločbe, kajti to je bistveno za demokratično pravno državo in bo še naprej sodelovala v procesu spreminjanja Ustave, da dosežemo čim boljšo rešitev. Hkrati pa moramo za izvršitev ustavne odločbe sprejeti to novelo zakona, da se seveda ravnamo po ustavnem redu. Hvala lepa.
Mag. Alenka Bratušek, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja, gospod predsednik, te razprave o spremembi Ustave ni. 14. 1. 2016 je strokovna komisija oddala svoje mnenje, leto in pol po tem Državni zbor oziroma ustavna komisija, ki jo vodi član vaše stranke, naš predsednik Državnega zbora, ni naredila nič. To so pa dejstva. Tudi spremembo Ustave na način, kot je predlagana, se da zagotoviti oziroma bi se zagotovilo spoštovanje ustavne odločbe. To verjamem, da vam je kot ustavnemu pravniku kristalno jasno. S predlogom zakona, ki je na mizi, nikakor ne ščitite javnega šolstva, ampak ščitite in dajete dodaten denar zasebnemu šolstvu. To me še toliko bolj čudi, ker v zdravstvu ne najdete ene lepe besede za koncesionarje oziroma za tiste grde zasebnike, kot jim pravite na tej vaši strani. Skratka, v zdravstvu ne zasebnikom, v šolstvu da zasebnikom. Se pravi, da vam je za javno šolstvo res bolj malo mar. Glede na to, da imamo že leto in pol na mizi mnenje strokovne komisije, gospod predsednik, gospod Cerar, bi rada… / znak za konec razprave/ slišala stališče vas in vaše stranke do te spremembe. Ker ta sprememba bi pa dejansko zagotovila ločitev javnega in zasebnega in naloga države bi bila zasebne šole financirati samo tam, kjer javna mreža ne deluje. Takšen je predlog strokovne komisije.
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa. Saj, se ne bi ponovno oglasil, ampak ker govorite neresnice, moram ponoviti nekatere stvari, da ne bodo državljani mislili, da imate prav.  Kot prvo, kolikor gre za spremembo dodeljevanja sredstev zasebnim šolam, je to samo v tistem okviru v zakonu določeno kolikor to zahteva odločba Ustavnega sodišča. Kaj, vi želite, da ne spoštujem odločb Ustavnega sodišča ali kaj? Želite to. V redu, potem ne bomo, bomo razumeli, da vi ste proti odločbam Ustavnega sodišča, ampak Vlada bo, dokler jo bom jaz vodil, naredila vse, da se odločba Ustavnega sodišča spoštuje. Hkrati pa sodelujemo, tudi Stranka modernega centra, tudi koalicijske stranke, to vem, v ustavni razpravi na strokovni ravni, tudi SMC je pripravila posebno besedilo, ki ga preverja s koalicijskimi partnerji, drugimi v tem procesu, vendar pa to ne poteka za enkrat na sejah Ustavne komisije, kajti kot veste sami, nima smisla, da greš na sejo, dokler nisi zadeve dobro pripravil. In tukaj gre za ustavno spremembo, ki terja nek premišljen, preudaren pristop in dobre rešitve in mi smo za dobro rešitev tudi na ustavni ravni. In zdaj bom pa povedal zelo jasno, ni res, da Stranki modernega centra ni mar, kot pravite vi, za javno šolstvo. Nasprotno, še kako nam je mar za javno šolstvo. Močno si prizadevamo za kvalitetno javno šolstvo in ravnokar ste ga pohvalili, tri leta pod našim mandatom deluje dobro in verjamem, da bo tudi delovalo v prihodnje. Še kako nam je mar za javno šolstvo in ne sprejemam takih kritik in takih neresnic, ker to dokazujemo tako na zakonski ravni, po ustavnem procesu in v vsakdanji operativi, ko si prizadevamo preko pristojne ministrice in njenih ljudi in vseh ostalih v Vladi, da bi to zagotavljali. Ponavljam, zelo nam je mar za javno šolstvo, želimo si kvalitetnega javnega šolstva in zato bomo naredili vse kar moramo, da ga zavarujemo pred neugodnimi vplivi, in če bo potrebno, če dosežemo tak konsenz, bom tudi sam zadovoljen, da lahko na ustavni ravni zadevo uredimo še bolje.  Hvala lepa.
Mag. Alenka Bratušek, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, nekaj so besede, druga so pa dejanja in v tem trenutku, gospod predsednik, pač kažete, da vam je več do zasebnega kot do javnega šolstva. In povedala sem vam, ja, ustavno odločbo je treba spoštovati, ampak se da, se da spremeniti tudi Ustavo. Tako to pač je. In jaz verjamem, da sami ne verjamete tega, da šolski sistem deluje dobro zaradi Mira Cerarja ali pa zaradi vlade Mira Cerarja, ampak veliko pred vami in ja, se strijam, dober je, je pa vprašanje kako bo čez 5 oziroma 10 let, če bodo vaše spremembe se uspele udejanjiti. In žal mi je, da se niste jasno in glasno opredelili do spremembe Ustave, ki je na mizi. Če znotraj vaše stranke potekajo neki pogovori, O.K., lepo in prav, ampak mislim, da bi v tem času, leto in pol po mnenju strokovne komisije bil pravi trenutek, da tudi Ustavna komisija, ki je bila večkrat preložena, opravi do konca svoje delo in vse politične stranke v tem Državnem zboru dajo karte na mizo. In prepričana sem, da zato, ker teh kart nočete razkriti, ker Vlada, ki pravi, da je levosredinska oziroma stranka, ki pravi, da je levosredinska, Zakona o financiranju, kot ste ga predložili vi, nikoli ne bi prinesla v Državni zbor, zato se pač stvari vlečejo in do konca mandata ni več veliko časa in prav zaradi tega zavlačevanja bomo lahko zamudili priložnost, da končno to stvar uredimo tudi v Ustavi. Predvsem pa, bom rekla, to sprenevedanje, ja, odpiramo javno šolstvo, ampak na drugi strani pa bistveno več naredite s to spremembo za zasebno šolstvo, ja, si tudi ljudje ustvarijo in si ustvarjajo svoje mnenje.
Jaz nisem slišal zahteve? Prav. / oglašanje iz dvorane/ Ne, ne. Najprej bom ugotovil, da nisem slišal zahteve, slišal sem pa razpravo s predsednikom Vlade in nestrinjanje z njim. Za to nisem dal besede. Dal sem besedo za utemeljitev, zakaj je potrebna razprava.  Postopkovno, mag. Alenka Bratušek.
Jaz predlagam, gospod predsednik, da si preberete svoj magnetogram, kjer ste povedal, da mi boste dal besedo     (nadaljevanje) za proceduralni predlog. In če smo kot v vrtcu, da ponavljamo en za drugim, lahko tudi to vi, se pa boste zdaj sam odločil ali je to bil moj proceduralni predlog ali ne. Ampak mislim, da se obnašajmo kot v Državnem zboru in ne kot otroškem vrtcu. Prosim!
Noben se ne obnaša tako kot v otroškem vrtcu. Dal sem vam besedo, da obrazložite predlog. Vi ste polemizirali s predsednikom Vlade in pozabili povedati, da zahtevate da razpravljamo. Jaz vam nisem kriv za to. Takšen primer se je že zgodil. Se je že zgodil. In zaradi tega, ker tega niste naredili, tega pač ne bom dal na glasovanje. Ne morem preko tega! / nemir v dvorani/ Gospa Jelka Godec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.
Najlepša hvala za besedo.  Spoštovani predsednik Vlade, tako kot branite javno šolstvo je v vaših besedah oziroma tudi vaši koalicijski pogodbi tudi branjenje javnega zdravstva. Na vsakem koraku to ponavljate, vendar pa moram reči, da so pa v bistvu v realnosti zadeve malo drugačne. Vsi tisti, ki so povezani z javnim zdravstvom oziroma delajo v zdravstvu, to so predvsem seveda zdravniki, medicinske sestre, torej vsi, ki imajo neposredni stik z javnim zdravstvom, tudi bivši ministri, če želite, pravijo, da je naše javno zdravstvo pred kolapsom oziroma, da v nekaterem delu je že v bistvu kolapsiralo. Zdaj glede na to, da ste predsednik Vlade in da imate torej v Vladi ministrico, ki tudi nenehno poudarja kako njene spremembe pomeni izboljšanje javnega zdravstva, je seveda na mestu vprašanje kaj je bilo sedaj v teh treh letih mandata, vašega mandata narejeno, da bi se javno zdravstvo, tako kot ste dejali, izboljšalo, da boste zagotovili boljšo oskrbo državljanom Republike Slovenije, da se zavedate, da prihaja do določenih anomalij in da vaša Vlada ima vizijo slovenskega zdravstva v prihodnje, to ste dejali oktobra 2016 ob prvi interpelaciji ministrice Milojke Kolar Celarc. Dejali ste tudi, da ste v stiku z ljudmi, ki delajo v zdravstvu, da ste obiskali veliko zdravstvenih domov in bolnišnic, da veste na kakšnem oziroma kakšnem stanju je slovensko zdravstvo. Strinjamo se vsi v bistvu, da imamo sposobne zdravstvene delavce, ki želijo le delati in da imajo dovolj afer in pa nenehnega, bom rekla, zadovoljstva pri delu. Pravite sami, da imamo afere, imamo korupcijo in dolge čakalne vrste, zato potrebujete podporo javnosti, da se izboljša slovensko zdravstvo oziroma da izvedete tako imenovane reforme v zdravstvu.  Spoštovani predsednik Vlade mene zanima ali se res zavedate, da imamo korupcijo v zdravstvu, da imamo dolge čakalne dobe, da zato ste imeli podporo javnosti, vendar po treh letih, ko je slovensko zdravstvo oziroma ko lahko rečemo diha na škrge, mislim, da podpore več ni oziroma je zdaj definitivno več ni in me zanima, torej kaj je bilo v teh treh letih narejenega za izboljšanje slovenskega zdravstva … / znak za konec razprave/ …, za izboljšanje stanja na področju čakalnih dob, zmanjšanje korupcije v zdravstvu, za izboljšanje delovnih razmer vseh, ki so zaposleni v javnem zdravstvu in kaj je bilo narejeno tudi konec koncev zato, da bo vedno manj zdravnikov odhajalo v tujino? Kaj je bilo narejeno na področju mednarodnega poročila na otroški srčni kirurgiji, in pa seveda še enkrat, kljub temu, da prihaja do … / znak za konec razprave/ … mislim, da smo vedno bili že na koncu mandata, kakšna je vaša vizija do konca mandata glede torej področja javnega zdravstva? Najlepša hvala.
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa.  Zdaj, vsi vemo, da je spoštovana poslanka Godec, da je vaša stranka, Stranka SDS vložila interpelacijo zoper ministrico za zdravje. Tako da jaz verjamem, da bo tudi to njen odgovor na interpelacijo in razpravo o tem priložnost, da se izpostavijo ne samo problemi v zdravstvu, ki jih je zanesljivo veliko, izzivi pač pa tudi vladni dosežki in pa seveda pritiski, ki onemogočajo hitrejši napreden na področju saniranja stanja in uvajanja modernejših pristopov takšnih, ki bodo naše zdravstvo peljali naprej. Vaših   (nadaljevanje) vprašanj je veliko, o korupciji, o čakalnih dobah, o tem… Spraševali ste me marsikaj. Zdaj v nekaj minutah na to ne morem vse odgovoriti. Naj rečem tako, da se seveda kot predsednik Vlade skupaj s koalicijo, skupaj s celo Vlado in koalicijo, še kako zavedam, da je v zdravstvu veliko problemov in izzivov in vse te probleme in izzive naslavljamo. Res je, da spremembe ne grejo tako hitro, kot si želimo. Tu je kritika upravičena. Sam bi si želel veliko hitreje. Moram pa reči, da sem presenečen, kako veliko je nasprotovanj prav vsakemu poskusu, da kaj spremenimo na bolje v procesu upravljanja zdravstvenih zavodov in zdravstva v procesu, denimo, organizirane javnih razpisov, v procesu zniževanja korupcije in tako naprej. Povsod, kjer so se skozi 20 let in več kopičili problemi, ki jih zdaj rešujemo v večini mi, naša Vlada, tudi Ministrstvo za zdravje, kopičilo se je leta in leta, vsaka vlada je odlagala številne probleme, ni bilo ustreznih sistemskih sprememb, ni bilo izboljšanja na področju praks, bile so negativne prakse, dokazana korupcija in tako naprej, nič se ni premaknilo. Naša Vlada se je s tem resno soočila, to ni izgovor za to, da ne gre hitreje, ampak je poudarek v tem, da ne bomo odnehali. In ne bomo odnehali zato, ker mislim, da gremo v pravo smer. Gremo v smer kakovostnega, javnega zdravstva, ob tem, da seveda spoštujemo tudi zasebno zdravstvo kot pomembno dopolnilno javnega, ampak v smeri kakovostnega javnega zdravstva glede reforme.  Kaj smo storili? Jaz zdaj ne morem tukaj vse navesti, ampak recimo: po nekaj letih zastoja smo odprli, kot veste, 10 urgentnih centrov; z javnimi naročili smo zniževali in znižujemo stroške in cene zdravil ter medicinskih pripomočkov, te cene so danes nižje; pripravili smo zdravstveno zakonodajo, ki je zdaj večinoma že tu pred vami med poslanci, tako denimo Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o zdravstveni dejavnosti in tako naprej; pripravlja se tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, kot veste, nekaj zakonov je bilo že sprejetih v Državnem zboru; uvedli smo na področju čakalnih dob različne ukrepe, samo letos namenjamo dodatnih 41 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih dob; potekajo številni projekti, posebni vladni projekt za skrajševanje čakalnih dob in povečanje kakovosti zdravstvene obravnave, enkratni dodatni program skrajševanja čakalnih dob, eNapotnica, ki je bila uvedena aprila letos in pomeni tukaj dodatno vrednost, prenova Zakona o pacientovih pravicah, ki je prav tu pred vami, prav te dne odločate o njej in boste odločali dokončno na seji Državnega zbora… / oglašanje iz dvorane/ Pomaga k temu, da se čakalne vrste skrajša. Če bo septembra to sprejeto, bomo imeli pomembne nastavke narejene. Po oceni ministrice bodo s statusnim preoblikovanjem, reorganizacijo in boljšo koordinacijo izvajanja zdravstvene dejavnosti doseženi pozitivni učinki na poslovanje zdravstvenih zavodov. In seveda še bi lahko našteval, kaj je bilo vse sprejeto. Ampak naj povem zelo jasno, zdravniki, mnogi zdravniki, mnoge medicinske sestre, tehniki in drugi zdravstveni delavci se trudijo, delajo. Vsi smo jim hvaležni za to. Ampak trudimo se tudi mi, da bi enostavno pomagali, da se sistem upravljanja zdravstva postavi na prave temelje… / znak za konec razprave/ Da se torej nadaljuje z vsemi procesi, ki gredo proti korupciji in tu imamo ničelno toleranco do korupcije. Kjerkoli se pojavi, veste, da že potekajo, postopki so že vloženi, tudi ovadbe, potekajo marsikateri postopki za to, da se to razkrije in da se situacija izboljša.  Kot veste, na področju, denimo, javnih razpisov, skupnih javnih naročil za zdravila je za približno 900 sklopov. Postopek takega skupnega javnega naročanja je… / znak za konec razprave/ Že zaključen. Podpisan bo okvirni sporazum in tako naprej. Tukaj poteka… Ko gre za medicinske pripomočke, potekajo nekateri skupni razpisi. In to so tiste racionalizacije v zdravstvu, ki jih potrebujemo, ampak seveda ključna osredotočenost za moment je na skrajšanje čakalnih vrst… / izklop mikrofona/
Gospa Jelka Godec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Spoštovani predsednik Vlade, jaz ne vem, kdo vam je napisal ta pamflet, ker vse, kar ste zdajle povedali, je v bistvu tragikomično. Spoštovani predsednik Vlade, če začnem tukaj, ko ste povedali, skupna javna naročila trajajo od leta 2015. Zaključena so ena sama skupna javna naročila in   (nadaljevanje) ni bilo še nič privarčevanega, ker še ne moremo vedeti, koliko oziroma ali so cene zdravil, plenic, igel in podobno, kar ministrica nenehno razlaga, sploh primerljive oziroma bodo nižje. To je ena zadeva, gospod predsednik Vlade.  Naslednja zadeva. Kaj smo poslušali zadnjič na Komisiji za nadzor javnih financ - bolnišnice so nelikvidne in nesolventne. Glejte, to je povedala sekretarka z Ministrstva za zdravje, da dobavitelji odpovedujejo dobavo materiala bolnišnicam, ker so v takšnih izgubah, da enostavno ne morejo dobaviteljem plačevati. To je posledica ne le 20-letnega nedela prejšnjih ministrov, ampak tudi posledica nedela in neukrepanja sedanje ministrice in vaše Vlade, ki je obljubila, da bo v tem mandatu zadeve rešila.  Naslednja zadeva. Nenehno govorite o pritiskih. Prosim, dajte že enkrat jasno in glasno povedati, za katere pritiske gre. Če mislite pritiske opozicije na predlagano oziroma nepredlagano zakonodajo, ki je bila zdaj v Državnem zboru, potem se nimate česa bati, ker s svojimi glasovi ne moremo preglasovati koalicije. Zato prosim, da še enkrat poveste, kateri pritiski so, za katere pritiske gre. Tudi v primeru, ko se bojujete proti korupciji v zdravstvu, kateri so tisti, ki vam preprečujejo, in zanima me, seveda, za katere ovadbe gre, na katerem področju, ker ste omenili, da je prišlo tudi do nekaterih ovadb. Torej, zaskrbljujoče je. Čakalne dobe, dodaten denar je bil, vendar pa če pogledamo statistiko NIJZ, je indeks povečanje čakalnih dob iz lanskega leta na letošnje 110 oziroma 121, če gledamo najprej nabor 13 specialističnih ambulant.  O e-naročanju, gospod predsednik Vlade, vam pa tudi koalicija zna kaj povedati, da v bistvu zadeve ne delujejo tako, kot bi morale.  Torej, če na hitro… / izklop mikrofona/
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa. Jaz se prav ponavljam ne bom, ampak razumeti morate, da v treh minutah ne morem odgovoriti na vsa ta vprašanja in tudi mislim, da je to razprava / nemir v dvorani/, v katero mora biti vključena ministrica za zdravje.
Mir v dvorani, prosim.
Mislim, da bo ona odgovorila na vsa ta vaša vprašanja, trditve, ocene prepričljivo, kar tudi sam od nje pričakujem. Bi pa nekaj povedal. Naša država se je pred leti znašla v hudi krizi. Ta kriza je povzročila tudi krizo v zdravstvu in marsikaterem drugem sistemu. Enostavno se zaradi varčevalnih in drugih ukrepov ni odvajalo dovolj denarja za zdravstvo. Ni bilo dovolj vložka, pa tudi ni bilo dovolj skrbi. Poleg tega so se menjali minister za ministrom, pozornost na zdravstvo je bila šibka in zadeve so šle stihijsko naprej, seveda podhranjeno in podobno. In zdaj tega stanja ne moremo popraviti v hipu. Ampak kaj je bistveno - da s tem, ko država ni več v krizi, ko jo peljemo naprej po neki bolj stabilni poti, sploh omogočamo pogoje, da bomo lahko zagotovili zdravstvu, pa tudi vsem drugim podsistemom neko normalno življenje. In zdaj to začenjamo. V tem mandatu smo dosegli stabilizacijo sistema družbe v celoti. In zdaj se na zdravstvenem in drugih področjih začenjajo neki premiki, ki so pa izredno zahtevni. So številni upori zoper tem premikom. Mnogi so bili privilegirani v sistemu, mnogi so v tem sistemu živeli na tuj račun. In tu gre za nek spopad, gre pa tudi za spopad dveh mišljenj, ali gremo naprej, v neko spremembo na bolje, v neko novo ureditev za javno zdravstvo, če se omejim samo na njega, ki bo boljše, bolj kvalitetno, bolj dostopno za paciente, lažje tudi za zdravnike, ali pa se bomo stalno prepirali in vračali v neke spore nazaj. Jaz sem za to prvo stvar, jaz sem za modernizacijo zdravstva in verjamem, da če bomo sprejeli te zakone, ki jih poslanci imate pred seboj, ki so se pripravljali več kot dve leti, sodelovali z vsemi deležniki, potem imamo nastavke za bistveno boljšo situacijo v zdravstvu. In s temi sredstvi, ki jih zdaj namenjamo za skrajševanje čakalnih vrst in tudi z drugimi operativnimi ukrepi, verjamem, bomo stanje lahko že v kratkem začeli izboljševati.  Hvala lepa.
Gospa Jelka Godec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Glede na to, da je predsednik Vlade pravkar dejal, da v treh minutah ne more obrazložiti vsega, kar je bilo narejenega na področju zdravstva, predlagam torej, da se opravi splošno razpravo v Državnem zboru, ker bo lahko on sam kot predsednik Vlade in ministrica v   (nadaljevanje) tisti uri ali kolikor si pač Vlada vzame po navadi in po navadi niti ne govori. Lahko bolj "ponatanko" razložil kateri zakoni oziroma kateri ukrepi vsi so bili izpeljani s strani Vlade.  Predsednik Vlade, jaz pa vam lahko zdaj zelo na hitro povem, da v Državnem zboru ni bilo sprejete veliko zakonodaje in v treh minutah bi lahko kar hitro končali po tridesetih sekundah, namreč, sprejet je bil zakon lekarniške dejavnosti in pa tobačni zakon in to je vse. Drugih zakonov v Državnem zboru ni bilo. Obljubili pa ste državljanom na začetku vašega mandata da boste takoj pričeli z izpeljavo zdravstvene reforme, ki bo že v vašem mandatu prikazala določene napredke, danes pa je znano, več kot jasno, da naš zdravstveni sistem tako kot vi pravite, da bi radi, da gre naprej, da gre naprej mogoče, ampak v neki fazi se vrača nazaj v socialistični sistem brez kakršnekoli predvidene konkurence, izboljšave, kvalitete za državljane.  Pravite, da bodo zadovoljni tisti, ki bodo, ki se jih bodo zakoni, ki ste jih pripravili dotikali če bi bili kdaj ali pa bi spremljali recimo Odbor za zdravstvo, kjer bi videli, da so zadnjič, v petek, na zadnjem odboru za zdravstvo mladi zdravniki s solzami v očeh, s solzami v očeh razpravljali o tem, da se Zakon o zdravniški službi, ki se njih najbolj tiče, sprejema po nujnem postopku kot da smo v vojnem stanju, ki se je po njihovih besedah pomeni še slabše stanje za mlade zdravnike in večja možnost odhodov mladih zdravnikov v tujino, potem danes ne bi tako prepričano govorili o tem kako je delo te ministrice in te Vlade dobro za slovensko zdravstvo oziroma za prihodnost slovenskega zdravstva in seveda za slovenske bolnike. Tako da, jaz upam, da bo ta predlog torej v javni razpravi v Državnem zboru o slovenskem zdravstvenem sistemu, kjer bo lahko predsednik Vlade in ministrica do "ponatankosti" povedal torej tudi katere so tiste izboljšave, ki jih v Državnem zboru očitno ne vidimo oziroma … / znak za konec razprave/ … jih državljani ne občutijo, tudi sprejet pri glasovanju.  Hvala lepa.
Gospa Jelka Godec, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 11. julija 2017 v okviru glasovanj.  Dr. Dragan Matić, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerarju.
Hvala za besedo spoštovani predsednik Vlade.  Slovenija je v zadnjih letih postala uspešna turistična destinacija. O tem govorijo tako statistični kazalniki, kot tudi odmevne objave v priznanih turističnih medijih. Po poročilih Svetovne turistične organizacije je prav kulturni turizem najbolj hitro rastoč segment znotraj panoge turizem. Predvidoma bo ta segment, torej kulturnega turizma, do leta 2020 postal prevladujoč znotraj panoge turizem. Zaradi bogate in raznolike naravne in kulturne dediščine ter zlasti zaradi visoke stopnje varnosti v naši državi, imamo glede tega velike razvojne možnosti. V podobni smeri se turizem razvija tudi povsod v Evropi, vendar je opaziti, da najbolj razvite evropske države vlagajo bistveno več kot mi v promocijo in seveda tudi predhodno pripravo kulturnih produktov, to se pravi velikih razstav, koncertnih prireditev, festivalov in podobnih atrakcij, hkrati pa seveda tudi v sistemsko obnovo in prezentacijo kulturne dediščine. Nenazadnje je naslednje leto evropska komisija razglasila za evropsko leto kulturne dediščine, prav tako pa bo tudi Ministrstvo za gospodarstvo leti 2018 in 2019 razglasilo za leto kulturnega turizma. To je vsekakor zelo pozitivno in to gre pozdraviti, vendar bi hkrati pričakovali, da se bo tudi ustrezne ukrepe in končna izhodišča umestilo v strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma v letih 2017 – 2021, ki ravnokar nastaja. V osnutkih poglavij strategije turizma številka 3 in 4 namreč kulturni turizem in kulturna dediščina žal nista prisotna.  Da se pomena kulturnega turizma zavedamo tudi v Državnem zboru, priča tudi dejstvo, da je bila pred nekaj tedni sklicana skupna seja Odbora za kulturo in Odbora za gospodarstvo prav na to temo. Sprejeli smo sklepa, s katerimi Vlada dajemo predloge, da ustanovi medresorsko skupino, delovno skupino za področje kutlurnega turizma na ravni države in občin. Ta naj vsako leto obema odboroma poroča o stanju na tem področju, ob enem pa smo Vladi tudi predlagali, da v nastajajočo strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma, vključi   (nadaljevanje) poglavje kulturni turizem. Slednji si, je kulturni turizem, kot najbolj perspektivna panoga znotraj turizma seveda tudi zasluži. Gospod predsednik, zanima me, kakšno je stališče Vlade do tega vprašanja, o katerem govorim, in kateri so po vašem mnenju temeljni cilji razvoja turizma v Sloveniji v prihodnjih dveh letih?
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa, spoštovani poslanec Matić. Nedvomno je turizem izjemno pomembna gospodarska panoga za Slovenijo. In seveda z zadovoljstvom ugotavljamo, da v zadnjih letih beleži rast in uspehe. Že leta 2016 je bilo rekordno, v letu 2017 se nadaljujejo pozitivni trendi rasti, saj smo v petih mesecih tega leta zabeležili kar 11 % rast prihodov turistov v primerjavi z lanskim letom. Tudi cilje slovenskega turizma si Vlada zastavlja ambiciozno, torej gre za ambiciozno zastavljene cilje, pri čemer seveda prepoznavamo predvsem pomen in razvoj trajnostnega turizma, v katerem pa vidimo kot pomembno komponento tudi kulturo. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v sklepni fazi priprave nove turistične strategije, torej strategije, ki ste jo omenili, gre za strategijo trajnostne rasti slovenskega turizma za obdobje 2017-2021. Uvrstilo, torej v to strategijo je uvrstilo tudi kulturni turizem, in to predvsem zahvaljujoč tudi pobudi obeh odborov. Mislim, da je to neka res dodana vrednost, ki je iz te razprave izšla. Tako da strategija, ki bo predvidoma sprejeta septembra 2017, bo prinesla to novo vrednost, novo kvaliteto na področje kulture, da bomo še bolj ozaveščena, še bolj ciljno, jasno, spodbujali tudi kulturni turizem v okviru turizma kot celote. Naj povem, da seveda je področje kulturnega turizma, oziroma s kulturo povezani turistični produkti nasploh, področje z zelo visokim dohodkovnim potencialom. In seveda ne gre samo za dohodkovni potencial, pač pa dodatno dejavnost in prispevke tukaj vidimo tudi na socialno-gospodarskem in kulturnem področju. Skratka, kulturni turizem ima številne potenciale, številne vrednosti, ki se dejansko morajo povezati z gospodarstvom in s planiranjem turizma kot celote. Kulturni turizem je v novi strategiji, ki sem jo omenil, opredeljen kot eden izmed ključnih produktov. In sicer v treh makroregijah: Alpski Sloveniji, Mediteranski Sloveniji in Termalno-panonski Sloveniji je določen kot podporni produkt. V makroregiji Ljubljana z Osrednjo Slovenijo pa je določen kot vodilni produkt. Za leti 2018 in 2019 je kultura opredeljena kot nosilna tematika promocije slovenskega turizma. In seveda v Vladi smo preučili tudi vaš predlog o preučitvi oziroma ustanovitvi medresorske delovne skupine za področje kulturnega turizma, in ta predlog pozdravljamo, zato bo po sprejemu nove strategije ustanovljena medresorska delovna skupina za spremljanje uresničevanja celotne strategije, torej tudi aktivnosti s področja kulturnega turizma. In vesel sem, da o tem razpravljamo tudi letos, ko smo v letu, ki je namenjeno tudi spominu na našega največjega in svetovno prepoznanega arhitekta Jožeta Plečnika, kar je tudi nek signal, da seveda kultura na vseh nivojih mora pridobivati pomen v naši družbi, v Sloveniji, kot državi, ki se širi v svet, in predvsem tudi na področju gospodarstva. Tako da, če povzamem. Ja, kultura pomembno prispeva h gospodarskemu razvoju in zato je treba še bolj zavestno, še bolj na primerne načine in sodelovanju, ki ste ga omenili, in ki ga zdaj v strategiji predvidevamo, jo je treba vključevati v ta razvoj. Toliko, hvala lepa.
Dr. Dragan Matić, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, zahvaljujem se za vaš odgovor, veseli me, da ima Vlada namen sistemsko spodbujati področje kulturnega turizma. To je seveda neločljivo povezano z varovanjem kulturne dediščine in spodbujanjem kulturne produkcije. Pravega napredka pa, kot sami ugotavljate, na tem področju ne bo, če ne bo usklajenega pristopa med resorji in sodelovanja med Vlado in občinami. Kako je to pomembno, smo pred kratkim imeli priložnost videti, ko smo bili, skupaj s kolegi iz Poslanske skupine SMC, na terenu, in sicer smo obiskale Štanjel, kjer   (nadaljevanje) se veliko dela na razvoju kulturnega turizma in pa Škocjanske jame, ki so bile kot prve v Sloveniji vpisane na seznam Unescove dediščine. To sta dve destinaciji kjer se je na področju kulturnega turizma je v preteklosti postavilo kar nekaj dobrih zgodb in kjer se porajajo tudi sveže ideje, tako imenovani produkti, ki imajo tržni potencial, se pa v obeh primerih tisti, ki so odgovorni v javnih zavodih, ki pač skrbijo za razvoj turizma in vodijo te projekte, srečujejo s podobnimi težavami. Zlasti gre za umestitev razvoja kulturnega turizma v državni in posredno tudi v proračune lokalnih skupnosti oziroma odsotnost usklajenih ukrepov, med njimi zlasti razpisov na različnih ministrstvih, ki bi projekte s področja kulturnega turizma ustrezno podpirali.  Vsekakor verjamem, da potem kar sem slišal, da bodo tudi tovrstni konkretni ukrepi na področju spodbujanja kulturnega turizma s strani Vlade sprejeti, v SMC bomo še naprej spremljali in spodbujali vladne ukrepe na tem področju in verjamem, gospod predsednik, da se boste tudi vi osebno zavzeli za to pomembno in perspektivno področje, ki združuje gospodarstvo in kulturo, pa tudi druge resorje.  Hvala.
Je bilo to vprašanje? Ne, ni bilo vprašanje. Potem vas moram opozoriti na spoštovanje Poslovnika in potem predsedniku Vlade pač ni treba dodatno odgovarjati, zato je to važno. Prosim, spoštujte Poslovnik tako kot vsi ostali.  Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.  V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 31. seji Državnega zbora. Najprej bo ministrica za notranje zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar odgovorila na vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s postopki policije, povezanimi s pranjem denarja v višini milijarde dolarjev v letih 2009, 2010 in kasneje. Prosim.
Vesna Györkös Žnidar
Spoštovani predsednik, hvala za besedo! Spoštovane poslanke, poslanci! Torej, kot je bilo napovedano, poslanec Gorenak mi je na prejšnji seji postavil vprašanje v zvezi z dogajanjem v Novi Ljubljanski banki, zlasti kar se tiče seznanjenosti notranje ministrice, njenega naslednika, seznanjenost generalnega direktorja policije, njegovega naslednika, seznanjanje tožilstva, usmerjena dela policije v tem primeru in pa seveda poslance zanima kaj konkretno je policija storila v tem primeru. Torej, kar se …
Mir v dvorani!
Vesna Györkös Žnidar
Kar se tiče seznanjenost takratne notranje ministrice, tukaj lahko povem kar je povsem logično, da ta podatek nam ni poznan, tudi podatek ali ej seznanjala svojega naslednika, torej gospoda Zalarja, tudi ta podatek nam ni znan. Kar se pa tiče seznanjenosti generalnega direktorja policije, Janka Gorška, tukaj lahko povem, da je bil gospod Goršek 18. januarja 2011 o finančnih transakcijah tujega državljana preko računa NLB seznanjen pisno z dvema različnima dokumentoma. Seznanila ga je SOVA in to obvestilo je seveda potem odstopil v nadaljnje reševanje strokovni službi in pa predhodni obvestili urada za preprečevanje denarja(?) sta bili 14. oktobra 2010 in 19. novembra 2010 naslovljeni na Upravo kriminalistične policije.  Glede vprašanja ali je gospod Goršek seznanil svojega naslednika, torej gospoda Venigerja lahko povem, da najprej je potekala primopredaja med gospodom Gorškom in gospodom Turkom, ki je postal v.d. generalnega direktorja, ki je potem delo predal gospodu Venigerju in tukaj noben od primopredajnih zapisnikov pravzaprav omenjene zadeve ne zajema, v obeh zapisnikih pa je navedeno, da uprava kriminalistične policije bo generalnemu direktorju policije posebej predstavila pregled operativnih zadev in uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov.  Potrebno je tudi povedati, torej kar se tiče policije v tistem obdobju, da v začetni fazi preverjanja obvestil Urada za preprečevanje pranja denarja, policija ne izvaja procesnih pooblastil v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, seveda dokler ne potrdi dokaznega standarda razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Če se prestavim malce bolj v aktualni del dogajanja, torej do 14. junija letošnjega leta tožilstvo ni usmerjalo dela policije v zvezi z zbiranjem obvestil, povezanimi spornimi prenakazili tujega državljana preko računa NLB. 14. junija je policija   (nadaljevanje) prejela od Specializiranega državnega tožilstva zahtevo za zbiranje obvestil in seveda, Policija bo preverila točno določene okoliščine, zbrala obvestila in pa tudi o teh svojih ugotovitvah nato obvestila pristojno Državno tožilstvo.  Če naredimo na koncu še prerez skozi delo Policije v dani zadevi, ker to vendarle tudi spoštovanega poslanca zanima. Urad je Policiji posredoval zaprosilo za podatke 14. oktobra 2010, nato je Policija novembra in januarja naslednje leto prejela še dve obvestili o sumljivih transakcijah, katerih navedbe je temeljito preverila, ampak za zbiranje obvestil, ko je torej Policija želela ugotoviti obstoj razlogov za sum, to ni bilo potrjeno, ampak iz vsebine obvestil teh razlogov ni bilo možno ugotoviti, saj je bil iz teh obvestil razviden zgolj podatek o višini finančnih transakcij. Policija je od SOVE prejela tudi dva različna dokumenta z obvestilom o finančnih transakcijah tujega državljana. Seveda je Policija v okviru možnosti, ki jih ima, takoj preverila določene fizične osebe in gospodarske družbe, vendar pa s preveritvijo ni potrdila suma storitve kaznivega dejanja. Z zbiranjem obvestil in z obsežnim povpraševanjem po različnih tujih organih tudi Policija ni potrdila suma navedenih v obvestilu urada in pa tudi večino odgovor tujih varnostnih organov, vključno tudi z Europolom, je pokazala, da je bilo preverjanje negativno. Kot uvodoma povedano, na podlagi zahteve Specializiranega tožilstva bo Policija dodatno zbrala obvestila, preverila tudi določene okoliščine, ki so povezane s predmetno zadevo in tudi nato obvestilo pristojno tožilstvo.
Dr. Vinko Gorenak, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala lepa. Zdaj, povedati je treba, da sem jaz to poslansko vprašanje postavil pred enim mesecem in da se dogodki na tem področju kar hitro odvijajo. Ministrica, jaz se vam zahvaljujem za tisti del, kjer govorite o seznanjanju in obveščanju, ker se mi zdi korekten in točen. Ampak tisto, kar vas pa želim opozoriti, saj mi ni treba odgovarjati v nadaljevanju, ampak poglejte … V Policiji vas vlečejo za nos. Jaz sem postavil tudi pisno poslansko vprašanje, na katerega ste mi odgovorili, vezano na to temo, in poglejte, pod številko 1 navajajo, da ministra direktor Policije obvešča v skladu z 12. členom zakona. Ampak ta zakon velja od leta 2013. Od leta 2013, jaz pa ne sprašujem po obdobju leta 2013. To je eno. Drugo … Tisto, česar me je strah, v nadaljevanju, ker vem, da imate, tako je bilo zadnjič tudi povedano na odboru, odprto neko preiskavo na to temo, je treba reči eno stvar. Glejte, nemogoče, nemogoče je, da je Policija zadevo preverjala in ni obvestila tožilstva. Glejte, pojdiva na tista dva državna sekretarja, en je bil pri vas, drugi je bil na upravi, če se ne motim, ko je šlo za nič, za neko »dihtungo«, pa ene par paštet … / znak za konec razprave/ ali kaj je že bilo? Policija napiše obvestilo tožilstvu. Policija mora poročati tožilstvu. Mora. Ali poda ovadbo ali pa pošlje poročilo, da ni ugotovila suma storitve kaznivega dejanja. To sta edini možni alternativi - ali kazenska ovadba, ali pa seveda poročilo tožilstvu. To ni bilo narejeno. Ministrica, tudi danes vas zavajajo pri temu delu. Ne, ni mogoče … / znak za konec razprave/ pristati, ne pristanite na tovrstna pavšalna obvestila, češ, preiskujemo, preiskujemo, pa ni kaznivo dejanje. Temeljno vprašanje je, zakaj ni bilo obveščeno tožilstvo. Če mi lahko kaj odgovorite na to… / izklop mikrofona/
Ministra za notranje zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Vesna Györkös Žnidar
Hvala lepa. Seveda se vam zahvaljujem za vsa vaša opozorila. Verjamem, da so izključno dobronamerna.  Torej, kot že rečeno v mojem prvem delu odgovora. Ko Policija v začetni fazi preverja obvestila Urada za preprečevanje pranja denarja, seveda ne izvaja tistih procesnih pooblastil, ki jih ima v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, ker je mejnik dokazni standard razlogov za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. In pa k tej dani zadevi, ko je Policija prejela obvestila od urada, je seveda zbirala podatke na podlagi 54. člena Zakona o Policiji. Kar se pa tiče nadaljnjih ravnanj, torej zadev, ki sodijo v aktualen čas, torej v vse tisto o čemer se sedaj pogovarjamo že na odboru. Zadnjič sem vas tudi seznanila, da je že bila dana zahteva za poročanje, torej preko Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, ki je od policije že zahteval dokumentacijo. Zadeva je v fazi proučevanja in ko bo zadeva zrela, bo seveda izdelano posebno mnenje. Lahko pa tudi povem, da bo policija na podlagi zaprosila predsednika Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorabe v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti že za drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, tej komisiji posredovala natančen popis sprejete in posredovane korespondence. Popis bo vključeval vhodne, izhodne, lastne dokumente, kot tudi podatke o vseh osebah, ki so prejele vhodne dopise in osebe, ki so pripravile in podpisale izhodne dokumente oziroma podatke o vseh osebah, ki so imele kakršnokoli korespondenco v tej zadevi.
Dr. Vinko Gorenak, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, ker želim ministrico opozoriti še na eno stvar, pravzaprav moram zahtevati razpravo na to temo in tudi jo, da ne bo tako kot pri gospe Bratušek, ampak ministrica, ne 54. člen. naj vas ne zavajajo. Ne, ne in ne. Če morajo obveščati tožilstvo o najmanjšem sumu, najmanjšem sumu, poglejte, Špar prijavi tatvino, ne vem česa. Ali neka trgovina prijavi tatvino ne vem česa, pa gre za ne vem kako mali znesek, mora iti poročilo tožilstvu o tem, da pač se je dogodek zgodil, da ne gre za kaznivo dejanje, ker ni dovolj visoka vrednost, ki pač je po zakonu predpisana in konec, in ne pristajajte na to, da seveda vam govorijo o tem, da niso obveščali tožilstva, ker niso izvajali pooblastil. Ne, ne in ne. Za eno milijardo ameriških dolarjev, sum je bil posredovan policiji, in če je policija ugotovila, da ne gre za kaznivo dejanje, je dolžna po 148. členu napisati poročilo tožilstvu. Prosim vas, ne pristajajte na to in bodite pozorna, ko boste dobila to poročilo, ki ste ga zdaj zahtevala s strani policije in jaz se veselim tudi, bom rekel, popisa tistih datumov, kdo je koga obveščal in znotraj policije moramo. Jaz mislim, da moramo priti do osebe z imenom in priimkom, pa ne trdim to, da je kdo od mojih predhodnikov, ker ne vem, vi tudi ne, ampak mi moramo priti do imena in priimka osebe, ki je zadevo zaključila, zaključila in rekla, potem se ne bo delalo več in je policija stvari ustavila. To je najbolj kritična točka zaradi tega, ker na tej točki manjka ključen policijski akt, to je poročilo, če mislijo, da ni kaznivo dejanje, ki mora biti podano tožilstvu. Skratka, jaz pričakuje, da boste pozorna na to zadevo in da bo tudi komisija, ki se s tem ukvarja, jaz bom posebej opozoril tudi še predsednika komisija, da bo pozoren na to zadevo. Nekdo znotraj policije je stvar ustavil in to nezakonito ustavil in bodimo vsi skupaj pozorni na to, predlagam pa predsednik, da to opravimo v obliki razprave.  Hvala lepa.
Dr. Vinko Gorenak, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 11. julija 2017 v okviru glasovanj.  Sedaj bo minister za Kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan… Postopkovno, mag. Branko Grims.
Hvala za besedo.  Najprej bi prav lepo pozdravil gospo ministrico, dobrodošli nazaj. Upam, da vam bo zdaj zdravje v redu služilo. Moj postopkovni predlog pa je naslovljen na vas, gospod predsednik. poglejte, že tri mesece je tega, kar sem postavil ustno poslansko vprašanje ministrici za notranje zadeve v zvezi z enakostjo pred zakonom in uporabo zastav. Vsakokrat od takrat ste me vprašali na seji ali želim ustni odgovor in sem posebej poudaril, da želim ustni odgovor, vendar danes tega vprašanja tukaj ni.  Zakaj sem vztrajal, da želim ustni odgovor? Iz preprostega razloga, ker gre za vprašanje diskrecijske pravice, ki je nedopustno, ko gre za pač uporabo prisile ali celo kaznovanje in po drugi strani za vprašanje enakosti pred zakonom. Kajti tako kot so zdaj stvari v tej ljubi Sloveniji, je to nedopustno z ustavno-pravnega vidika, kajti   (nadaljevanje) če nekdo izobesi eno zgodovinsko zastavo in to zmoti soseda, ta pokliče policijo, policija posreduje. Potem se pa sredi mesta Ljubljane na glavnem trgu zbere neka kvaziverska sekta, kult smrti, ki množično časti totalitarni simbol na neki zastavi in pod tem totalitarnim simbolom je umrlo, bilo grob pobitih, pomorjenih 100 milijonov ljudi. To se pravi ne glede na to, da to vznemirja zelo veliko število ljudi, ki dajo prijave, ki protestirajo, policija ne posreduje. Skratka, tukaj očitno ne gre za enakost pred zakonom in tako stanje je protiustavno. Zato sem želel usten odgovor. Glede na to, da danes ni tega na dnevnem redu, upravičeno pričakujem, gospod predsednik, da boste to uvrstili na prvo naslednjo sejo, ko bodo spet priložnost za poslanska vprašanja in odgovore in da bo takrat priložnost, da mi ministrica da usten odgovor na to vprašanje. Hvala.
To, da zadeva ni uvrščena, je, da ni bila prepoznana kot taka. Torej preverili bomo vse magnetograme, na katere se ta nanaša. In če se je zgodila napaka, se vnaprej opravičujem in bomo ravnali s tem. Vem pa, da je bilo vam pisno odgovorjeno, to mi je pa ministrica povedala. Zdaj pa glede na vse skupaj bomo preverili in v skladu s tem bo tudi jasno v naslednji seji, ali bo uvrščena ta zadeva gor ali ne. Prav? Sedaj bo pa res minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan odgovoril na vprašanje dr. Dragana Matića v zvezi s strateškim načrtom poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi d. o. o. Prosim.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, dovolite lep pozdrav.  Gospod poslanec, dr. Dragan Matić, zastavili ste mi tri vprašanja. Prvo vprašanje je, kdaj bo Vlada obravnavala strateški načrt poslovanja družbe, 2017-2026. Vlada je sprejela sklep, da nam družba mora ta strateški načrt poslati do 12. 7. 2017. Ob tem bi rad poudaril, da družba sicer posluje po sprejetem poslovnem načrtu za letošnje leto, tako da družba posluje po tem poslovnem načrtu in informiran sem tudi, da danes poteka seja nadzornega sveta te gospodarske družbe, tako da bo poslovodstvo to lahko realiziralo. Drugo vprašanje, kaj namerava Vlada storiti, da bodo izhodišča za pripravo upoštevana. To je dosti enostavno, to je tudi merilo za samo sprejetje poslovnega načrta na skupščini, ki jo predstavlja Vlada Republike Slovenije. Po drugi strani pa Vlada ima vsa pooblastila kot skupščine po Zakonu o gospodarskih družbah. In potem tretje vprašanje, zakaj niso bila javno objavljena prodajne cene oziroma imena kupcev za prodajo, ki jih je do sedaj izvršila. Tukaj je pa odgovor takšen. Gospodarska družba je sledila merilom za prodajo, pravilom za prodajo, ob tem, da je samo eden od subjektov in dosedanja merila omogočajo tudi določitev cen s pogajanji. In pravila družbe Slovenski državni gozdovi po načinu in merilih za prodajo gozdnih asortimentov, ki jih je sprejela skupščina, pa določajo, da sta družba in kupec dolžna pred poslovno skrivnostjo varovati vse podatke, ki si jih izmenjata tekom trajanja pogodbenega razmerja in imajo značaj poslovne skrivnosti v skladu z 39. členom Zakona o gospodarskih družbah. Ker pa si v družbi Slovenski državni gozdovi prizadevajo zagotoviti kar največjo preglednost in transparentnost, so konec junija 2017 Vladi predlagali sprejem novih pravil, ki pa so takšna, da z novimi pravili uvaja nov način prodaje zaradi preglednosti, in sicer, da se v celoti prodaja v skladu z javnimi razpisi. Prav tako pa se je poleg sklepanja kratkoročnih pogodb uveljavilo tudi sklepanje dolgoročnih pogodb. Uvaja pa se tudi nov način prodaje z javnim izbiranjem ponudb. Hvala.
Dr. Dragan Matić, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, zdaj Vlada je že novembra 2016 sprejela izhodišča, kakšen naj bo strateški načrt poslovanja družbe Slovenski državni gozdovi in potem je januarja prišel nek osnutek oziroma predlog. Zdaj   (nadaljevanje) smo že meseca julija. Zanima me vaše mnenje, kot resornega ministra, zakaj prihaja do teh zapletov, zakaj se stališče Vlada ne sprovede, zakaj družba, ki je v 100 % državni lasti ne sledi tistemu, kar lastnik želi, da se vnese v strateški načrt. In zdi se mi, da je tovrstno zavlačevanje na ta način, nekaj, kar ni v redu. Okoli tega bi bilo treba že zdavnaj potegniti neke odločne poteze, pa vidimo, da se ves čas prelaga, prelaga, prelaga. Zdaj se je preložilo na 12. julij. Zanima me, če bo 12. julija ta strateški načrt res sprejet, ker nazadnje je bil predložen pred enim mesecem. In drugo vprašanje, ki me zanima, je pa vaše stališče, kot resornega ministra, ali je prav, da so bile sklenjene takšne pogodbe, da praktično ne vemo, komu in za kakšno ceno je bil les iz državnih gozdov prodan. A je to nekaj, kar se vam zdi sprejemljivo, vam kot resornemu ministru? In, če ne, ali nameravate poiskati odgovorne, ki so na ta način sklenili pogodbe oziroma sprejeli tiste akte, na podlagi katerih so bile te pogodbe potem sklenjene. Po moji oceni je nedopustno, da je na Hrvaškem identična državna firma urejena na ta način, da posluje transparentno, v Sloveniji pa še danes ne vemo, za kakšen denar in komu je šel državni les. Prosim, če mi lahko to vaše stališče nekoliko bolj obrazložite.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala za dodatno vprašanje. Spoštovani gospod poslanec. Povsem pravilno ste ugotovili, da je Vlada sprejela izhodišča 19. 10. 2016. Pravilno ste ugotovili, da je družba svojo nalogo opravila. Poslala je na Vlado 31. 1. svoja izhodišča. Tisto, kar pa je potrebno povedati, da je znotraj Vlade prišlo do različnega tolmačenje o gozdno-lesnih centrih. Znotraj Vlade je pa to razlikovanje na stopnji, ali je potrebno investirati v lesno-gozdne centre z javnim denarjem, oziroma državnim, družba je državna, ali je potrebno vzpostavljati pogoje, da se tovrstni centri zaživijo oziroma, da se ustanovijo. Dejstvo pa tudi je, da med tem procesom je prišlo do novega vodstva. Prejšnje vodstvo je bilo začasno, novo vodstvo je vzpostavljeno. Do neke mere se je Vlada tudi razumela in se strinjala, da novo vodstvo, ki je postavljeno, ima pravico, kljub vsemu, samostojno pripraviti svoj dolgoročni pogled na razvoj slovenskih državnih gozdov. Ko govorimo o slovenskih državnih gozdovih, za razliko od firme, ki ste jo omenjali, moramo le povedati, da je to povsem nova gospodarska družba, ki deluje od druge polovice prejšnjega leta. Vsi vemo, kako težak je bil prehod iz koncesijskega sistema in koliko je bilo pritiskov, da bi se tedanji sistem, ki je bil za državo slab, ohranil, vendar nam je kljub vsemu, kot koaliciji, uspelo, da smo ta sistem spremenili. In družba, glede glavnega kazalca, to je učinkovitosti, ki se vidi, koliko denarja dobimo iz prodanega kubika, deluje v bistvu celo nad načrti, v vsakem primeru pa bistveno, bistveno boljše, kakor znotraj koncesijskega sistema. Dejstvo tudi je, da je skupščina sprejela pravila, kako se prodajajo, kako se je prodajalo, to je bil akt skupščine, to je Vlade. In dejstvo je, da se je v tem času ugotovilo, da je ta pravila, zaradi večje transparentnosti, potrebno spremeniti, zato je tudi poslovodstvo poslalo nova pravila na Vlado. In jaz bom, vsaj kaj je v moji moči, naredil, da bi bila ta pravila sprejeta še pred političnimi počitnicami Državnega zbora in s tem tudi Vlade. In v teh novih pravilih več ni teh neposrednih pogajanj, ki so potem predmet tudi te poslovne skrivnosti v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah, ampak je način prodaje omejen, hkrati pa bistveno bolj dolgoročen. Hvala.
Sedaj bo ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen, odgovorila na vprašanje gospoda Zvonka Laha v zvezi z oceno hrupa pri gradnji namakalnega sistema. Prosim.
Irena Majcen
Hvala, spoštovani predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez. Spoštovane poslanke in poslanci,   (nadaljevanje) spoštovani poslanec, gospod Lah, hvala za vaše vprašanje. Res je, da je vprašanje, ali v zvezi z oceno hrupa pri gradnji namakalnega sistema lahko govoriva samo o zakonodaji, o zakonodaji, ki govori o gradbenih dovoljenjih, še posebej glede na to, da se namakalni sistemi gradijo na kmetijskih zemljiščih in so namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč. Je pa res, da se na Ministrstvu za okolje in prostor srečujemo tudi s številnimi podzakonskimi akti, in prav Uredba o hrupu je tisti podzakonski akt, s katerim se srečujemo. Med drugim tudi uredba, ki govori o tem, za katere posege je treba pridobiti okoljevarstvena soglasja, in še številne uredbe so, ki urejajo področje okolja. Področje okolja je na podlagi zakonodaje Evropske unije zelo spremljano, imamo eno najnaprednejših svetovnih, sem prepričana, pravnih ureditev okolja. Na nek način se strinjam z vami, da marsikatero evropsko uredbo, ki je že tako zahtevna, so v preteklosti ali pa smo v preteklosti obdelali tako, da smo dodali še neke posebnosti in je naša obstoječa uredba še bolj zahtevna kot evropska. In hrup je prav gotovo ena takšnih uredb. Mi si prizadevamo na podlagi kršitev - imamo namreč tudi kršitve iz teh vsebin - pripraviti uredbo, ki bi mnogo bolj prenašala zahteve evropske direktive v naš pravni red in s tem nekatere zahteve tudi zmanjšala. Namreč, v nacionalnih zakonodajah se lahko sprejme bolj stroga ureditev, manj stroge, kot je evropska, pa se ne more. Pri Uredbi o hrupu si to želimo, si prizadevamo, je pa seveda številnih kritik, ki govorijo nasprotno, torej, da naj tega ne spreminjamo, obdržimo strožje kriterije, teh kritik je tudi veliko. Tako je odgovor na vaše vprašanje meni težko dati, v smislu, da sedaj zakonodaja, ki je v proceduri v parlamentu, rešuje to vprašanje, ker ga ne, si ne delam utvar in se zavedam tega, da ne morem tako odgovoriti. Je pa res, da pri pridobivanju okoljevarstvenih soglasij ni treba predložiti posebne študije misij hrupa, na žalost ne vem, za kateri konkretni primer gre, lahko da je velikost tega namakalnega sistema tolikšna, da pa je potrebno, ampak običajno v teh postopkih ni treba prave študije predložiti. Je pa res, da je v okviru poročila o vplivih na okolje treba podati oceno glede emisij, ki so pa lahko izvedene na osnovi meritev ali pa modelnih izračunov. Pripravljavci teh gradiv, ki se vlagajo v postopku okoljevarstvenega soglasja, seveda vedo, kdaj in v kolikšni meri je treba zahteve podzakonskih aktov uresničiti. Sama pa lahko še enkrat zagotovim, da zakonodaja ne rešuje vsega, zakonodaja je procesni predpis, ki neke postopke predpiše, in kot sem že povedala, okoljski podzakonski akti so pa tisti, ki so velikokrat s svojimi določili limitirani. Če se pa zdaj osredotočim na hrup, če bo ostala uredba s sedanjimi vrednostmi, bo težav še vedno veliko. Če nam bo pa uspelo sprejeti uredbo, ki bo zniževala kriterije, pa bo težav nekoliko manj. Si pa upam trditi, da tudi v številnih drugih predpisih, ki se na nek način vključujejo potem v izdajo mnenj oziroma soglasij pri gradbeni zakonodaji, se največje težave pojavljajo prav v podzakonskih aktih, ne v samih predpisih. V nadaljevanju, torej v procesiranju obstoječe zakonodaje si bo treba prizadevati - ta prizadevanja gredo pravzaprav v kar nekaj ministrstev -, torej si bo treba prizadevati v strokovnih   (nadaljevanje) službah ministrstev, da bodo ti normativi nekoliko manj zahtevni in bodo omogočali … / izklop mikrofona/ … investicije.
Gospod Zvonko Lah, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa predsednik.  To poslansko vprašanje sem postavil z določenim namenom, ker ravno sprejemamo prostorsko in gradbeno zakonodajo na novo. S tem primerom bi hotel pokazati kako podzakonski akti, to so uredbe in pravilniki, zagrenijo izvedbo posameznega zakona. Namreč gre za izgradnjo namakalnega sistema, za kar je bilo izdelano okoljevarstveno poročilo in soglasje, nato pa je iz ARSO prišla pripomba, da je potrebno izdelati še modelni izračun vpliva hrupa. Gre namreč za 100 metrov polaganja cevi za namakalni sistem. Problem je 100 metrov cevovoda oddaljenega 25 metrov v hiš, stanovanjskih hiš. To se bo gradilo 2 dni, vsak dan po 4 ure notri piše. Verjetno gre najprej za izkop, izdelavo posteljice, polaganje cevi in potem hrup pri izkopu in potem hrup pri zasipanju, utrjevanju in tako naprej. Dvakrat po 4 ure, 100 metrov, 25 metrov oddaljeno od … / znak za konec razprave / … stanovanjskih hiš, gre pač za dva naselja, in je ponudba za 3 tisoč 200 evrov brez DDV, to pride 3 tisoč 900 evrov, potrebno pa je izdelati, izdelava 3D akustičnega modela upoštevajoč pozidavo stavb in prometnice, opredelitev virov hrupa, izračun prostorske obremenitve okolja, izračun kazalcev hrupa, opredelitev omilitvenih ukrepov za zmanjšanje. / znak za konec razprave / Vse to za 100 metrov za 4 tisoč evrov. Jaz sem prepričan, da 100 metrov potegne za pol nižjo ceno cevovoda izvajalec, kot bo pa to stalo. Ali je to potrebno? Koliko imamo takih primerov?
Ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Irena Majcen
V prvotnem izvajanju sem že povedala, d ase zavedam, da podzakonski predpisi velikokrat ovirajo ali izdajo gradbenega dovoljenja ali izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, tudi postopke pri izdaji celovite presoje vplivov na okolje. Tega se zavedamo in seveda je torej naša naloga, da take podzakonske akte primerneje uredimo. Če govoriva sedaj o hrupu, se je vsaj zadnje tri mesece prav gotovo v Uredbi o hrupu veliko slišalo. Torej ima uredba pravni naziv, je povzročila veliko hrupa. Na žalost je vsaj moje dosedanje odgovarjanje šlo v obratni smeri. Torej niso se z menoj pogovarjali ali nasprotovali sprejemu take uredbe predstavniki gibanj, ki si želijo, da se ta ovira odpravi, ampak prej obratno. Torej želeli so, da ostanejo strogi normativi še naprej. To pomeni, da bomo s to uredbo kljub vsemu skušali skozi vse postopke pripeljati tako daleč, da ne bi bila tako stroga kot je sedaj.  Je pa na okoljskem ministrstvu še kar nekaj takih podzakonskih aktov, s katerimi predstavljamo kar precejšnjo oviro in ena od njih je, tudi to ni več nobena skrivnost, je uredba o tleh iz leta mislim, da '94 ali '96, torej daleč nazaj in seveda ni primerljiva z rešitvami, kot jih pozna ostala Evropa. Ena večjih težav, ki ostaja odprta je tudi smrad. To je tudi ena takih komponent, ki jo težko zaznamo z nekimi stroji. Torej človeški nos ali pa nos tudi pri živalih ima seveda neke sposobnosti, ki jih je pa v meritvah, lahko rečemo skozi neke analize pa težko procesirati. Tako da, vsaj nekaj časa še bo okolje tudi zaradi tehnoloških pomanjkljivosti pri izvajanju nekaterih   (nadaljevanje) analiz potrebno spremljati in si zagotavljati, da bi sprejeti predpisi… / znak za konec razprave/ ne bili ovira investitorjem. Hvala.
Gospod Zvonko Lah, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor v naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Bom izkoristil to poslovniško možnost. Tukaj nimam konkretnega, bom rekel, vprašanja ali pa želim odgovor, da se to odpravi, ampak preveč imamo tega v postopkih tako umeščanja raznih objektov v prostor, tako občinskih kot državnih aktov, preveč imamo teh nosilcev urejanja prostora, pri tem, ki se praktično v fazi postopka, da ne rečem izmišljujejo posamezne ovire, ki jim dajejo preveč ohlapne uredbe ali pravilniki, in praktično, tako kot pravijo tudi pravniki, štirje pravniki štiri mnenja, tako si tudi štirje uradniki različno razlagajo določeno uredbo ali pa celo OPN. Ko smo že pri tej zakonodaji, bi želel, da se na ministrstvih bolj konkretno določi, da se izognemo tem oviram v prihodnje. Vemo, da smo na veliko področjih preveč togi, preveč dolgotrajni in Evropa tega ne pozna. Če že pri raznih dovoljenjih v sosednji Hrvaški v treh mesecih pridobiš vse, v Srbiji v enem mesecu, v Avstriji v štirinajstih dneh, pri nas pa pet, šest let. To enostavno ne gre, to je prevelika cokla. Sedaj, ko smo začeli sicer s temi tremi zakoni, pa verjetno bo še kakšen, bi bilo potrebno urediti tudi ta področja. Jaz vem, da se je napaslo teh uradnikov po posameznih ministrstvih preveč, da se en drugega bojijo, ker jih je preveč in nagajajo investitorjem, kot da mi ne potrebujemo, da smo bolj elastični, hitrejši, bolj učinkoviti. Če ne bomo pri teh glavnih zakonih, kot je ZUreP-2 in Zakon o gradnjah, te stvari uredili, potem bo vse ostalo, tako kot je, in ne bomo prišli nikamor. Je pa to nesprejemljivo. To je samo eden od primerov. / znak za konec razprave/ Imamo Zakon o rudarstvu, pa uredbe, pa, da ne govorim še o drugih stvareh. Lahko bi iz izkušenj, iz prakse naštel ene deset takšnih ureditev, ki ovirajo in bremenijo predvsem ljudi, ki bi želeli graditi, ki bi želeli ustvarjati, pa ne morejo zaradi teh dolgotrajnih. Da ne govorimo o tem, koliko investitorjev je že šlo mimo Slovenije zaradi dolgotrajnosti teh postopkov. / znak za konec razprave/ Tako da apeliram, ministrica, na vas, da se v teh razpravah in pri sprejemanju zakona tudi temeljito posvetite temu.
Gospod Zvonko Lah, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 11. julija 2017 v okviru glasovanj. Sedaj pa bo ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen odgovorila še na vprašanje gospoda Danila Antona Ranca v zvezi z izvajanjem Vladnih izhodišč pri poslovanju družbe Slovenski državni gozdovi. Prosim.
Irena Majcen
Hvala. Hvala za vprašanje poslancu gospodu Antonu Danilu Rancu.  Lahko povem, da se kot ministrica za okolje in prostor strinjam, da so na Vladi sprejeta izhodišča za izdelavo strateškega načrta Slovenski državni gozdovi zelo pomembna tudi z vidika trajnostnega razvoja. Prav zaradi pomembnosti področja gozda in lesa smo ta postopek pravzaprav vključili v okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo z akcijskim načrtom, ki smo ga sprejeli ali pa ga je sprejela Vlada oktobra 2015. Preko tega akcijskega načrta posredno izvajamo izhodišča, saj se področje lesa, ki pa je v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, izpostavljeno med prioritetnimi   (nadaljevanje) področji prehoda gospodarstva usmerit Slovenijo v zeleno gospodarstvo. Les je opredeljen kot vir za trajnostni razvoj gospodarstva, usmeritev pa je, da se ga v prihodnje čimbolj izkoristi kot obnovljivi vir. Namen je ponovno povezati in spodbuditi gozdno-lesarsko verigo v Sloveniji, povečati intenzivnost gospodarjenja z gozdovi, omogočiti razvoj predelave lesa v izdelke s čim višjo dodano vrednostjo in energetsko izrabiti lesne ostanke. Prav tako so v okvirnem programu vključena načela in usmeritev trajnostnega razvoja in gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji, ki temeljijo na nacionalnem gozdnem programu. Gozd namreč ni le vir lesnega bogastva, pač pa bistveno prispeva k biotski raznovrstnosti in ohranjanju naravnih vrednost, ki so temelj ekološkega ravnotežja v naravi. Prispeva k ohranjanju dobrega stanja voda in kulture dediščine. Prek okvirnega programa prehoda v zeleno gospodarstvo se koordinira tudi spremljanje izvajanja aktivnosti akcijskega načrta, v katerega so vključene aktivnosti vseh sektorjev in se redno spremljajo preko enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno okolje. Za izvedbo posameznih aktivnosti iz sklopa Trajnostno upravljanje z gozdom in les kot vir za trajnostni razvoj gospodarstva je odgovoril nosilni resor, sva že omenila Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije ter Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vlada je v oktobru 2015 postavila tudi partnerstvo za zeleno gospodarstvo, v katerega je vključenih 9 ministrstev, poleg njih pa sodeluje tudi večje število zainteresiranih deležnikov in partnerjev. Partnerstvo pospešuje prehod v zeleno gospodarstvo, aktivira številne deležnike, vzpostavlja dialog in dviguje ozaveščenost ter povezuje politike in ukrepe. Poleg tega partnerstvo tudi organizira in izvaja regionalne posvete v dvanajstih regijah, kjer zbira predloge in identificira potenciale za nadaljnje usmeritve. Ker je zame prehod v zeleno gospodarstvo s krožnimi modeli gospodarjenja prioritetnega pomena, lahko trdim, da bosta gozd in les tudi v prihodnje pomembno vključena v nadaljnje usmeritve, ki jih nalaga krožno gospodarstvo. V naslednjem letu bo potekala priprava potencialov in usmeritev Slovenije za krožno gospodarstvo, proces pa bo zastavljen tako, da bo namenjen soustvarjanju skupaj z deležniki. Poleg tega ministrstvo podpira promocijo učinkovite rabe lesne… / znak za konec razprave/ biomase za ogrevanje skozi sklad za podnebne spremembe, in sicer v letih 2017 in 2018. V programu je predvidena podpora pri uvajanju in izvajanju ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in prilagajanja podnebnim spremembam, med katerimi je tudi ozaveščanje o rabi lesa. Les ima namreč v celotnem življenjskem ciklu bistveno manjši vpliv na okolje kot drugi gradbeni materiali… / znak za konec razprave/ Ob tem bo ministrstvo podprlo vzpostavitev enotne platforme trga za lesno biomaso za ogrevanje v Sloveniji ter analizo tehnoloških rešitev in ocene realnih stroškov proizvodnje zelenih sekancev kot… / izklop mikrofona/
Gospod Danilo Anton Ranc, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.
Spoštovani predsednik, spoštovani podpredsednik, ravno menjava poteka, tako da oba pozdravim, tudi seveda ministrico, vse kolegice in kolege. Tudi spoštovani ministrici se bi zahvalil za odgovor. Mislim, da je bil izčrpen, celovit, ki ga bi seveda takoj podpisal, z krasno vsebino in cilji, tako podnebnimi, gospodarskimi, kot o… / nerazumljivo/ lesa kot edinstveni priložnosti za znižanje emisij toplogrednih plinov in zelenih delovnih mest. Seveda bi pa mogoče spomnil na dve vprašanji, ki sem jih tudi pisno zastavil ali ustno na prejšnji seji, ko mogoče nisem dobil odgovora v celoti. Predvsem ugotavljamo to, da smo v Sloveniji verjetno svetovni rekorderji v pisanju lepih programov, strateških načrtov, krožno gospodarstvo, pametna specializacija, les je lep, ki so odlično zapisani dokumenti, ki pa v praksi se ne izvajajo tako kot želimo in ravno to je bil razlog, da smo skupaj v koaliciji pripravili Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki pomeni praktično aplikacijo v prakso teh dobrih vsebin, strateških dokumentov. In ravno tukaj, spoštovana ministrica, glede na to, ne glede na to, da je tukaj resorno Ministrstvo za kmetijstvo, ste pa kot članica skupščine, imate pristojnosti, možnost, da spremljate izvajanja strategije in izvajanje sklepov skupščine v funkciji Vlade. Zato bi na tem mestu ponovil vprašanje:  Kako kot članica skupščine SiDG v funkciji ministrice boste zagotovili, da se bodo izhodišča in pa Zakon o gospodarjenju z državnimi gozdovi v praksi tudi izvedel? Naj ponovim samo to, da smo zakon sprejeli že pred sedemnajstimi meseci, izhodišča pa pred osmimi meseci. Prosim, če mi lahko tudi na ti dve vprašanju še odgovorite.
Hvala lepa gospa ministrica, gospa Irena Majcen.  Izvolite.
Irena Majcen
Hvala.  Kot ste že sami navedli, gospod poslanec, je Vlada v smislu skupščine, res je, da posamezna ministrstva dajmo predlog za imenovanje članov nadzornega sveta, Ministrstvo za okolje in prostor je tudi eno tako resorno ministrstvo kjer se imenuje člana nadzornega sveta. Torej na vladi pa seveda v tem kot skupinski organ odločamo tako, vam lahko zagotovim, da uporabo lesa z namenom zamenjave neobnovljivih materialov pomembno prispevamo k zmanjšanju okoljskega in podnebnega odtisa. Zato si bom kot Ministrica za okolje in prostor prizadevala, da bomo promocijo uporabe, zlasti tistega slovenskega lesa, ki ga ni mogoče uporabiti v druge namene, torej se ga ne da predelati, kajti predelava lesa ima najvišjo vrednost takrat, ko hočemo, ko želimo zmanjšati ogljični odtis, bi rekla, preprosto povemo, se v lesu kopičijo CO2 ostanki. Temu pravzaprav je treba dati najpomembnejši poudarek. Res pa je, da vsega lesa oziroma pri sami obdelavi lesa pride tudi do ostankov, zato pa si bom prizadevala, da bi se ti ostanki uporabili v slovenski potrošnji, torej gre za energetsko izkoriščanje teh ostankov, kajti s tem pa preprečimo, da se CO2 iz drugih energentov odvaja v ozračje. Res pa je, da če les propada, tudi če propada v gozdu, se ti CO2 izpusti, ki jih najprej les zadržuje, jih vsebuje, se potem sprostijo in je ta kvaliteta lesa pravzaprav takrat zmanjšana, je na ničli. Torej kot seveda v poslanstvu skupščine si bom za te stvari prizadevala.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod Ranc, izvolite, imate zahtevo za proceduralni predlog.
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora!  Naj samo pojasnim, da ne bom zahteval razprave v Dražavnem zboru na to temo…
Ampak…
…ampak bom podprl ministrico pri vsakem njenem glasovanju za uresničitev smernic oziroma izhodišč za pripravo strategije SiDG. Tako, da s tega vidika na vsak način sem iz razprave to razbral, ampak vseeno, mislim da ima priložnost kot ministrica s svojim glasom prispevati, da se dobra izhodišča uresničijo čim prej, ker po sedanji praksi se zelo počasi izvajajo in centri za zbiranje in pridelavo lesa, kjer bi ravno udejanjili to kar vi pravite, se na žalost v praksi ne uresniči. Zato bom / nerazumljivo/ s to razpravo tudi podprl vaša prizadevanja v tej smeri.  Hvala.
Gospod Ranc, to seveda ni bil postopkovni predlog.  Dobro. Hvala lepa.  Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev  (nadaljevanje) današnjega dne, torej prvi krog. Mag. Branko Grims bo postavil vprašanje ministrici za notranje zadeve, mag. Vesni Györkös Žnidar. Izvolite, gospod Grims.
Spoštovana gospa ministrica. Zgodovina je pač za to, da se iz nje nekaj naučimo. In danes je situacija pravzaprav z vidika migrantske krize precej podobna za Slovenijo tisti iz sredine leta 2015. Takrat sem tudi opozarjal, da je potrebno postaviti ograje, da je potrebno storiti korake skupaj z Madžarsko, kajti sicer se bo tok, ki je takrat že bil prisoten, in je bil usmerjen preko Srbije na Madžarsko, usmeril proti Sloveniji. Potem sem poslušal, da je to brez smisla, da, ne vem kaj, strašim ljudi in podobno, in potem celo jesen sem poslušal vašega državnega sekretarja, gospoda Šefica, joj, kako je presenečen, ko je na koncu pol milijona nepreverjenih ilegalnih migrantov topotalo čez Slovenijo. Zdaj je situacija za Slovenijo slabša, kajti, če pride do večjega števila ilegalnega vhoda, večjega števila migrantov, ti ne bodo imeli kam iti. Slovenija bo žep. Tokrat brez pardona, kajti Avstrijci mejo kontrolirajo in imajo pripravljene tudi vojaške enote ob celi slovenski meji, zato, da bi to zaostrili, če bo potrebno. Madžari svojo mejo seveda ščitijo dosledno. Hrvatje prav zagotovo ne bodo dopuščali, da bi migranti iz Slovenije šli na Hrvaško, iz Italije pa bi prišli. Kajti, kaj se je zgodilo? Avstrija je napovedala, da bo mejo proti Italiji, tudi Brenner, zaščitila z vojsko - slike o tem si lahko ogledate na internetu -, se pravi njihova namera je jasna. Kdaj bodo to storili, verjetno je usklajeno s Francijo, kajti Francija je po tihem že vzpostavila določeno obliko kontrole proti Italiji, zdaj pa je Macron predsednik napovedal drastično zaostritev, sploh migrantske politike in tudi možnosti vstopa za ilegalne migrante. To, seveda ob dejstvu, da švicarsko mejo že dolgo ščitijo vojaške enote, pomeni, da edina odprta meja ostane meja proti Sloveniji. Na to bi bilo treba, torej misliti, zdaj. Postaviti panelne ograje, narediti vse tiste preventivne ukrepe, ki jih je možno brez posebnih težav narediti že zdaj, in s tem dati jasen signal tako migrantom, kot italijanski politiki, da bo Slovenija svoje prebivalce in svoje meje zaščitila. Tokrat pravočasno, kajti tukaj se zanašati na kogarkoli ne gre. Tudi na sosede ne, kajti mislim, da ni slučaj, da se koncentrirajo migranti prav ob naši meji.
Mag. Vesna Györkös Žnidar, izvolite.
Vesna Györkös Žnidar
Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanec Grims. Prav je, da opozarjate na to, da se Evropa še vedno sooča z migracijskimi pritiski, ker namreč kljub navideznemu zatišju problem še zdaleč ni rešen. Problem je v tem trenutku še vedno v dejstvu, da so zunanje meje Evropske unije porozne, da dopuščajo masovne prihode, brez, da bi se prvenstveno ugotavljajo, ali so podani pogoji za mednarodno zaščito na zunanjih mejah Evropske unije. Velik manko je tudi pri vračanju tistih, ki mednarodne zaščite ne potrebujejo. Seveda, dinamično odnos med Italijo in Avstrijo ni nobeno presenečenje, kakor tudi ni bilo presenečenje leta 2015, ko se je migracijski tok preusmeril v Republiko Slovenijo, sploh pa ni bilo presenečenje za kogarkoli na Ministrstvu za notranje zadeve, ko smo se namreč na to zelo dolgo časa intenzivno pripravljali in tudi uspešno obvladali migracijski tok s pomočjo trezne, sorazmerne in tudi pravočasne politike, ki je temeljila na enakih parametrih, na katerih bo temeljila tudi v bodoče, torej na eni strani na operativnih ukrepih, tehničnih ukrepih, in pa seveda na intenzivnih političnih naporih v sodelovanju z državami na migracijski poti, katerakoli pot bi pač to lahko bila, vse do ciljnih držav. Ker namreč, nobena tehnična ovira  (nadaljevanje) sama po sebi ne more zaustaviti ali pa sploh odvrniti desetine tisoče ljudi, s katerimi smo bili v preteklosti soočeni. Torej, kar se tiče naših priprav, se policija v okviru svojih pristojnosti in nalog ves čas intenzivno pripravlja, ves čas intenzivno spremlja in analizira vse podatke in informacije, ki jih ima, in na podlagi tega tudi pripravlja analize tveganja. Te se ves čas posodabljajo, primerljivo temu, kar Frontex počne na nivoju Evropske unije, kar je tudi dragocen vir informacij za nas. Aktivno se pripravljamo na potreben odziv, ob upoštevanju vseh okoliščin, ki so nujne za zavarovanje nacionalnih interesov Republike Slovenije v primeru, da evropske rešitve ne bo, če pride do ponovnega poslabšanja migracijske slike. Kot rečeno, ni presenečenje, da Avstrija daje takšne mešane signale. Namreč, temu smo bili priče že v letu 2016, ko je Avstrija prvič napovedala možnost ponovne uvedbe mejne kontrole. In že takrat, torej po zaprtju zahodnobalkanske migracijske poti in ob hitrem povečanju prihoda migrantov preko morja v Italijo, je bil pripravljen načrt ukrepov v primeru velikega povečanja prihoda migrantov. Junija 2016 so policijske uprave Koper, Nova Gorica in Kranj v sodelovanju z Generalno policijsko upravo pripravile načrte za primere, da bi prišlo bodisi do obvladljivega povečanja migracijskega toka bodisi prekomernega povečanja te problematike. Ti načrti se redno dopolnjujejo, predvideno pa je stopnjevanje ukrepov glede na analize tveganja in tudi glede na konkretno situacijo na terenu. Kar se tiče trenutne situacije, ne glede na dogajanja, ki v določenem obsegu so posledica tudi notranjepolitičnih težav v Avstriji, kar se tiče migracij, v tem trenutku ni posebej izkazana verjetnost, da bi se naj migranti v večji meri preusmerili proti Sloveniji. Še vedno ciljne države ostajajo Francija, Nemčija, Švica, Avstrija in druge države na severu. Seveda pa, kot rečeno, računamo na vse scenarije, zasledovali pa bomo cilj trezne, sorazmerne in tudi odzivne politike, s katero smo tudi že v preteklosti dokazali, da Slovenija je kredibilna država - in tudi dejansko je na pobudo Slovenije prišlo do zaprtja zahodnobalkanske poti -, smo dokazali, da smo sposobni, in verjamem, da bomo tudi v bodoče, če pride do poslabšanja migracijske slike, lahko uspešno te pojave obvladovali. Seveda se pa zavedamo vseh spremenjenih okoliščin, torej tistih, ki jih v prvem migracijskem valu ni bilo, da države na severu omejujejo pritok migrantov iz tega ali drugega razloga. Tako, kot rečeno, računamo na vse scenarije in se tudi pripravljamo.
Hvala lepa.  Mag. Branko Grims, zahtevate dopolnitev odgovora? Izvolite.
Hvala.  Najprej, kar se tiče tega, da nihče ni bil presenečen. Vzemite to dobronamerno, gospa ministrica, ampak celo vi ste v Državnem zboru, ko ste ocenjevali ravnanje naših sosedov, na ves glas govorili, kako veliko presenečenje je to. Da ne povem vsega tistega, kar je o presenečenju govoril bodisi predsednik Vlade bodisi vaš državni sekretar, gospod Šefic. Presenečenje je bilo število migrantov, da se je tok obrnil k nam, presenečenje je bilo, kako so ravnali, skratka, vse je bilo presenečenje. Edino, kar je pravzaprav reševalo Slovenijo, je bilo tisto, kar je tako lepo povedal nek migrant, ko so ga vprašali: »Glejte, Slovenija je tako lepa država, čudovita narava, dobri ljudje, boste tukaj ostali?« Pa se je kar stresel in rekel: »Uh, Slovenija, rdeča zvezda, Lenin, Stalin, fuj, gremo naprej!« Se pravi, pokazal je, da so zelo inteligentni ljudje in da tudi razumejo kakšno Vlado imamo. Vendar na to se ne gre več zanašati, res se ne gre več zanašati. Situacija je zdaj taka, da se meje zapirajo znotraj cele Evrope, tako in drugače, in po drugi strani ta zgodba dokazuje, da se ne gre zanašati na sosede. Ravno nasprotno, zanesti se je treba na to, da bodo storili vse, da sebe razbremenijo, mi pa bomo, tako kot takrat, ponovno odvisni izključno sami od sebe. To se pravi, zmeraj je treba   (nadaljevanje) računati s tem, da tisti milejši ukrepi, preventiva, ki pa so izjemno pomembni, ker dajejo jasno politično sporočilo, zahtevajo določen čas za njihovo uvedbo in uveljavitev. In zaradi tega bi k temu morali pristopiti zdaj, takoj … / znak za konec razprave / … brez oklevanja, kajti dotok migrantov v Evropo je narastel ponovno do nivoja kakršnemu smo bili že priča in tudi velik del prihaja ilegalno, mimo kontrolnih točk Italije, zaradi levičarje … / izklop mikrofona/ …
Hvala lepa.  To je bila razprava, to ni bilo postavljeno vprašanje.  Gospod Miha Kordiš bo postavil vprašanje ministrici za … / oglašanje iz dvorane/ Izvolite, mag. Branko Grims, proceduralno, postopkovno.
Glejte, najprej postopkovno. Predlagam, da o tem spregovori Državni zbor, ker verjemite mi, da bo, tako ali drugače in ne to samo enkrat in jaz se zavedam, da marsikdo, tudi verjemite, na vseh straneh, bi najraje to temo kar pozabil. Ampak gospe in gospodje nobena tema ni v Evropi ta trenutek bolj aktualna, bolj dolgoročno usodna za obstoj Evropske unije kot celote, za blaginjo in varnost ljudi in za obstoj posameznih držav kot je Slovenija. Nobene druge teme ni, ki bi bila bolj pomembna, ker gre za vprašanje ne samo varnosti, življenja, integritete ljudi, spoštovanja žensk in otrok, spoštovanja človekovih pravic. Vse to so dimenzije, ki so tu odprte. Gre celo za vprašanje obstoja civilizacije kot jo poznamo. Če se bo ta proces nadaljeval, verjemite, imate čudovit zgled zdajle v Hamburgu kam bo to pripeljalo. Naveza med radikalnimi muslimani, tistimi, ki so nagnjeni k nasilju in pa levičarju, pripelje do uničenja. Do tega, da je Hamburg gorel. Do tega, poglejte si te posnetke, do tega, da ulice izropane, uničene, zažgane spominjajo na situacijo dol v pač Arabiji ali pa če želite v Siriji. To gospe in gospodje je prihodnost Evrope, če se temu ne upremo na pravi način. Tukaj in zdaj in pravočasno. Najprej seveda s preventivo in o tem govorim. Zato predlagam, da se o tem spregovori kot rečeno in verjemite mi, da bomo na en ali na drug način, ker je to preresna, preveč usodna zadeva, da bi se jo kakorkoli pometlo pod preprogo.
Mag. Branko Grims, preskočili ste eno fazo ampak dobro, postopkovni predlog o vašem postopkovnem predlogu bomo odločali jutri, 11. julija v okviru glasovanj.  Gospod Miha Kordiš bo postavil vprašanje ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc, ter ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anji Kopač Mrak.  Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči.  Uvodoma naj povem, da jaz kot levičar imam sicer nekoliko ožuljene roke pa umazane od zemlje, ampak zaradi tega, ker smo delali na njivi, na zaradi tega, ker bi pod mejo kopali kakšne prehode zato, da bi "švercali" skozi begunce, kot se tamle zatrjuje in se zaklinja kolega Grims.  Grem nazaj k svojemu vprašanju. Moje vprašanje se tiče vseh tistih naših prebivalcev, ki prebivajo v domovih starejših občanov, s tem tudi njihovih svojcev pa zaposlenih v domovih. Kakorkoli obrnemo in pogledamo na situacijo, bivanje v naših domovih niti slučajno ni na tisti ravni, da se ljudje vanje ne bi podajali z odporom. To je posledica njihovega sistematičnega zanemarjanja in posledice so znane. Prostori so pogosti stari, neprimerni, nekateri se nahajajo celo v gradovih, osebje domov starejših je premalo-številno in je preobremenjeno, o številkah nemara najbolje priča sindikalni podatek, da so medicinske sestre v domovih da so kmalu opravile do 100 tisoč nadur, ki niso bile plačane. Ob tem je v domovih vedno več oskrbovancev, ki so popolnoma odvisni od tuje pomoči. Skratka, domovi so začeli nadomeščati negovalne bolnišnice, ob tem so pa standardi zdravstvene oskrbe taki, če malo karikiram, kot da bi šlo za počitniške   (nadaljevanje) objekte. In najbolj žalostno pri tem je, da so cene za oskrbovance kljub temu zelo visoke, oskrba v enoposteljni sobi znese tudi 620 evrov na mesec, kar seveda presega minimalno pokojnino, ob tem pa domovi ustvarjajo velike presežke, ki jih dosegajo na račun izkoriščanja in izgorelih zaposlenih in seveda na račun svojih visokih cen. Nekateri izmed teh domov so tudi v koncesionarskem režimu in tej koncesionarji, kot je recimo DEOS, o katerem smo se v tem Državnem zboru že pogovarjali, na ta račun že pogovarjali, na ta račun dobro služijo.  Moje poslansko vprašanje je neke vrste poziv, da ustavimo siromašenje domov in prelaganje bremena na oskrbovance. Dogaja se ob opozorilu skupnosti socialnih zavodov, da se bo oskrba v domovih starejših občanov zaradi sprejetega dogovora med Vlado in ZZZS podražila do te mere, da sredstva, ki jim jih bo namenil ZZZS ne bodo zadostovala in se bo posledično to finančno breme preneslo na oskrbovance in njihove svojce. In pridružujem se pozivu Sindikata upokojencev Slovenije, ki opozarja, da je doplačevanje sredstev, ki bi jih moralo kriti obvezno zdravstveno zavarovanje nepravično in da je treba zagotoviti zadostna sredstva ,da to doplačevanje ne bo potrebno.  Hvala.
Hvala lepa. Gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, izvolite.
Milojka Kolar Celarc
Hvala za besedo, gospod podpredsednik!Spoštovani poslanec Miha Hordič, Kordiš, spoštovani ostali! Zahvaljujem se za to vprašanje, ki dejansko odseva stanje v domovih za starejše občane kjer je cena izračunana na osnovi dogovorjenega in sprejetega standarda zdravstvene nege. Ta standard je dejansko že star, zastarel, se pa srečujemo s tem, da v domove, v starejših prihajajo seveda starostniki, ki potrebujejo čedalje več te zdravstvene nege. Moram pa na žalost povedati, da seveda ta skupnost socialnih zavodov dejansko deli enako usodo splošnega dogovora in nivoja cen storitev kot tudi vsi ostali izvajalci zdravstvenih storitev, saj je skupnost socialnih zavodov eden izmed partnerjev, ki sodeluje in se pogaja v tem splošnem dogovoru. Mi se, smo prav zaradi tega in tudi skupaj z ministrico za delo ob sprejemanju splošnega dogovora za leto 2017 sprejeli dodaten sklep in zavezo, pa tudi v sklopu priprav zakona o dolgotrajni oskrbi kjer bo posebna delovna skupina prevetrila celotne standarde in normative zdravstvene nege, kot tudi ceno te zdravstvene nege tako, da bi se lahko že v splošnem dogovoru za leto 2018 upoštevali drugi standardi in jaz verjamem tudi druga cena, kajti na žalost cena teh storitev v splošnem dogovoru za leto 2017 je padla praktično na ceno iz leta 2014, kar seveda povzroča še dodatne primanjkljaje tako pri izvajalcih zdravstvenih storitev kot tudi pri domovih starejših.
Hvala lepa. Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica, izvolite.
Anja Kopač Mrak
Hvala, spoštovani podpredsednik, tudi meni za besedo! Hvala, gospod Kordiš za vprašanje! Dejstvo je, da je to velik problem in socialno-varstveni zavodi niso v izgubi zaradi tega, ker to zgubo plačujejo pač iz oskrbnin, to je dejstvo že več let, to je ugotovilo Računsko sodišče. To je stanje, ki je pač tako kot je, tako kot je ministrica povedala, socialnovarstveni zavodi delijo enako usodo kot zdravstveni domovi. Mi smo kot ministrstvo, na naš predlog je bil   (nadaljevanje) tudi ta sklep na Vladi sprejet, ker je pač to stanje dejansko iz vidika, kaj svojci in oskrbovanci v domovih za starejše preživljajo glede na ceno, ki je, glede na vse to, kar je povedano, nesprejemljivo. Tako da do leta 2018 morajo biti sprejeti novi standardi, nova cena na tem področju, celovito. Dejstvo je, da danes sega samo do 91,75 % cene storitve iz leta 2014, torej niti ne 100 % in dejstvo je, da po izračunih socialno varstvenih zavodov je izguba, ne boste verjeli, 1,5 do 2 evra na dan izgube na zdravstveni negi. Zdaj pa… Prej ste omenjali in dejstvo je, stanje v naših domovih bi bilo enako, kot je v zdravstvenih domovih, če ne bi bilo te zgodbe, ki je. Ko govorite o presežkih, je pa treba biti, da stanje ne prenese poenostavljanja, tam 82 domov imamo v Sloveniji, stanja ali presežki ali izgube so različne, dejstvo pa je, da domovi za starejše upravljajo tudi tržne storitve, na primer pomoč na domu, s katerim dobijo večino sredstev, s katerim potem pokrivajo, tako da ni tako enoznačno. Situacija je od… / znak za konec razprave/ enega doma do drugega različna, vsekakor pa je ministrstvo, da standarde tudi na področju socialno-varstvene oskrbe je potrebno prevetriti, je pa dejstvo, da je to ves čas povezano z vzpostavitvijo dolgotrajne oskrbe, ker vse to na žalost, dokler ni vzpostavljen sistem, to pomeni, če mi dvignemo standarde in normative, to pomeni, da bo šlo več na posameznika. Ker brez sistemske rešitve, kar pa bi z Zakonom o dolgotrajni oskrbi lahko stori, rešimo, je tukaj na nek način… / znak za konec razprave/ žal ostajanje v stanju, kot je, dolgotrajna oskrba pa je nujna.
Hvala lepa. Gospod Miha Kordiš, boste zahtevali dopolnitev odgovora? Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči, in hvala ministricama za odgovore. Zdaj, jaz upam, da se bo do leta 2018 dejansko postavilo neke nove standarde in normative. Kar se kadra tiče, vemo, da so te stvari več desetletij od zadaj. Ob tem se je narava oskrbe starostnikov v domovih za ostarele tudi spremenila. Včasih so bili dejansko to domovi, zdaj pa so to že negovalne bolnišnice, kjer so obnemogli ljudje, ki potrebujejo vso podporo. Skratka, upam, da bo prišlo do dviga in izboljšanja teh standardov. Medicinske sestre so sila izgorele, mislim… Vam bom povedal čisto praktični primer. Moja mati je medicinska sestra, dela v domu za ostarele, pa ima popolnoma uničen hrbet, ker morajo te punce tam prestavljati starostnike iz postelj. Skratka, to je zelo garaško delo, mislim, to so res ta pravi »proletarci«. Ob tem… Pa, res je, pač v panogi, rečem panogi, domov starejših občanov beležimo presežke in ti presežki se v glavnem investirajo v infrastrukturo. To so pač neke investicije zato, da se izboljšajo kakšne prostorske kapacitete in tako naprej, ampak seveda ti presežki so doseženi na račun kadrovske podhranjenosti in preplačevanja svojcev in socialisti tukaj mislimo, da bi … / znak za konec razprave/ morali pristopiti k temu problemu vprašanja presežkov na način, da začne investicijski del dejavnosti domov starejših občanov sistematično in namensko pokrivati državni proračun, torej javne finance. Seveda pa je tudi še vprašanje koncesij, recimo Deos tovrstne presežke uporablja za agresivno kapitalistično ekspanzijo, pri tem pa ponuja zelo slabo oskrbo… / znak za konec razprave/ svojim oskrbovancem. Imeli smo že debato o tem v tem parlamentu na račun kvalitete njihove hrane in tako naprej. Seveda, s koncesijami pa je treba močno zaropotati - neupravičene koncesije odvzeti, dolgoročno jih pa odpraviti.
Izvolite, dr. Anja Kopač Mrak.
Anja Kopač Mrak
Ne razumem. Da je bilo to volilni program vaših socialistov znotraj vprašanja domske oskrbe… Jaz bi vseeno, zato da bi ljudje, ki to poslušajo, vedeli, da seveda poenostavitve, kot ste jo postavili, da domovi s presežkom, ker se oskrbnine previsoke in zaradi tega, ker je kadrovska podhranjenost, torej, da podstandardi in normativi, ne vzdrži. Povedala sem, da so različne situacije v 82 domovih in posploševati morda enega ali dva doma na vse ne vzdrži in delamo krivico drugim. Imajo pomoč na domu, ki jo opravljajo kot tržno dejavnost, in iz tega ima večina   (nadaljevanje) več presežkov, kar nima seveda nobene veze, dragi poslanec, z oskrbninami in višino cene oskrbovanega dneva. Je pri nekaterih domovih, samo naravno, ko posplošujemo in poenostavljamo stvari, se pač zdi, kot da so v sistemu vse narobe in da je možno sistemske napake rešiti tako z eno zadevo in se stvar reši. Ni, treba je situacijo in pač vedno je problem v podrobnosti, kar pa verjamem pač, da niso tako lahko razložljive v enem ali dveh stavkih. Tako da domovi za starejše vsekakor z dolgotrajno oskrbo je nujen sistemski ukrep, zaradi tega, da sistemsko omogočimo ljudem, da bodo zavarovali tveganje, ki je pred nami vsemi, to je dolgotrajna oskrba, kjer pač s staranjem, s podaljševanjem življenjske dobe se bomo vsi s tem soočili, in s tega, da kolektiviziramo tveganja zato, da na posameznika to tveganje manj pade. Dejstvo je, da danes financiramo v preveliki meri, absolutno preveliki meri z prispevki posameznika, kar pa pomeni, da bremeni družino glede na vsa druga tveganja, tako na ravni bolezni in na področji starosti je tukaj največji problem, in da to pač sistemsko rešitev potrebujemo in jo žal še nismo uspeli dogovoriti na ravni države. To je to. Poenostavitve, kar se tiče, da bi več investicij, bo pa nujno ocena, na kakšen način bomo obstoječe domove, ki so bili večino grajeni v 70. letih, torej javni domovi, na kakšen način jih bomo sanirali, ki so potrebno, tako da tudi to je dejstvo, da bo potrebno sanirati. Tudi posploševanje, pa ne želim biti advokat nikogar, ampak posploševati, da je slabo delo pri koncesionarjih, ne vzdrži. Tako da kljub temu, da sem vedno branik javnega, pa to ne zdrži. Ta ocena in tudi tista razprava o hrani je bila seveda razprava sama po sebi.
Gospod Miha Kordiš, izvolite, imate postopkovni predlog.
Hvala za besedo, predsedujoči. Ja, želel bi razpravo o stanju domov starejših občanov pri nas, o oskrbi starostnikov in kako bomo to stvar zapeljali v prihodnje, kako bomo zvišali standarde in normative, da razbremenimo osebe, in kako bomo namenili dodatna javna sredstva za to, da se lahko infrastruktura domov starejših občanov normalno razvija. Sicer pa, gospa ministrica Anja Kopač Mrak, enkrat za spremembo s tem vprašanjem nisem z vami na bojni nogi, tako da bi ne bi bilo treba imeti strupenih podtonov. Kar se tiče Deosa recimo, sem dal konkreten primer, nisem posploševal, je pa res, da je situacija od doma do doma različna, je od doma do doma različna, se nam pa pač na ravni celotne panoge tukaj nabirajo neki presežki, ki se večinoma, recimo tudi o rabi teh presežkov lahko začnemo govoriti, ne uporabljajo za to, za dodatne zaposlitve, ki bi šle iznad standardov in normativov, ampak se pač investirajo v neko infrastrukturo, v prostore, ki so sicer pogosto res sila dotrajani. In mislim, da vseh teh presežkov tudi ne moremo kar tako prepisati oskrbi na domu in neki komercialni domski dejavnosti, ampak tudi na račun visokih cen za svojce in za oskrbovalce pogosto.  Če pa želimo tukaj bolj koncizno zarezati, pa seveda s tem postopkovnim predlogom dajem, podpiram možnost za razpravo o tem stanju v tem Državnem zboru. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Miha Kordiš, o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri, 11. julija, v okviru glasovanj. Hvala lepa. Gospa Erika Dekleva bo postavila vprašanje ministrici za obrambo, gospe Andreji Katič. Izvolite.
Spoštovana ministrica, lep pozdrav. Moje vprašanje, kot že večkrat do sedaj, se nanaša seveda na osrednje vojaško vadbišče Poček. Na osnovni dogovora o uskladitvi interesov glede porabe in upravljanja vojaške infrastrukture na območju Občine Postojna iz leta 2004 je Ministrstvo za obrambo v letu 2016 izvedlo okoljski monitoring na osrednjem vadbišču Poček. Izvajalci raziskave, podjetje ERICo Velenje, so ugotovili povečane vsebnosti svinca, kadmija, bakra, kroma, niklja, mineralnih olj in mestoma cinka. Povečane vsebnosti svinca in bakra so na pehotnem strelišču Poček prekoračevale kritično emisijsko vrednost oziroma jo dosegale, pri čemer je kritična emisijska vrednost gostota   (nadaljevanje) posamezne nevarne snovi v tleh, pri katerih zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje, onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali, ter za zadrževanje ali filtriranje vode. Vsebnosti mineralnih olj so bile statistično značilno večje v primerjavi z raziskavo iz leta 2005.  Glede na vsa ta dejstva me zanima, najprej, s katerimi ukrepi bo ministrstvo zmanjšalo onesnaženje na Počku ter saniralo onesnaženo območje, da ne bodo onesnaževala, pronicala v podzemlje in onesnažila vir pitne vode za več občin. Drugič, vas prosim, da navedete vrednosti posameznih onesnaževal tal, vode in zraka. Prav tako mejne, opozorilne in kritične vrednosti za posamezne vrste onesnaževal. Med kovinami je bil omenjen tudi krom, ni pa navedeno, za katero obliko gre. Krom 6, na primer, je zelo rakotvoren, tako da vas prosim za pojasnitev. Sporno dejstvo je tudi, da tisti, ki onesnažuje, izvaja tudi nadzor nad samim seboj, oziroma ga izvaja preko pooblaščene ustanove. Prosim za odgovor, zakaj monitoringa ne izvaja neodvisna ustanova, saj bi bili rezultati takšnih meritev precej bolj verodostojni. Hvala za odgovor.
Hvala lepa. Gospa Marija (?) Katič, ministrica, izvolite.
Spoštovani podpredsednik, spoštovana poslanka, najprej hvala za odgovor. Prejšnji teden, natančneje 4. julija 2017, je imelo Ministrstvo za obrambo, skupaj z Občino Postojna, pa tudi z izvajalci monitoringa, novinarsko konferenco v Postojni, kjer smo zelo natančno predstavili kompleten monitoring z vsemi podatki. Zdaj, da bi danes vam vse razlagala, kar ste vprašali, v bistvu je premalo časa teh par minut, vendar je posnetek novinarske konference, tako zvočen kot video, dostopen na naši spletni strani, in predstavitev izvlečkov monitoringa, tako na naši spletni strani, kot tudi na spletni strani Občine Postojna. Lahko vam pa seveda vse skupaj to pošljemo tudi pisno. Najprej bi rada izpostavila zelo dobro sodelovanje z Občino Postojna, sploh v okviru te koordinacijske skupine, ki ste jo tudi sami na začetku omenili, in tudi pri celotnem monitoringu, pa tudi pri izvedbi javnega naročila za izbiro izvajalca monitoringa, je sodeloval tudi predstavnik Občine Postojna. Zdi se mi zelo pomembno, da transparentno, odprto in odgovorno, skupaj z lokalnimi oblastmi, vodimo vse aktivnosti za to, da čim bolj predstavimo vsem, ki živijo okoli Počka, kakšne so aktivnosti Slovenske vojske na tem osrednjem vadišču in da, kaj vse Slovenska vojska, Ministrstvo za obrambo, delamo tudi za to, da ohranjamo naravo in da preprečimo kakršnakoli onesnaževanja. In če bi pogledali samo ukrepe, ki jih izvajamo, in da jih vam naštejem. Gre za to, da Slovenska vojska strelja na natančno določene in prej pripravljene rajonske (?) cilje, vse tako, kot je določeno z Državnim prostorskim načrtom, da dosledno odstranjujemo ter varno in ekološko uničimo vse elemente streliva in ostanke bojnega streljanja, da uporabljamo manevrsko šolsko vadbeno strelivo, da uporabljamo sodobne trenažne in simulacijske sisteme tudi za orožja večjih kalibrov, tudi za izgradnjo sodobnih strelišč s čim večjo uporabo sobnih strelišč za streljanje s pehotnim orožjem in za izgradnjo parkirišč in sodobnih parkirišč (?) za terenska in oklepna vozila. In kar se tiče samega Počka. Mi imamo prav v elaboratu OSVAD predpisane okoljske ukrepe, med drugim tudi zaščito tal v času terenskega usposabljanja, s katerimi zagotavljamo ustrezno vzdrževanje voznega parka in mehanizacije, pretakanje goriva ni dovoljeno, pod vojaška vozila, ki dalj časa stojijo na neutrjenih površinah, postavljamo neprepustne lovilne posode, da se prepreči onesnaževanje tal in vode z olji in naftnimi derivati zaradi morebitne netesnosti vozil. In predpisane imamo tudi vse ukrepe za primer razlitih olj in goriv ali drugih nevarnih in škodljivih snovi. In izdelali smo celo zloženko za uporabo v različnih jezikih, ki jo dobijo vsi pripadniki tako Slovenske vojske, kot tudi ostalih gostujočih enot na OSVAD. In, kot je pokazala meritev, delali so analize tal na 25 različnih lokacijah in še eno referenčno. Generalne ugotovitve so, da v nekaterih delih Počka je presežena kritična vrednost svinca in bakra, voda pa ni onesnažena. In tukaj, kot sem vam navedla, imate priloženo komplet ves monitoring, vso predstavitev. Izvajalci tudi ugotavljajo, da so v primerjavi z   (nadaljevanje) izsledki iz leta 2005 koncentracije svinca in bakra nižje, statistično za baker. Kot sem rekla, na področju monitoringa voda smo ugotovili, da vode niso onesnažene, monitoring pa se je izvajal tudi prašne usedline, digat in kartiranje suhih travnikov in vse to je predstavljeno na spletni strani.  Glede kroma bi povedala samo to, da gre za krom 6, celokupni krom, ki vsebuje CR6 in CR3+. Kroma 6 se ni analiziral ločeno, ker bi to zahtevalo drugačne analize, če bi pa ga določali ločeno, bi to pomenilo nižje vrednosti.  Glede očitka, kdo sodeluje in zakaj je nadzor takšen. To je bilo določeno z Uredbo o državnem prostorskem načrtu za osrednje vadišče Slovenske vojske Postojna, ki je objavljena v številki 17/14 Uradnega lista Republike Slovenije. Namen trajanja… / nerazločno/ monitoringa je od leta 2016 do leta 2019 in tu, kot sem povedala, smo javno naročilo peljali skupaj s predstavniki občine, v izogib kakršnimkoli dvomom o neodvisnost institucije. In za nas je to neodvisna institucija. Ministrstvo za obrambo ni nikoli in tudi ne bo nikoli posegalo v to, kaj izvajalci delajo na terenu. Izvajanje projekta dela … / nerazločno/ Rika, še ZRC SAZU, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Inštitut za raziskovanje Krasa, Gozdarski inštitut Republike Slovenije, Kova, d.o.o., in Aquarius, d.o.o., Ljubljana. Financira resda Ministrstvo za obrambo, ampak, kot sem povedala, na podlagi uredbe, ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije.  Toliko za uvod. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Erika Dekleva, boste zahtevali dopolnitev odgovora? Izvolite.
Hvala. Ministrica, jaz vas nisem prosila za celotno predstavitev monitoringa in vse tisto, kar je bilo na novinarski konferenci. Jaz sem od vas želela odgovore na štiri zelo konkretna vprašanja in moram reči, da teh nisem dobila. Dejstvo je, da težke kovine najdemo v zemlji, vendar pa so tako koncentrirane vsebnosti lahko posledica samo človeških aktivnosti oziroma v tem primeru vojaške aktivnosti. Dolgotrajna izpostavljenost ima lahko seveda učinke na živčni sistem, govorimo o rakotvornih učinkih. Lahko rečemo tudi, da je bila analiza, kot je meni znano, narejena že pred pol leta. Tako me zanima, zakaj smo potrebovali pol leta, šest mesecev, nekatere ukrepe bi se ves ta čas že lahko izvajalo, lahko bi se jih pravzaprav že ves čas, kajti ljudje, ki tam živijo, znajo oceniti tudi brez vseh teh analiz, da gre za neke aktivnosti, ki povzročajo veliko onesnaženost zraka, tal, rastlin in še česa, morebiti lahko tudi vode. No, najbrž ni treba posebej omeniti, da smo nedolgo tega pravico do pitne vode vpisali v ustavo. Tako me zanima, če boste čez nekaj časa ugotovili, da niste bili uspešni z vsemi temi ukrepi, ali nameravate morda spoštovati referendumsko voljo ljudi in pravzaprav to vadbišče premestiti ali ga celo ukiniti.  Hvala.
Hvala lepa. Gospa ministrica Andreja Katič, izvolite.
Hvala.  Spoštovana poslanka! Rekli ste, da moramo navesti vrednosti posameznih onesnaževanj tal, vode, zraka, vse mejne, opozorilne in kritične vrednosti za posamezne vrste onesnaževal. To je tak komplet gradiva. Povedala sem, da smo imeli na 25 različnih mestih plus še eno referenčno za primerjavo in vsega tega vam, žal, zdajle ne morem prebrati, če govorimo samo o teh podatkih, in z veseljem smo vam to pripravljeni dati, podrobno. Povedala sem pa tudi, da imate vse te podatke objavljene tako na spletni strani Občine Postojna kot na spletni strani Ministrstva za obrambo, z zvočnimi posnetki in vsem skupaj. Strokovne službe, izvajalci, so morale dokončati svoje postopke in v to se Ministrstvo za obrambo ni spuščalo. Lahko pa vprašate tudi predstavnike občine, ki vseskozi tesno sodelujejo, in prav to je naš namen, da je popolnoma transparentno, odprto, kaj vse se dogaja na Počku. In kot ste sami povedali, leta 2005 so bile vse mejne vrednosti bistveno višje, kot so sedaj, leta 2016. Mi bomo izvajali monitoring še 2016, 2017, 2018, 2019. Postopki morajo pač teči. In v tem času smo bistveno izboljšali položaj na tem osrednjem vadišču Slovenske vojske.    (nadaljevanje) Res pa je, da je bil tukaj poligon, ne samo za časa samostojne Republike Slovenije in Slovenske vojske, ampak tudi daleč nazaj v preteklosti in da so določena onesnaževanja tudi že iz preteklosti. Slovenska vojska, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije se bo pa trudilo, da s čim manjšimi vplivi deluje na tem območju. Gre pa za osnovno vadbišče Slovenske vojske, druge takšne lokacije nimamo, veste, da je zadeva tudi pred Ustavnim sodiščem in čakamo na rezultat tega, potem pa bomo videli tudi kako je v prihodnje. Brez tega vadbišča pa Slovenska vojska težko opravlja izvajanje svoje dejavnosti in tega se kot Vlada v celoti tudi zavedamo.  Hvala.
Hvala lepa.  Zahtevate dopolnitev oziroma proceduralno?
Ne, samo predlagam, …
Izvolite.
… da se o tem pogovorimo, ker presežene …
Dobro potem se opravičujem
… vrednosti se imenujejo …
Hvala lepa.
… po novem bistveno izboljšanje, tako da predlagam, da se o tem pogovorimo.
Hvala lepa.  Gospa Eva Irgl bo postavila vprašanje ministru za pravosodje, mag. Goranu Klemenčiču.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani gospod minister, bova šla kar in medias res, moje prvo vprašanje za vas je sila enostavno. Prosila bi vas, da mi definirate oziroma pojasnite kakšna mora biti integriteta osebe na visoki javni funkciji oziroma kakšno delovanje in ravnanje vi pričakujete od funkcionarjev na visokih položajih.  Drugo vprašanje. Zanima me vaše mnenje ali lahko postane minister oziroma ali lahko obdrži se na položaju ministra oseba, ki ne ravna v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, ki krši zakonodajo, ki krši Ustavo Republike Slovenije, ki dokazano zavaja oziroma je bil ujet na laži v za državo pomembnih vsebinah. Več o tem v nadaljevanju. Ki ne želi pojasniti izvora premoženja, ki ravna netransparentno. Torej zanima me ali lahko takšen, takšna oseba postane minister ali pa ostane na položaju ministra.  In tretje vprašanje, kako lahko minister za pravosodje zagotovi integriteto pravosodnega sistema, kjer imamo, zdaj je pa to že evidentno, spoštovani gospod minister, dvojna merila. Nekatere se obsoja po hitrem postopku, pri drugih pa vse obtožnice padajo, ena za drugo ali pa se zaradi zamude tožilstva brišejo obremenjujoči dokazi. In seveda, ker gre tukaj tudi za integriteto ministrstva, ki ga vodite, me zanima nekoč ste dejali "v nekaterih primerih bodo letele glave." Zanima me kako je v tem zadnjem primeru, ko zaradi izbrisa obremenjujočih dokazov pri gospodu Zoranu Jankoviču, vemo kaj se je zgodilo, zanima me konkretno ali bodo tudi v tem primeru letele glave, če ste to že napovedali ali pa so mogoče že odletele? Hvala.
Hvala lepa.  Mag. Goran Klemenčič, izvolite. Gospod minister.
Goran Klemenčič
Hvala lepa spoštovani podpredsednik državnega zbora.  Spoštovane poslanka, poslanke in poslanci.  Drznil si bom noro ugibati, da ste v tistem prvem delu vprašanja imeli v mislih mene. Me niste sicer imenovali ampak razumem vse te negativne prizvoke. Običajno prihajajo z vaše strani. Na vaše poslansko vprašanje, ustno poslansko vprašanje bom z veseljem odgovoril, ko ga boste zastavili. Vi ste namreč na ustno poslansko vprašanje, ki ga imam tukaj pred seboj in kot veste poslovnik določa, do katerega dne in do katere ure ga morate poslati, poslali vprašanje, ki ima, če odmislimo vezne črke pa "enozvokovne" besede, ali kako se prav reče, ima točno 9 besed. Ministra pristojnega za pravosodje bom vprašal v zvezi z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Če boste nadaljevali v zvezi s tem, ne pa z neko pač seveda videno mini kampanjo zoper mene, vam bom z veseljem odgovoril. Lahko pa seveda tudi z mini ali "maksi" kampanjo zoper mene, ampak morate to vprašanje zastaviti.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Eva Irgl, izvolite dopolnitev odgovora.
Ja, spoštovani gospod minister, poglejte, jaz sem vam zastavila vprašanja, ki so vezana točno na to kar sem vas vprašala, torej na integriteto oziroma na Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Ampak vi ne želite odgovarjati,  (nadaljevanje) to je vaš problem, ampak to vidijo žal tudi državljanke in državljani in tukaj se vidi kakšno je vaše delovanje. Poglejte, gospod minister, ne glede na to kako ste sedaj vi meni ne odgovarjali na moja konkretno zastavljena vprašanja, vi ne bi smeli nikoli zasesti položaja ministra za pravosodje, saj ste s svojimi ravnanji tako v preteklosti kot v sedanjosti pokazali kaj oseba na takšnem položaju ne sme biti tudi glede na definicijo integritete v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Ampak si bom drznila vseeno, gospod minister, ker ste vendarle minister, povprašati tudi naslednje in to je vezano ravno tako z integriteto. Poglejte, pred nekaj tedni je v javnosti odjeknila afera pranja denarja skoraj milijarde dolarjev preko Nove Ljubljanske banke za financiranje terorizma. Vi ste povedali, da ste kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije podali kazensko ovadbo zato, ker ste bili v zvezi s tem seznanjeni preko žvižgača, da ste podali to kazensko ovadbo pristojnim organom, obenem ste dejali, da se s tem niste na komisiji ukvarjali zaradi tega, ker to ne sodi v vašo pristojnost. Tako Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom gospoda Štefaneca. kot Nacionalni preiskovalni urad sta povedali, da nista govorili resnice in da kazenske ovadbe niso nikoli prejeli. Nikjer ni nobenega uradnega zaznamka, ne ničesar in jaz bi želela vedeti kaj je sedaj na stvari. In drugič, ali nameravate sprejeti odgovornost in odstopiti kot minister za pravosodje, saj ste v tako pomembni zadevi kot je bila ta afera, torej pranje denarja več milijarde, milijarde dolarjev, lagali slovenski javnosti in jo tudi zavajali? Gre namreč tudi za vprašanje zaščite integritete ministrstva, ki ga vodite. Prosim, da dobim konkretno odgovor na to zastavljeno vprašanje. Hvala.
Hvala lepa. Jaz seveda moram reči, preden bom dal besedo gospodu ministru, da seveda tako široko zastavljeno vprašanje, najmanj kar je, ni korektno je … Seveda integriteta in korupcija sta izjemno široka pojma, ampak potem seveda bi lahko rekli samo, zastavljam vprašanju ministru, pa bi vprašali karkoli, bi bilo popolnoma enako. Tako, da mislim, da je tole vprašanje, če ga preberemo, tale stavek, res … Ampak dobro, minister bo očitno … / oglašanje iz dvorane/ »Ministra pristojnega za pravosodje bom vprašala v zvezi z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije.« Torej, to bi seveda človek, vsaj jaz, če bi to videl rekel, aha, to se pravi, gre za teorijo. Sicer bi pa napisali konkretno recimo vprašanje tega … Bi bilo korektno, ne govorim pa seveda, zdaj v politiki je mogoče vse skupaj. Bo pa minister zdaj očitno odgovoril. Mag. Goran Klemenčič, izvolite.
Goran Klemenčič
Hvala lepa. Z dopolnitvijo vprašanja in z vsemi temi jezikovnimi bravurami, ki ste jih k temu tudi dodali ste seveda zgolj potrdili kar sem vam v začetku odgovoril. Vmes ste se pa še zlagali, se opravičujem, bili ste namreč prisotni na seji Odbora za pravosodje prejšnji teden, se mi zdi, da je bila ali pa pred 14 dnevi. Prebral sem magnetogram te seje kjer je na vaše veliko začudenje sedanji predsednik Komisije izrecno povedal, da so našli dokumentacijo na Komisiji za preprečevanje korupcije, to je v magnetogramu, povedal je, da niso našli ovadbe, da pa seveda je definicija ovadbe lahko zelo različna. Imamo naznanilo, imamo ovadbe in imamo dokumentacijo in tako sem tudi jaz javnosti zelo jasno povedal.  Glejte, lahko dvestokrat odmahnete z glavo ampak prav je, da javnost tudi sliši in seveda jaz sem tisti dan imel dve izjavi pred televizijskimi kamerami in sem povedal v drugi izjavi zelo jasno, da je šlo za ovadbo, naznanilo oziroma za predajo dokumentacije in veste, spoštovana kolegica, res je žalostno, da v bistvu s takimi neposrednimi lažmi v bistvu poskušate preusmerjati pozornost od nečesa tako resnega kot je bila zadeva ravno v primeru domnevnega pranja denarja kjer je bila KPK v končni fazi ena od redkih ustanov, ki je vsaj opravila svoje delo. Če sem pa prav obveščen, samo ugibam, nikakor ne trdim, zato da ne boste vi rekli, da se lažem, je pa bila ravno v času vaše Vlade preiskava ustavljena. Zdaj, vi najbrž o tem niste nič vedeli ampak poglejte, tudi mene zanima … Takrat namreč so dokumentacijo imeli, tudi v času vašega predsedovanja Komisije za nadzor obveščevalno-varnostnih služb mislim, da je bil   (nadaljevanje) vaš kolega Černač, predstojnik, spet ne me držati za besedo, mislim pa, da imam kar prave podatke, je bila tudi komisija obveščena že takrat, pa tudi niste ukrepali. KPK je vsaj ukrepal, zato obstaja tudi dokumentacija, vse ostalo pa… Glejte, saj vemo, kako stvari z vaše strani grejo do mene.  Hvala.
Hvala lepa. Gospa Eva Irgl, imate proceduralni predlog. / oglašanje iz dvorane/ Gospod dr. Logar, izvolite, proceduralni.
Ja, hvala, podpredsednik oziroma predsedujoči. Zdaj, če se ne motim, ste vi poslanec, in če se ne motim, je Državni zbor ločena veja oblasti kot izvršilna veja oblasti, torej Vlada. Zdaj, če je tako, imamo pri poslanskih vprašanjih ministrom in predsedniku Vlade trk dveh oblasti. Zdaj, vam ne morem postaviti proceduralnega ogledala, ker ste se eksplicitno postavili, kar sami od sebe, na stran izvršilne veje oblasti, torej ministra. Niste zaščitili veje oblasti zakonodajnega telesa, ampak ste se postavili kar na stran Vlade. Lahko pa vas v okviru proceduralnega predloga prosim, da zaščitite predstavnike zakonodajne veje oblasti, torej poslance, kadar ministri, ko odgovarjajo, osebno obračunavajo z njimi. Namreč, ravno zdajle smo bili priča osebnemu obračunavanju ministra za pravosodje, kar je že po funkciji nedostojno, če to slišimo s strani ministra za pravosodje, z eno od poslank opozicijske strani. Prosim, da ministra za pravosodje opozorite, naj se na postavljeno poslansko vprašanje obnaša kot minister, torej kot institut Vlade, ne pa kot, ne vem, zaradi osebnih zamer kot nekdo na dvorišču, ki oporeka nekomu drugemu, ker se pač z njim ne strinja. Da je poslansko vprašanje pravo in da je ustrezno, priča tudi to, da je minister na njega odgovarjal in je odgovarjal, mislim da, je porabil cel svoj čas, torej je našel dovolj izhodišč za odgovarjanje na vprašanje, ob tem pa se je poslužil osebnih, nizkotnih tonov. Tako da predlagam, da zaščitite poslanko oziroma na sploh institut poslanskih vprašanj napram obnašanju Vlade pri odgovarjanju na ta vprašanja.
Hvala lepa. Okoli tistega drugega se z vami seveda strinjam, samo okoli prvega, okoli poslanskega vprašanja kot takega pa ne, ker mora biti vprašanje predhodno najavljeno in to vprašanje seveda ni bilo. / nerazumljivo/ člen je mislim, da dosti jasen in zato ostajam pri tem, kar sem rekel. Proceduralno, izvolite, gospod Tomaž Lisec.
Spoštovani gospod podpredsednik. Ja, imamo Poslovnik Državnega zbora, sicer je v fazi spreminjanja, ampak vsi vemo, kakšno naj bo in kakšno mora biti poslansko vprašanje. Če poslansko vprašanje ne bi bilo v skladu z veljavnim Poslovnikom, ga predsednik Državnega zbora niti ne bi uvrstil kot točko, ki jo imamo danes, torej »Poslanska vprašanja«. Če se sami spominjate, v delovni skupini, v kateri sva oba, je večkrat govora, da so bila v preteklosti iz poslanskih vprašanj izločena vsa vprašanja, ki so se nanašala na lokalne zadeve, kajti tistemu so namenjena pisna poslanska vprašanja. Na sejah Državnega zbora, pri tako imenovanih ustnih poslanskih vprašanjih, pa imamo neka širša, bolj splošna poslanska vprašanja. In če bi predsednik Državnega zbora menil, da to vprašanje ni dovolj splošno, in kolegica Eva Irgl ga ni izkoristila, ampak je na splošno spraševala, potem resnično, gospod podpredsednik, predlagam, da še enkrat preberete določbe Poslovnika, ki govorijo o postavljanju ustnih poslanskih vprašanj in da se lahko na koncu, ko boste to prebrali, strinjate, da ni bilo s postavljenim poslanskim vprašanjem, tako tistimi besedami, ki so bile zapisane, kot tudi v ustnem delu izvajanja kolegice Eve Irgl, prav nič narobe. Hvala.
Hvala lepa. To, kar je bilo rečeno gospe Evi Irgl, je bilo dodatno. To, kar pravi Poslovnik, je jasno - predhodno mora biti najavljeno vprašanje. Takšno splošno vprašanje seveda ne daje možnosti ministru, da bi se nanj pripravil. Ampak dobro…   (nadaljevanje) / oglašanje iz dvorane/ Ja, gospa Eva Irgl, imate besedo in tudi proceduralni predlog. / oglašanje iz dvorane/ Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Ne, proceduralni predlog imate, izvolite.
Najlepša hvala za besedo, spoštovani gospod predsedujoči. Jaz želim, da se opravi razprava v Državnem zboru glede odgovora ministra za pravosodje. Najprej, gospod minister, glede zavajanja in laži. Poglejte, vi ste dejali za slovensko javnost, da ste podali kazensko ovadbo pristojnim organom. Kasneje se je izkazalo, da temu ni tako. Torej, če kdo zavaja in kdo laže, vemo, kje je pravi naslovnik. Sedaj pa mi dovolite, da tudi utemeljim, zakaj je potrebno razpravljati o odgovoru ministra oziroma o tem, kakšno integriteto pravzaprav ima minister za pravosodje. Poglejte, gospod minister, vi ste kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije kar nekajkrat zlorabili svoj položaj za politična obračunavanja. Naj spomnim samo na primer Janeza Janše, zaradi česar je padla Vlada. Kasneje vam je bilo vam osebno dokazano, da ste ravnali protiustavno, torej nezakonito. Kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije niste prijavili podjetja svoje žene. To je vse v skladu z Zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije. Mandatno-volilni komisiji niste znali pojasniti, zakaj hiša, v kateri bivate, ni bila vnesena v evidence GURS. Tukaj naj jasno povem, da so državljanke in državljani dobili dvakrat pismo s strani GURS, da naj uredijo zadeve. Vi tega pač niste storili. Potem Mandatno-volilni komisiji niste želeli predložiti računov, vezanih za obnovo vaše hiše, medtem ko ste na drugi strani kot predsednik KPK recimo zahtevali odrezke računov za elektriko izpred 15 let. Gospod minister, med drugim vam je bil tudi odobren kredit za hišo bistveno po bolj ugodnih cenah kot ostalim državljanom. In jaz se tukaj sprašujem, zakaj ste bili vi osebno privilegirani. Računsko sodišče vam je povedalo, da ste kot predsednik Komisije za preprečevanje korupcije kršili več zakonov, mislim da 8, kar nekaj uredb, na koncu je Ustavno sodišče vam povedalo oziroma Vrhovno sodišče, da ste kršili Ustavo Republike Slovenije. Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom gospoda Štefaneca in tudi Nacionalni preiskovalni urad sta povedala, da kazenske ovadbe v primeru milijardnega pranja denarja na NLB niso nikoli prejeli. To je potrebno… / znak za konec razprave/ Povedati. Drugače jaz ne razumem, gospod minister, zakaj ste šli vi pred javnost in povedali, da ste kazensko ovadbo pristojnim organom podali. In glede na vse navedeno želim, da se torej opravi v Državnem zboru poglobljena razprava o integriteti in delovanju ministra za pravosodje. In še enkrat naj povem, gospod minister, spraševala sem vas natančno to, kar sem vam poslala… / znak za konec razprave/ Oziroma posredovala kot vprašanje vnaprej. Spraševala sem vas o Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, kajti prav ta zakon je jasen in jasno pove, kaj 4. člen zakona pravi o integriteti tistega, ki je… / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Gospa Eva Irgl, o vašem predlogu bo Državni zbor razpravljal 11. 7., torej jutri, v okviru glasovanj. Gospa Ljudmila Novak bo postavila vprašanje ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Zdravku Počivalšku. Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, spraševala vas bom v zvezi z ohranjanjem rokodelstva v Sloveniji, kajti to področje spada tudi v vaš resor. Leta 2003 je bila sprejeta Unescova Konvencija o varovanju nesnovne kulturne dediščine. To konvencijo je podpisala, sprejela tudi Slovenija. Danes pa ugotavljamo, da je položaj rokodelcev v Sloveniji zelo slab, na vseh področjih, na statusnem, na zakonodajnem, na socialnem področju. Žal se tudi število rokodelcev v zadnjih letih zelo hitro zmanjšuje, s tem pa tudi usihajo določene rokodelske panoge, kar spada med nesnovno kulturno dediščino, torej gre za zmanjšanje nesnovne kulturne dediščine. S tem se tudi znanje ne prenaša na mlajše rodove. Mlajši rodovi so pa hkrati tudi inovativni, ki lahko   (nadaljevanje) te panoge tudi naprej razvijajo. Sicer imamo v Sloveniji, pravijo rokodelci, nekaj drobcev, nekaj dobrih zasnov, na primer, v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije obstaja tržna znamka »Rokodelstvo Art & Craft Slovenija«. Ocenjujejo in strokovno vrednotijo različne izdelke. Imamo tudi nekaj regionalnih rokodelskih centrov, ki se zdaj povezujejo tudi v konzorcij rokodelskih centrov. Vendar še vedno trdijo, da je vse to premalo, da je premalo načrtovan pristop glede izobraževanja, glede ohranjanja, prenašanja te nesnovne kulturne dediščine na mlajše rodove. In zato vas sprašujem, spoštovani gospod minister: Kaj menite, ali je slovenska zakonodaja na področju ohranjanja in razvoja rokodelstva ustrezna? Ali prepoznavate rokodelstvo kot pomembno panogo pri razvoju turizma? Ali je to opredeljeno tudi v strateških dokumentih za to področje? Ali morda načrtujete kakšne spremembe zakonodaje za to področje?
Hvala lepa. Gospod minister Zdravko Počivalšek, izvolite.
Zdravko Počivalšek
Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci! Spoštovana poslanka, najlepša hvala za vprašanje. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo se zavedamo, da je rokodelstvo pomemben segment malega gospodarstva, nedvomno pa igra pomembno vlogo tudi pri razvoju turizma. Moram odkrito povedati, da vidim napredek na tem področju posebej v zadnjem času, ker se je v proizvodnjo spominkov, ki tako ali drugače asocirajo s Slovenijo, kar nekaj vložilo oziroma smo doživeli kar nekaj razvoja. Gre za interesno področje, za katerega menimo, da ga je treba ohranjati in spodbujati. Rokodelstvo oziroma domača obrt in umetnostna obrt delno v tem trenutku ureja obrtni zakon. Kot ste sami povedali, je v okviru Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije razdelan sistem podeljevanja certifikata »Rokodelstvo«, ki mu rečemo »Art & Craft Slovenija«. S tem certifikatom se potrdi, da je določen izdelek mogoče šteti in poimenovati kot predmet domače obrti in umetnostne obrti. Slovenija je območje številnih ohranjenih rokodelskih obrti in spretnosti ter značilnih etnoloških in drugih tradicionalnih posebnosti, ki so, vsaj po moje, v zadnjem času doživele korak naprej. V okviru izdelkov drobne in umetnostne obrti, kovačev, čipkaric, klobučarjev, glavnikarjev in drugih mojstrov tradicionalnih obrti se posebnosti uveljavljajo tudi v turizmu, in sicer predvsem skozi spominkarstvo, kar sem povedal, in verjamem, da je tu še kar nekaj prostora za nadaljnji razvoj. V okviru Predloga strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021 in ukrepov za izboljšanje MSP politik, ki so politike za mala in srednja podjetja, se predvideva vzpostavitev modela za povezovanje turizma, kmetijstva, obrti, dizajna in kreativnih dejavnosti. V okviru tega modela je predvidena tudi aktivnost za oblikovanje posebne tržne znamke, ki bi ta segment v smeri spominkarstva še bolj opredelila. Se pravi, gre za spominke in izdelke obrti, kulinarične spominke in dizajnerske izdelke iz Slovenije. Vključeni bodo tudi spominki, ki so vezani na kulturno dediščino države in tudi unikatno ponudbo sodobne slovenske kreativne dejavnosti. V tem trenutku ne predvidevamo ali pa niso predvidene v krajšem času zakonske spremembe. Želeli bi najprej skozi sprejete nove smernice trajnostne rasti slovenskega turizma priti do pogojev na tem področju. In v okviru podpore malim in srednjim podjetjem imamo še vedno možnost, da pri razpisih   (nadaljevanje) damo določeno mesto ali pa težo tudi tej rokodelski vrsti dejavnosti. Tako, kot ste sami ugotovili, se strinjam tudi sam, da je rokodelstvo področje, ki ga je potrebno ohranjati na prvem mestu in spodbujati, predvsem v smislu podpore, promocije in ohranjanje tradicionalnih obrtniških poklicev, znanj in pa veščin. Ne samo zato, da to ohranimo v smislu tega, da imamo neko muzejsko vrednost, ampak zato, ker je v nekem delu to tudi za v bodoče možna gospodarska panoga, ki bo dajala kruh določenemu številu prebivalcev, ki imajo znanje in veščine, da te naše stare pridobitve znamo ohranjati tudi v naprej na koliko toliko gospodarskih temeljih. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Ljudmila Novak, boste zahtevali dopolnitev odgovora, izvolite.
Spoštovani gospod minister.  Vidim, da ste temu področju naklonjeni. Zagotovo je prav, da dajemo veliko pozornost izdelkom, jih vključimo v turistično ponudbo, vendar mene skrbi, da ne bo več ljudi, ki bi znali te izdelke delati, kajti njihov status, socialni status, ni primerno urejen, ni primerno urejen način njihovega izobraževanja. In to ni sistematično dovolj dobro urejeno. Tako da v drugih državah, ki uresničujejo to Unescovo konvencijo, recimo spodbujajo ohranjanje rokodelstva s financiranjem, razvojem, izobraževanjem, s promocijo, pospeševanjem prodaje izdelkov, zakonsko regulacijo v podporo rokodelstvu in tako naprej. Poglejte, jaz vam ponujam dobronamerno roko. Časa do konca tega mandata ni več tako zelo veliko.  V pripravi je namreč Zakon o ohranjanju rokodelstva. Pri pripravi zakona so sodelovali tako Obrtno-podjetniška zbornica, kot priznane avtoritete, kot je prof. dr. Janez Bogataj, potem rokodelski centri. Skratka, v pripravi je zakon, ki ga bom v kratkem - upam, da s podporo tudi nekaterih drugih poslancev -, vložila in upam, da boste zakon preučili in seveda bom pripravljena upoštevati tudi vaše predloge, dobronamerne - verjamem, da bodo dobronamerni, pravi -, in potem lahko ta zakon v doglednem času tudi sprejmemo. Rokodelci ga zelo težko in nestrpno pričakujejo, kajti od tega, da nekdo dela, ima znanja, res, ki so nenadomestljiva, bi lahko nekateri ljudje tudi živeli, predvsem pa je pomembno prenašanje na mlade rodove.
Hvala lepa. Gospod Zdravko Počivalšek, minister, izvolite.
Zdravko Počivalšek
Ja, še enkrat moram povedati, da se bom zavzemal, se zavzemam za to, da ustvarimo pogoje, da bodo rokodelci našli ekonomske temelje za to, da se bodo s takšnimi poklici ukvarjali. Seveda pa je potrebno pri tako pomembnih področjih, ki imajo kulturno, zgodovinsko noto, muzejsko vrednost, ohranjanje tradicije za nazaj, najti tudi kakšna direktna spodbujevalna sredstva. Ne moremo vsega takoj na prvo žogo postaviti na ekonomskih temeljih, zato si bomo prizadevali še naprej, kot sem povedal, da v okviru obstoječih možnosti in razpisov za mala in srednja podjetja, damo posebno težo ali pa en del teže tudi za ohranjanje rokodelskih poklicev. Tukaj ne gre zdaj samo za direktno naše ministrstvo, ampak bomo morali tudi v izobraževalnem sistemu nekaj nameniti temu. Mi smo odprti za vse pobude. Najmanj, kar je, lahko rečem, da bomo vaš predlog konkretno in korektno preučili. Se pa, še enkrat ponavljam, v vsakem primeru trudimo za to,   (nadaljevanje) da bi že zdaj rokodelcem omogočili, da bi od tega, kar počnejo, lahko tudi ekonomsko živeli. Če zdaj spet navežem to na turizem, s tem, ko rastejo številke v turizmu, s tem, ko se naš turizem celovito in zeleno razvija, se ustvarja najboljši temelj zato, da se bodo raznorazna rokodelska področja ali pa stari poklici, ki so po malem izginili, lahko tudi tako ali pa drugače ohranili. Verjamem pa, da ne bodo dobre rešitve tiste, kjer bomo nekoga statusno rešili zato, da bo ostal kot živ spomenik, ampak bo to prizadevanje uspešno, če bomo omogočili, da se bo ta zadeva… / znak za konec razprave/ tudi potem tako ali drugače uveljavila na trgu. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Ljudmila Novak, imate proceduralni predlog. Izvolite.
Ja, imam proceduralni predlog, da glasujemo o predlogu, da bi v parlamentu razpravljali o tej temi ohranjanja rokodelstva, ker je položaj kritičen.  Gospod minister, veseli me, da ste naklonjeni temu, da bo ta predlog s strani poslancev prišel v proceduro, da ga boste preučili. Verjamem, da vi podpirate vse dobre predloge, da nimate zavor pri tem, če ga predlaga opozicija oziroma predvidevam, da bodo predlog podprli tudi koalicijski poslanci, kajti problem je pereč. Ta Zakon o ohranjanju rokodelstva se sprejema že kar vrsto let in jaz se zavedam, da posega na različna področja, torej tudi na Ministrstvo za izobraževanje, ker pač predvideva določena izobraževanja za gospodarstvo, tudi kulturo kot ohranjanje nesnovne kulturne dediščine. Torej je zakon sam po sebi zelo zahteven. Kot sem pa že dejala, področje je zelo kritično, pereče in rokodelci nenehno opozarjajo, da jih je vedno manj in da s tem nekatera znanja izumirajo, izginjajo. Vem, da imate bogate izkušnje na področju razvoja turizma, da se to tudi pozna, da je turizem v Sloveniji v porastu, nismo verjetno še vsega naredili, da bi se ta panoga še bolj razvijala, zato pričakujem, torej po tej razpravi, za katero bomo glasovali, da z vseh zornih kotov osvetlimo to problematiko. Zato predlagam, da o tej temi razpravljamo tudi na seji Državnega zbora, seveda v kolikor pa predlog ne bo izglasovan, bomo pa na vsak način v proceduro vložili tudi predlog Zakona o ohranjanju rokodelstva.
Hvala lepa. Gospa Ljudmila Novak, o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj.  Mag. Julijana Bizjak Mlakar bo postavila vprašanje ministrici brez resorja, pristojni za razvoj, strateške projekte in kohezijo, gospe Alenki Smerkolj, ter ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani ministrici, poslanke, poslanci in vsi ostali prisotni. Na junijski seji Državnega zbora sem vama postavila ustno poslansko vprašanje o problemih občin, pri čemer sem posebej izpostavila primer Občine Komenda, ki si je že dolgo časa na Ministrstvu Republike Slovenije za okolje in prostor, kot tudi pri pristojnih iz Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko neuspešno prizadevala za povrnitev pravičnega dela svojih sredstev, vloženih v občinske kohezijske projekte. Vesela sem bila vajinega jamstva oziroma zagotovila, da bo problem, ki je bil razlog oziroma povod za postavitev ustnega poslanskega vprašanja, rešen v tednu dni. Vzrok neizplačil sredstev občinam naj bi bile tedaj težave pri delovanju informacijskega sistema v Službi Vlade Republike Slovenije za razvoj in kohezijsko politiko, po drugih informacijah pa naj bi se izplačila ne izvedla, ker naj bi Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor še ne izvedlo vsega, za kar je to ministrstvo pristojno. Žal te dni po informacijah iz prizadetih, frustriranih in vznemirjenih občin zaradi tega, ker se obeti obeh ministric še vedno niso uresničili, tudi sama ugotavljam, da problem še vedno obstaja. Zaradi težav z informacijsko podporo naj bi občine še vedno ne dobile   (nadaljevanje) izplačanih obljubljenih sredstev. Pri majhnih občinah lahko odsotnost pričakovanih prilivov sredstev povzroči resne likvidnostne težave, zaradi česar te občine povrnitev upravičenih sredstev še posebej težko čakajo. Verjamem, da je situacija neprijetna tudi za vaju kot odgovorni ministrici za rešitev težav, ki jih izpostavljam. Morebiti je celo stresno, ker se problemi za katere sta zadolžili svoje podrejene še vedno niso rešili. Zamislimo pa si šele težave in stres, ki ga občutijo vsi, ki so poslovno odvisni od pričakovanih sredstev in tudi vznemirjenost vseh nas, ki smo prejšnji mesec verjeli, da bo težava, ki sem jo eksponirala na prejšnji parlamentarni seji, rešena v tednu dni. Obžalujem, da sem danes primorana ponoviti vprašanje iz prejšnje … / znak za konec razprave / … seje. Kdaj bo torej navedeni problem razrešen? Za odgovor, upam, da pozitiven, se vama zahvaljujem.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospa Alenka Smerkolj, ministrica izvolite. Aha obratno. Dobro, gospa Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Hvala spoštovani podpredsednik.  Spoštovana poslanka gospa mag. Julijana Bizjak Mlakar, spoštovane poslanke in poslanci, hvala za vprašanje. Ker na zadnji seji Državnega zbora nisem bila prisotna, tudi nisem, bi rekla, dajala ustnega odgovora na to vprašanje, je pa od takrat do pravzaprav do 6. julija spremenilo to, da je lahko upravičenec to je Občina Komenda, v informacijski sitem EMA, EMA je nov informacijski sitem, ki se ga uporablja pri poslovanju torej posredniškega organa z upravičenci, vnese zahtevek za izplačilo.  Ta program EMA je pričel poslovati v letošnjem letu in tako kot je običajno na začetku je pač pri takih obsežnih programih kar nekaj težav. Res je, da je Občina Komenda ena izmed občin, ki znotraj operativnega programa izvajanja kohezijske politike 2014 – 2020 izvaja kohezijske projekte in posluje z Ministrstvom za okolje in prostor, je pa res, da je ta občina sedaj oddala zahtevek v višini 770 tisoč evrov. Torej to je velik obsežen zahtevek. Res je, da so naše strokovne službe takoj pristopile k pregledu tega zahtevka in v kolikor je zahtevek upravičen, kontrole ne bodo našle nobenih nepravilnosti, morajo biti pa te kontrole opravljene v osmih dneh, bo ta zahtevek dan v izplačilo.  Hvala.
Hvala lepa.  Izvolite še gospa Alenka Smerkolj, ministrica.
Alenka Smerkolj
Ja, en lep pozdrav tudi v mojem imenu.  Jaz bom nadaljevala kjer je ministrica v resnici končala in podala še odgovor na to zakaj je v bistvu trajalo dlje kot sva z ministrico predvidevali. Dejstvo je, da smo v tem obdobju dejansko imeli nekaj težav z elektronskim podpisovanjem dokumentov in enostavno se nam je v bistvu ta zgodba zelo zavlekla. Dejstvo pa je, da prejšnji teden se je elektronsko podpisovanje rešilo, tako da sedaj so začele pogodbe nemoteno prihajati oziroma se jih da brez problema tudi podpisovati. To pa tudi pomeni, da tukaj ne bomo seveda reševali samo problem Občine Komenda, ampak spoštovana poslanka, pred tremi tedni, ko smo o tem govorili, seveda tukaj v vrsti stojijo še tiste ostale občine, ki tudi te projekte izvajajo in zelo dobro se spominjam, da smo v resnici potem to vprašanje razširili na vse. Tako da zdaj v tem delu dejansko sistem deluje. So pa vsi zahtevki, ki bodo sedaj prihajali, verjamem tudi po informacijah, ki jih imam s strani mojih sodelavcev, to so res veliki investicijski projekti in vsi ti zahtevki so zelo obsežni, tako da tudi ko sistem enkrat deluje,   (nadaljevanje) seveda strokovne službe na posredniškem organu potrebujejo dovolj časa, da celostno zgodbe pregledajo. Mogoče pa samo še nekaj besed, o čemer bomo tudi govorili ta teden na Vladi, pa potem v okviru poročila o izvajanju evropske kohezijske politike tudi v Državnem zboru v okviru odbora za evropske zadeve, mogoče nekaj več besed kaj se z EMA dogaja, verjamem, da to zanima še koga. Ja, s 1. 6. je šel nov informacijski sistem v produkcijo. Več sem o tem govorila že na prejšnji seji. Mogoče tisto kar bi danes rada še posebej poudarila je, da smo izbrali dejansko obdobje, ki je najenostavnejše. Zakaj najenostavnejše? Ali pa bom rekla, ne najenostavnejše, ampak najmanj boleče. V tem obdobju od 31. 3. do 31. 7. namreč ne certificiramo izdatkov v Bruselj. To je v skladu z dogovorom za Evropsko komisijo zato, da se zaključuje obdobje poročanja in v bistvu takrat so vsi sistemi manj obremenjeni, zato seveda zdaj resorji dejansko lahko se več ukvarjajo s samim prenosom in s tistimi vlogami, ki jih morajo daj še dopolnjevati za e-kohezijo s tistimi podatki, ki do zdaj niso bili razpoložljivi. Hvala.
Hvala lepa. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, zahtevate dopolnitev odgovora? Izvolite.
Ja, torej, vsekakor bi želela omogočiti, dati možnost, da se morda še kakšna dodatna pojasnila dajo, ker namreč gre za problem velikega števila občin, ne samo občine Komende, vendar pa od tam pa dobivam neposredne informacije kaj se s programom EMA dogaja in v petek so bile še vedno težave s programom tako, da ne glede na to, da so bili vneseni tako kot je gospa ministrica rekla, da so bili podatki vneseni v informacijsko podporo oziroma v ta program EMA. Še vedno so bile težave z elektronskim podpisovanjem in zaradi tega torej se ni moglo izvesti izplačilo tako, da upam, da se bo po teh zagotovilih, ki sem jih danes dobila, da bo to v roku osmih dni, torej, da se bo to izpeljalo in da bodo ne samo občina komenda ampak tudi ostale občine, ki imajo to težavo, torej, da bodo dobile izplačana sredstva. Vsekakor pa, ker gre za torej resne probleme občin, če je še kakšna informacija mislim, da bo dobrodošla torej tudi z vajine strani, torej, če … Vsekakor pa, če sedaj tudi elektronsko podpisovanje deluje, sem vesela, vendar pa menim, da v prihodnje kadar se bo pač uvajalo nove programe, da bi morali biti tej zares dobro stestirani in tudi upam, da tisti, ki so program pripravljali, torej, da se jim bo zaradi vseh teh težav, ki so jih povzročili, torej, da se jim bo to poznalo tudi pri finančnih sredstvih, ki jih bodo dobili za program, ki očitno, ki je imel številne pomanjkljivosti.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Izvolite… Boste vi? Gospa Alenka Smerkolj, izvolite.
Alenka Smerkolj
Ja, program EMA je kompleksen program. Če gledamo, da ima nekaj tisoč uporabnikov in da že v tem trenutku praktično tisto, ko govorimo o izplačilih, se ukvarja z več tisoč operacijami, da ni programa … Pač jaz sem tudi prej že na tem področju kaj delala, ki bi bil stestiran lahko do te mere, da bi od prvega dne poslovalo vse brez težav. Dejstvo je, da produkciji smo, dejstvo je, da je že več kot 80 % vseh uporabnikov iz prejšnjega sistema registriranih, da vsi posredniški organi lahko dejansko delajo na vlogah. Dejstvo je, da stari sistem, da je potrebno ob migraciji, ko je dejansko narejena, dodati v sistem ogromno podatkov, ki jih zahteva e-kohezija in pa Evropska komisija tako, da je sistem bistveno drugačen kot stari, ker se je ukvarjal izključno samo z izplačili. Tukaj dejansko imamo pa v bistvu celotno, bom rekla   (nadaljevanje) celotno izvajanje kohezijske politike, od pravnih podlag, pogodb in vsega naprej, je zdaj na enem mestu. Seveda, zgodba ni enostavna. Jaz verjamem, da bodo imeli vsak dan manj težav. Dejansko tudi vsak teden, ko na projektnem svetu obravnavamo vse težave, ki obstajajo, se trend vseh napak lepo znižuje in verjamem, da bomo do konca julija naredili ta prvi najbolj pomemben korak. Zakaj prvi najbolj pomemben - zato, ker je v sistem treba prenesti praktično vse nove vloge. Že zdaj je bilo 30 novih vlog v produkciji vnesenih brez težav. To pomeni, vse, kar je na novo, tam nimamo težav, s temi starimi pa dejansko z vsemi podatki, ki jih je treba dodatno vnesti, in z vsemi kontrolami, ki jih imamo, tu je pa tudi časovno zgodba dolgotrajna. Ko posredniški organi vse te podatke vnesejo, jih pri nas sektor za sklade še enkrat pregleda, zato da nimamo več težav. In iz tega naslova je ta, bom rekla, delovna akcija v tem začetku dolgotrajna, vendar pa nam bo na dolgi rok dala prave rezultate. Tako jaz verjamem in upam, da bomo septembra lahko že zelo drugače govorili tudi o tej temi.  Hvala.