37. redna seja

Državni zbor

22. 1. 2018
podatki objavljeni: 22. 1. 2018

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.  Pričenjam 37. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Jasna Murgel, gospod Jan Škoberne, gospa Erika Dekleva, gospa Marija Bačič do 14. ure, dr. Simona Kustec Lipicer od 15. ure dalje, gospa Urška Ban od 15. ure dalje, Violeta Tomić od 17. ure dalje, dr. Vinko Gorenak, mag. Andrej Šircelj, dr. Anže Logar, gospod Dušan Radič, gospod Kamal Izidor Shaker, gospod Tomaž Lisec, gospod Peter Vilfan, gospod Franc Jurša do 15. ure, gospod Uroš Prikl do 13. ure, gospod Roberto Battelli, dr. Dragan Matić od 19. ure dalje, dr. Mitja Horvat od 19. ure dalje, mag. Aleksander Kavčič, Miha Kordiš, med 15. in 20. uro pa bom odsoten tudi sam.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda 37. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek 15. januarja 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora  (nadaljevanje) Predlogov za umik posamezne točke iz dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s klicem. Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, nihče pa ni bil proti. (Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 37. seje zbora določen. Postopkovno, dr. Vinko Gorenak.
Ja, hvala lepa. Zdaj, predsednik, poslanka vprašanja so seveda ena od pomembnih mehanizmov v Državnem zboru, kot tudi v, bom rekel, parlamentarni demokraciji ter seveda delitvi oblasti. Za opozicijo to še posebej. In iz temeljnega razloga, ker so samo tako in na ta način lahko upravljamo tudi svoje delo, da ali opozarjamo Vlado ali ji predlagamo, ali jo sprašujemo po posameznih zadevah. Zdaj, jaz, glede nato, da spremljam delo Državnega zbora od leta 2004 moram reči, da kej takega kar se dogaja tej Vladi še ni bilo. Namreč prvič, manjkajoči ministri, tolikokrat kot ste zgodi tukaj v tej Vladi, se ni zgodilo nikoli. To bi moral in pogledal lahko tudi predsednik Vlade, v obdobju med 4 in 8, zlasti pa, ko smo predsedovali in, ko smo imeli, bom rekel, samo po enega državnega sekretarja in ne dva, tako kot je sedaj ali celo več na finančnem ministrstvu, je bilo povsem jasno, na poslanskih vprašanjih ministri so z izjemo službene poti v tujino. V tej Vladi se to neprestano dogaja, da pač imajo dopust ali so odsotni iz kakšnega drugega razloga. Poglejte, jaz imam poslansko vprašanje za ministra za pravosodje gospoda Klemenčiča postavil v mesecu novembru, ko je bilo to aktualno, namreč poslansko vprašanje moje, se je glasilo na temo postopkov zoper gospoda Zalarja in gospoda Fišerja, vemo kako daleč so ti postopki in do danes recimo ministra ni, do danes ga ni. In danes je že tretje zasedanje Državnega zbora, ko ministra ni. Jaz ne vem, danes piše na, torej na vašem obvestilu piše, da je v tujini iz takih in takih razlogov. To je verjetno opravičen razlog, to je po Poslovniku opravičen razlog, vendar v preteklosti ni bilo tako, na prejšnjih zasedanjih. Ne samo pri tem ministru, tudi pri ostalih ministrih, jaz opozarjam, da ni mogoče in si ni mogoče dovoliti pravzaprav tega, da ministra recimo ni zaradi dopusta ali zaradi ne vem česa, obiska v neki regiji ali kaj podobnega. Še enkrat pravim, da ne govorim sedaj o današnji odsotnosti gospoda Klemenčiča, ker ste jo formalno opravičili v skladu z internimi akti, ki jih imamo, ampak govorim tudi na splošno in govorim o tem, da kaj meni zdaj pomaga odgovor na to poslansko vprašanje meseca februarja, ko bodo postopki zoper ta dva gospoda zastarali, to meni nič ne pomaga, če seveda minister ne prihaja v Državni zbor. Jaz razumem, da je pogosto lahko odsoten zunanji minister, to je meni bolj razumljivo, ker ima ogromno poti v tujino, samo, da je pa pravosodni minister kar naprej odsoten je pa malo vprašljivo. Jaz predlagam proceduralno predsednik, da naredijo vaše službe eno analizo ali pa en pregled na tem področju za čas tega mandata, to primerjajo s prejšnjimi mandati in, da vendarle nekako opozorite kot predsednik Državnega zbora Vlado, da naj zagotavlja prisotnost ministrov, to je moj proceduralni predlog. Hvala lepa.
Najprej bom seveda ugotovil, da za današnjo sejo, ker to imam v nadaljevanju v besedilu so opravičeni gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, ki se udeležuje zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, potem mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, ki je na zasedanju Evro skupine in Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje, ki ima službeno pot v sklopu kandidature za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope,   (nadaljevanje) dr. Maja Makovec Brenčič od 15. ure dalje, ki se udeležuje Svetovnega foruma o izobraževanju v Londonu, ter iz zdravstvenih razlogov mag. Vesna Gyerkös Žnidar. To povem za tiste, ki danes manjkajo. Mislim, da je osnovna zadeva poslovniško urejena, kdaj so tovrstni izostanki pravzaprav dopustni. Strinjam se pa tudi s tem, da je osnovno orodje, ki ga ima opozicija, zastavljanje poslanskih vprašanj. Lahko naredimo tudi takšno analizo, ker je takšna analiza smiselna pri tovrstnih zadevah. Tako lahko samo rečem, da si želim sodelovanja Vlade v polnem obsegu, in vsaj danes ni mejnih zadev, kdaj so pa tudi že bile, se strinjam. Opozorili ste, in mislim, da so s tem izpolnjeni pogoji, da lahko nadaljujemo sejo.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.   V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 43 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. O upravičeno odsotnih sem že govoril. Na e-klopi pa je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Mag. Alenka Bratušek, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem! Gospod Cerar, državo ste uspeli pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini naše države. Kdo bo za to prevzel odgovornost? Kdo bi, po vaše, moral prevzeti odgovornost za to, da bo prišlo do te največje stavke v zgodovini naše države? In še: Kako boste ukrepali, da ob tej stavki preprečite kaos v državi?  Od leta 2008 v naši javni upravi velja enotni plačni sistem. Seveda se lahko sprašujemo, ali je dober. Dejstvo je, da z njim niso zadovoljni vsi, praktično od začetka uveljavitve so na mizi ideje o izstopu iz tega plačnega sistema. Veliko sindikatov javnega sektorja ocenjuje, da poklic, ki ga zastopajo, ne sodi v enotni plačni sistem. Je pa dejstvo, da vse od leta 2008, torej deset let, so oziroma smo vse vlade bolj ali manj uspešno veslale znotraj tega plačnega sistema. Vaša Vlada je prva v desetih letih, ki je enotni plačni sistem začela podirati, ob tem pa seveda nima ne ideje in ne rešitve, kaj je boljše od tega. Junija 2016 ste podpisali ločen dogovor s policisti, ko so le-ti zaostrili stavko. Marca 2017 ste z zdravniki podpisali aneks h kolektivni pogodbi, ko so napovedali stavko. Novembra 2017 ste za do 20 % zvišali plače direktorjev in ravnateljev v javni upravi. Upravi SDH ste želeli za 40 % povišati plače. In ob vsem tem ste mislili, da bodo vsi ostali javni uslužbenci ostali tiho in mirno čakali na trenutek, ko se boste usmilili tudi njih. Ko ste podpisali aneks z zdravniki, so vam ostali javni uslužbenci jasno povedali, da pričakujejo, da boste tudi njih obravnavali enako. Tudi medicinske sestre so pripravljene stavkati, preostali sindikati javnega sektorja bodo zahtevali enako, po dogovoru z zdravniki tudi SVIZ pričakuje zvišanje plač.   (nadaljevanje) Vse to smo lahko takrat brali. Opozoril je bilo veliko, upoštevali niste nič. Kakšen je torej načrt Vlade, povezan s plačami javnih uslužbencev, in kako ste lahko dopustili, da so vam stvari tako zelo ušle iz rok?
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa, spoštovana poslanka Bratušek. Najprej naj povem, da seveda kakšnega kaosa ne sme biti in ga ne bo, in mislim, da so ti toni morda preveč dramatični in vzbujajo neko nelagodje, je pa dejstvo, da se pripravlja opozorilna stavka velikega dela javnega sektorja, in to jemljemo v Vladi z vso resnostjo. Vi veste, da že od samega začetka dela te Vlade, ki jo vodim, vodimo zelo intenziven dialog s sindikati in nasploh s socialnimi partnerji. Naša Vlada je bila tista, ki je po več letih predhodnih sploh prva vzpostavila ponovno socialni dialog, da se pogovarjamo z delodajalci, predstavniki delavcev in tako naprej. Dogovori se nanašajo na postopno sproščanje varčevalnih ukrepov in odpravo plačnih anomalij, kar ni bilo urejeno že od leta 2008, se pravi naša Vlada je pravzaprav dobila vse zadeve na kupu, ki so se leta in leta kopičile v škodo, bi rekel, vseh teh, ki se danes seveda zbirajo v stavko in v škodo tudi našega gospodarstva, in zato je tudi naša država potonila v krizo. Zdaj nam gospodarska rast, ki jo ta Vlada spodbuja s številnimi ukrepi, omogoča, da postopno dvigujemo stroške v javnem sektorju, ki so jih bile pretekle vlade dolžne, da jih omejijo, in to prav zaradi te pretirane uporabe oziroma porabe javnega sektorja, ki je pač enostavno gospodarstvo ni zmoglo. Mi se torej odgovorno in redno pogajamo s socialnimi partnerji. Smo v dialogu in pri tem ustrezno sorazmerno, torej, čim bolj pravično, kolikor se da, delimo učinke te gospodarske rasti tudi na zaposlene v javnem sektorju. In naj poudarim, da smo samo v zadnjih 2 letih maso plač v javnem sektorju povečali za 10,7 %, povprečna plača pa se je v teh 2 letih zvišala za 7 %. Vemo, da je bil prej trend ravno nasproten. Naša Vlada je vse te trende obrnila navzgor. Zdaj seveda so apetiti jasno na vseh koncih večji, vsi čutijo to potrebo, ker so bili leta in leta prikrajšani, vendar že naša Vlada, poudarjam, 10,7 % več za maso plač, 7 % več za povprečno plačo. Povečuje se število zaposlenih v javnem sektorju, postopno, preudarno tam, torej kjer storitve državljani najbolj potrebujejo. Prinašamo nove zaposlitve, na šolskem področju, na področju zdravstva, na področju socialnega varstva. Ob tem pa število zaposlenih na ministrstvih in organih v njihovi sestavi, to se pravi v ožji državni upravi, kjer varčujemo, pa celo dodatno zmanjšujemo. Dejstvo je torej, da Vlada v celoti izpolnjuje prav vse zakonske in dogovorne zaveze, drugič, da se plače in število zaposlenih stalno povečujejo, vendar v skladu z zmožnostmi, da so prenehali veljati že skoraj vsi varčevalni ukrepi v času naše Vlade, razen tistih s sporazumom dogovorjenih 2 ukrepov za leto 2018, in da stalno poteka dialog. Zato je res težko razumeti te izjemne pritiske sindikatov z enormnimi zahtevami po dodatnem denarju, ki dosegajo skoraj milijardo, ampak kljub temu mi to jemljemo, bi rekel, odgovorno, spoštljivo do sindikatov in se z njimi seveda bomo o tem pogovarjali. Omenili ste ločeno stavko policistov in dogovor z njimi. Ta dogovor je imel osnovo v zavezi ene od preteklih vlad in pisno soglasje vseh ostalih sindikatov, to je Vlada enostavno zaradi prejšnjih zavez naša Vlada torej morala izpolniti, tukaj nismo imeli manevrskega prostora. Stavka zdravnikov je pa mimo volje naše Vlade dejansko pripeljala to Vlado, nas prisilila v pogajanja. Zato da bi lahko to stavko umilili, da bi državljanom omogočili čimprejšnji neoviran dostop do ene ključnih javnih zdravstvenih storitev, je Vlada na to sprejela kompromisni dogovor s to poklicno skupino, ampak hkrati tudi zavezo, da bo ohranila primerljiv položaj primerljivih delovnih mest z zdravniki. In že v aprilu 2017 smo podali tudi predlog ureditve tega vprašanja. In tudi pri protestu gasilcev, ki edini niso sprejeli uravnoteženega dogovora o odpravi plačnih anomalij, je Vlada še dodatno iskala soglasje vseh ostalih sindikatov. Torej nujno nismo šli v neke… / znak za konec razprave/ solo akcije, ampak smo iskali soglasje ostalih sindikatov, pa čeprav je šlo samo za minimalne spremembe kolektivne pogodbe za javni sektor, nismo dosegli tam soglasja. Pri soočanjem s sedanjim najavljenim strokovnim valom bo Vlada ravnala skladno s svojimi sklepi, zakonskimi možnostmi in predvsem v skrbi za dobrobit države in njenih ljudi. Nadaljevali bomo s pogajanji o stavkovnih zahtevah in iskali čim bolj pravičen in seveda javnofinančno vzdržen kompromis, ki bo javnih uslužbencem omogočal stabilno in primerno plačilo, gospodarstvu pa nemoteno uspešno delovanje, da bo lahko zaposlovalo in povečalo gospodarsko rast.  Hvala lepa.
Poslanka mag. Alenka Bratušek, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja. Jaz sicer mislim, da si tako mi kot slovenski narod zaslužijo malo bolj konkreten odgovor glede stavke, ki se pripravlja oziroma se bo izvedla. Je pa dejstvo, da so javni uslužbenci v preteklih letih pokazali, da so odgovoren partner. Vsi ukrepi na področju plač, ki so bili potrebni, da smo državo potegnili iz krize, so bili z njimi usklajeni, tako da tisti, ki vam je napisal, da socialnega dialoga prej ni bilo, se je krepko zmotil ali pa namerno zlagal. Očitno je pri vaši Vladi problem v komunikaciji. Očitno sindikati vašemu ministru ne zaupajo in v njem ne vidijo kredibilnega sogovornika. Vse Vlade do danes smo znale rešiti stvari preden je prišlo do tako drastičnega ukrepa kot je splošna stavka v javnem sektorju. Že samo to dejstvo pove veliko. Potem se pa dotaknimo še zaposlenih na Sovi, ki stavkajo že mesec in pol in vi kot nadrejen tej službi ne ukrepate. Nam lahko poveste: Zakaj ne? Je Sova tako nepomembna in nepotrebna služba, ste za stavko v Sovi neposredno odgovoren vi? Očitno igrate na karte konflikta med javnim in zasebnim sektorjem. Očitno ocenjujete, da se vam bo ta stavka politično izplačala. Zaprti vrtci, zaprte šole, zaprte zdravstvene ordinacije, sladke skrbi, pravi nek vaš poslanec. Za ljudi po mojem te skrbi ne bodo tako sladke.  Gospod Cerar! Kako mislite rešiti državo, ponavljam, pred kaosom, ki lahko nastane zaradi splošne stavke? In zanima me ali ta Vlada sploh ima kakšen načrt za rešitev nastalega problema? Ali boste tudi to, ta problem pustili naslednji Vladi?
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Jaz vidim, spoštovana poslanka, da vam ni do odgovora, ampak vam je do tega, da bi kovali politične točke v tem dialogu. Pa bom še jaz povedal nekaj ker je zelo pomembno na širši ravni.  Naša Vlada je državo potegnila iz krize, ustavila naraščanje javnega dolga, ki ga je vaša Vlada enormno povečanje seveda vlade pred tem, v ponovno vzpostavila prekinjen socialni dialog ali dejstvo, kar ni izmišljotina, ampak je dejstvo, povečala plače, v vseh teh letih so šle plače, v zadnjih treh letih navzgor, usklajevali smo pokojnine, usklajevali minimalno plačo, zagotovili minimalno pokojnino na višji ravni, skratka smo šli ravno v smeri pomoči ljudem, ki so ravno v času krize, ki je kar nekaj vlad pred nami ni uspelo zmenedžirati, ni uspelo državo potegniti iz nje, pripeljale ljudi v zelo hudo stanje. Res je, napoveduje se stavke, ampak niti približno ne v tem smislu kot leta 2010, 2012 in 2013, ko je šlo za huda eksistenčna vprašanja ljudi v javnem sektorju, ko smo imeli tudi stavke, kjer je sodelovalo 80 tisoč zaposlenih, 100 tisoč zaposlenih, podobno po napovedih in izvedbi, kjer je bil stavkovni val zelo hud. Mi smo zadeve stabilizirali, za razliko od vas smo umirili stanje, zmanjšujemo javni dolg, konsolidiramo javne finance, urejamo to državo, seveda pa razumem, ljudje bi radi še hitreje še več, ampak dobivajo vsako leto več in tudi zdaj se bomo zelo resno, odgovorno pogovarjali s sindikati. Smešno pa je, da s perspektive preteklih obdobij, ko je bila Slovenija v hudi krizi, ko smo tonili, ko smo bili neugledni, ko je prišlo do razprodaje naše državne srebrnine in podobno,   zdaj razpravljati o tem kaj je dosegla ta vlada. Ta vlada zagotavlja stabilnost, zagotavlja razvoj, gospodarsko rast, seveda skupaj z gospodarstvom in drugimi deležniki in se trudi za vse te ljudi v javni upravi, pa tudi v gospodarstvu, predvsem tistimi, ki prejemajo najnižje dohodke, najnižje pokojnine, pa tudi za ostale da bi čim bolj sorazmerno, bi rekel, pravično tudi povečali njihove dohodke. Seveda pa ne moremo deliti tega, česar nimamo. In v tem je tista poanta… / znak za konec razprave/ mi moramo biti javnofinančno vzdržni. Verjemite mi, tudi jaz bi dal raje še več vsem, v vseh javnih sferah, tudi delavcem v gospodarstvu, rad bi jim dal še več, ampak lahko damo toliko kolikor država zmore, da ne bomo spet zašli v krizo. In to je zdaj tista demagogija, razdelite zdaj to, kar imamo, razdelite tudi tisto, česar nimamo, da bomo, ne vem, dobili volitve ali karkoli, potem pa bomo spet čez eno leto se spraševali kaj se nam je… / znak za konec razprave/ zgodilo, ko bo šlo vse navzdol. Na to enostavno ne pristanem, ta vlada bo odgovorno še naprej zviševala plače, odpravljala omejitev, ki so bile iz preteklih let, tako da bo za vse bolje, ampak na dolgi rok, da bo to… / izklop mikrofona/ trajnostno vzdržno. Hvala.
Poslanka mag. Alenka Bratušek, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, predlagam, da o tem zakaj je vlada Mira Cerarja državo pripeljala do največje stavke v javnem sektorju, razpravljamo tudi v Državnem zboru.  Zdaj pa še nekaj dejstev. Leta 2018 bo 5 leto, ko Slovenija beleži gospodarsko rast. Leta 2014 je bila v naši državi 3,1 % gospodarska rast, gospod Cerar. Veste kdaj ste prevzeli vlado? Veste kdaj ste prevzeli vlado. In vi ste to državo potegnili iz krize. Ne se hecati. Ampak, če je za direktorje, če je za ravnatelje, če je za zdravnike, mora biti tudi za ostale in to so razlogi, to so razlogi, da ste pripeljali našo državo do največje stavke v javnem sektorju, kljub temu, da že 5 let beležimo gospodarsko rast, še vedno varčujete na javnih uslužbencih, na upokojencih, pri socialnih transferih, to so pa dejstva. Ampak, danes je na mizi stavka javnega sektorja in jaz mislim, da bi bilo prav, da se pogovorimo o tem. Tudi o stavki v Sovi, ki ste ji direktno nadrejeni, niste povedali niti besede. Ste odgovorni za to, zakaj že mesec in pol dovolite, da v očitno nepomembnem organu stavkajo zaposleni, kako tukaj trpi ugled naše države in še in še bi lahko naštevala.  Kaj boste naredili, kako naprej in predvsem kdo bi za to največjo stavko v zgodovini naše države moral prevzeti odgovornost. Jaz mislim, da je prav, da se o tem pogovorimo tudi v Državnem zboru.
Mag. Alenka Bratušek, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2018 v okviru glasovanj. Poslanka Jelka Godec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Spoštovani, najlepša hvala za besedo. Gospod Cerar.  Po besedah ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc je Vlada v tem mandatu naredila marsikaj, sprejela marsikatere ukrepe in pa tudi sklepe vlade, ki so pripomogli k temu, da se je korupcije, če gledamo samo v zdravstvu, zmanjšala, da je program oziroma projekt ničelna stopnja do korupcije v letih 2015, 2016 prinesel velike rezultate. Kar pa od ministrice, konkretno, nikoli ne dobimo odgovorov kateri so ti ukrepi, ki so zmanjšali stopnjo korupcije v letih 2015, 2016 sedaj na vas naslavljam to vprašanje, seveda s tem tudi, da samo spomnim, je bilo meseca novembra sprejeto vmesno poročilo preiskovalne komisije Državnega zbora glede nepravilnosti pri nabavi žilnih opornic, ki je pokazal, da koruptivna dejanja v zdravstvu omogočajo odtekanje denarja, kanalizacijo denarja tudi   (nadaljevanje) v ustanove dobaviteljem, ki niso neposredno povezani z zdravstvom, torej gre za financiranje tudi drugih področij s pomočjo davkoplačevalskega denarja, ki se je namenjal za nabavo recimo žilnih opornic. Po besedah Računskega sodišča, ki je opravilo že kar nekaj tudi revizij javnih ustanov prav tako prihaja do nepravilnosti tudi na drugih področjih, ne samo na tem kar kaže torej naša preiskovalna komisija. Jasno je vsekakor, da bi privarčevani denar na materialu, predvsem tudi zaradi tega, ker odteka zaradi korupcije, lahko pripomogel k skrajševanju čakalnih dob, čakalnih vrst, pripomogel tudi k temu, da bi bilo več denarja, če želite tudi za plače zdravstvenih uslužbencev, torej uslužbencev v zdravstvu, zato me zanima, spoštovani premier, glede na to torej, da je že kar nekaj časa od vmesnega poročila, da je bil projekt ničelna stopnja do korupcije v letih 2015-2016 - kateri so konkretni ukrepi, ampak res konkretni ukrepi Vlade, ki so pripomogli k zmanjšanju korupcije v zdravstvu z namenom, da se poveča kvaliteta storitev v zdravstvu, da se skrajšajo čakalne vrste in tako naprej. Torej konkretne ukrepe, s konkretnimi rezultati, sklepi Vlade, karkoli, s čimerkoli nam lahko postrežete, da bomo verjeli torej, da tej ukrepi o katerih Vlada nenehno govori, tudi vi kot predsednik Vlade, so res pripomogli k zmanjšanju korupcije, zmanjšanje odtekanja denarja iz zdravstva in pripomogli k kvaliteti v zdravstvu. Težko je verjeti namreč, kajti v zadnjem času kolikor spremljamo menjave, kadrovske menjave v bolnišnicah vidimo, da ministrica ne kliče na odgovornost odgovornih v javnih zdravstvenih zavodih kjer so potekale nepravilnosti, celo daje soglasje k imenovanju direktorju recimo, katerega je naša preiskovalna komisija dala naznanitve sumov petih kaznivih dejanj. Torej kako tudi to komentirate?  Najlepša hvala.
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa, spoštovana poslanka Godec! Torej, kot ste pravilno rekli je že Vlada na začetku mandata sprejela program ukrepov za preprečevanje korupcije za obdobje 2015-2016. In res je, ves čas si prizadevamo, da bi tudi v zdravstvu tako kot v drugih sferah zagotovili čim manj korupcije, skratka zmanjšali korupcije na čim manjšo stopnjo, skratka naše seveda vodilo je ničelna stopnja korupcije. In tukaj smo na področju zdravstva seveda sprejeli marsikateri konkreten in sistemski ukrep. Seveda o tem zdaj ne moremo v nekaj minutah vse povedati, ampak naj povem tiste glavne zadeve, ki so pomembne.  Ministrstvo za zdravje skupaj z Ministrstvom za javno upravo izvaja skupna javna naročanja zdravil in medicinskih pripomočkov. Za vse predmete so oblikovani tehnični opisi in specifikacije, ki so strokovno utemeljene in niso pisane več na kožo določenemu ponudniku, kar omogoča doseganje najnižje cene in seveda nek nadzor v teh procesih, kajti vemo, da eno najbolj, bi rekel plodnih področij korupcije v zdravstvu so prav javni razpisi. Torej, v letu 2017 je bilo po priporočilu Računskega sodišča izpostavljena evidenca drage medicinske opreme, to je aktivna podatkovna baza iz katere je natančno razvidna tudi obremenjenost posameznih naprav, podatki pa koristijo pri načrtovanju nabav medicinske opreme tako da ni mogoče tukaj spet prihajati do različnih kriterijev. Pripravljajo se tudi različna javna naročila, ki so na ta način skupna, kontrolirana, denimo skupno javno naročilo CT aparatov za vse bolnišnice, ki so izkazale takšne potrebe.  Vzpostavljena je bila spletna aplikacija, skupna baza cen oziroma tako imenovani Intravizor, ki omogoča vpogled v cene zdravstvenih materialov in njihovo primerjavo. Podatki so odlično izhodišče pri izvajanju novih postopkov javnega naročanja. Izvedeno je bilo, kot ste pravilno povedali, tudi skupno javno naročilo stentov, teh žilnih opornic, h kateremu je pomembno prispevala tudi aktivnost preiskovalne komisije, ki jo vodite vi, spoštovana poslanka. Ponudbo je, kot vemo, oddalo 9 ponudnikov. Zaradi … Večina ponudnikov, ki je izpolnjevala vse tehnične in strokovne zahteve je presegla najvišjo dovoljeno ceno, zaradi suma morebitnega kartelnega dogovarjanja je bila podana prijava na agencijo za varstvo konkurence, ki pa ni ugotovila razloga za uvedbo postopka.  (nadaljevanje) Kljub temu pa bo postopek ponovljen in prvič so dejansko zdaj vzpostavljeni tehnični standardi. Naj povem, da tudi, seveda, policija ne počiva. Tudi to je jasno pomemben del delovanja Vlade, kajti Vlada nima vseh vzvodov, da bi preprečevala korupcijo, je pa zelo pomembno, da s sistemskimi ukrepi zagotovi, da lahko tudi sami zavodi preko vodstvenih organov učinkovito delajo. No, ampak samo toliko – od leta 2014 do danes je policija na področju odkrivanja korupcije v zdravstvu poslala na pristojna tožilstva 24 kazenskih ovadb in več dopolnitev kazenskih ovadb za kar 80 kaznivih dejanj. Na področju korupcije v zdravstvu je trenutno v obravnavi še 52 kaznivih dejanj. Specializirano državno tožilstvo pa ima v fazi predkazenskega postopka trenutno 9 zadev, v katerih se obravnava 25 osumljencev, na pristojnih sodiščih pa so v obravnavi tri obsežne in kompleksne zadeve zoper skupno kar 36 obdolžencev. Tako da, vsekakor si prizadevamo, da preprečujemo in predvsem tudi preganjamo tiste, ki so storili kazniva dejanja korupcije, v kolikor sumi na to napotujejo.  Kar zadeva gospoda Kovačiča, ki ste ga tukaj apostrofirali, da so bili tukaj neki indici, to še niso niti ovadbe, ampak indici podani za morebitne ovadbe … Dejansko ga je svet zavoda 15. januarja 2018 imenoval za v.d. direktorja, govorimo o Splošni bolnišnici Celje, ampak ta gospod se seveda ne bo prijavil na februarski razpis, tako da tukaj enostavno gre za situacijo, ko je bilo nujno treba zamenjati prejšnjega… / znak za konec razprave/ direktorja, mag. Ferjanca, ker ni pripravil oziroma sprejel finančnega proračuna kar za dve leti pravočasno, poleg tega pa je povzročal še finančno škodo zdravstvenemu domu. Zato smo skupaj, potem ko je svet zavoda sprejel ukrep, Vlada hitro sprejela tudi soglasje, da / nerazumljivo/ lahko nov postopek in predvidevam, da bo v februarju ta postopek ustrezno izveden in bo tukaj novo vodstvo. Medtem ko ponavljam, da ta gospod, na katerega kažejo indici… / znak za konec razprave/, pa še ni bil ničesar obtožen. Tako da, ker je iz samega zdravstvenega zavoda, je bila torej presoja sveta zavoda, da bo lahko v tem kratkem prehodnem obdobju ustrezno vodil to zdravstveno ustanovo. Toliko za… / izklop mikrofona/ Kot odgovor, ja. Hvala.
Poslanka Jelka Godec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Gospod Cerar, kako pa vi veste, da se gospod Dragan Kovačič ne bo prijavil na javni razpis za direktorja? Torej, je res, da je to, kar se govori v celjski kotlini, če tako želite, da se točno že ve, kdo bo nov direktor celjske bolnišnice? Gospod Cerar, vprašanje za vas, ponovno … Jaz gospod Dragana Kovačiča nisem izpostavila, samo sem povedala, da… Vi ste mi zdaj povedali, za koga gre. Da se torej ne bo prijavil. Torej, tudi vprašanje, od kod to veste. To je ena zadeva.  Češ da je bilo treba zamenjati prejšnjega direktorja, tu bi se samo ustavila, gospoda Ferjanca, ker je pač naredil finančno škodo v celjski bolnišnici. Vprašanje potem naprej za vas – zakaj pa niste iskali odgovornosti pri UKC Ljubljana, UKC Maribor, ki so naredili veliko večjo finančno škodo? Pa ne opravičujem majhne ali velike finančne škode. Gospoda Kopača ste odstavili, zato ker pač ni uredil razmer na otroški srčni kirurgiji, tako je bilo vsaj v javnosti rečeno. Nihče ga ni klical na odgovornost za nastalo… Mislim, za to izgubo v UKC Ljubljana. Denar, ki ste ga namenili v UKC Ljubljana, s pomočjo interventnega zakona je namenjen dobaviteljem, dobaviteljem, za katere smo ugotavljali tudi na preiskovalni komisiji, da so povezani z določeno stopnjo korupcije oziroma sumi stopnje korupcije. Še enkrat vas sprašujem – kako so skupna javna naročila pripomogla k temu, da so se skrajšale čakalne vrste, pripomogla… / znak za konec razprave/ k temu, da se je privarčeval določen denar na medicinskem materialu, ki se je potem (koliko je tega bilo, če lahko ocenite?) namenilo za skrajševanje čakalnih vrst, za bolnike, za zdravnike, ki izgorevajo, medicinske sestre, in tako naprej? Koliko tega denarja? Skupno javno naročilo za žilne opornice je propadlo. AVK je bila sposobna v 15 dneh ugotoviti, da ni šlo za kartelno dogovarjanje, glede na skupno vmesno poročilo… / znak za konec razprave/ naše preiskovalne komisije, ki ima dokumente, pa ne vidijo indicev, da bi začeli zadevo preiskovati. Torej… Danes pa še naprej bolnišnice kupujejo žilne opornice, če se samo tu ustavim, po veliko višjih cenah, kot je bilo na skupnem javnem naročilu. Torej… / izklop mikrofona/ kateri so, še enkrat, tisti ukrepi, ki so pripomogli k zmanjševanju…
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Ja, kot rečeno bo to moralo Ministrstvo za zdravje bolj natančno predstaviti, ker v nekaj minutah ni mogoče vsega reči. Recimo, skupno javno naročilo za opremo za urgentne centre je pomenilo seveda varovalko pred možno korupcijo in skupno privarčevanje okoli 3,3 milijona evrov, torej kar 30 %, recimo to je en tak primer. Pa ta skupna javna naročila dajejo rezultate, jaz zdaj ne morem vseh tukaj navesti, to bo pač moralo ministrstvo dejansko predstaviti podatke. Kar zadeva čakalne vrste, seveda, vsi ti prihranki in teh prihrankov ni malo, smo na ta način pridobljeni, so lahko kanalizirani tudi v to, da se odpravljajo čakalne dobe, ampak vzroki za čakalne dobe so predvsem tudi drugje, predvsem je to pomanjkanje zdravnikov, potem je prekomerno napotovanje med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev in potem so tu seveda demografske spremembe in staranje prebivalstva. Jasno pa se tudi pojavlja tu lahko določena korupcija, če jo odkrijemo, če so indici takoj ukrepamo kot sem rekel in veste, da je bila tudi policija poleg inšpektorjev zelo aktivna na tem področju. Kar zadeva UKC, Vlada lahko tu postopa v skladu svoje pristojnosti in mi smo pozvali, tudi sam sem pozval k zamenjavi vodstva UKC, kar se je kasneje zgodilo, kajti prihajalo je do različnih nepravilnosti oziroma do različnih sumov na nepravilnosti, ki jih je treba enostavno raziskati, jaz verjamem, da te preiskave še vedno potekajo, s strani bodisi inšpektorja ali drugih organov, ne vem, kdo vse to dela in verjamem, da bodo ugotovili vse tisto kar je bilo narobe, dejstvo pa je bilo, da tu ni šlo samo za neka specifična dejanja, kjer bi iskali subjektivno odgovornost, ampak je nastala situacija, ki je bila nevzdržna. Javnost, ljudje smo izgubljali enostavno zaupanje v to ustanovo, zato je bilo treba ukrepati, no in do ukrepa je prišlo, tako, da enostavno potem ključu delujemo ta Vlada, ne samo, da se odzivamo na, bi rekel, situacije, ki so kritične in teh je ogromno, kajti naša Vlada je podedovala 10, 20 let slabih praks v upravljanju zdravstva, kot veste smo morali samo letos 136 milijonov vložiti samo v to, da smo preprečili, da bi prišlo do kolapsa zdravstvenega sistema zaradi preteklih dolgov. Medtem, ko za čakalne vrste namenjamo sredstva, tako kot smo lansko leto zagotovili kar nekaj sredstev, o tem je bilo že večkrat rečeno, bomo tudi v letu 2017 zagotovili dodatnih 11 milijonov evrov za skrajševanje čakalnih vrst, poleg vseh ukrepov. In o realizaciji tega je velikokrat govorila ministrica, ni res, da ne daje informacij na tiskovnih in drugih konferencah, javnosti sporoča te podatke, samo prisluhniti jim je treba. Hvala lepa.
Poslanka Jelka Godec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, seveda moj postopkovni predlog je, da se ta tematika obravnava na eni izmed naslednjih sej. Gospod Cerar, pravite, da ste izgubljali potrpljenje in tudi ministrstvo do direktorjev UKC Ljubljana, jaz mislim, da danes izgubljajo zaupanje in potrpljenje državljani tako do ministrice za zdravje, kot do vas, ki še vedno trdno podpirate ministrico v vseh njenih ne ukrepanjih v zdravstvu. In ne red, ki nastaja v zdravstvu je tudi posledica tega, da ministrstvo enostavno ne vidi, ne sliši in ne ukrepa na vse tisto kar danes opozarjajo, tako tisti, ki so zaposleni v zdravstvu kot bolniki, kot ostali državljani. In ne, da ne slišimo ministrice, zdi se mi, da vi ne slišite nas oziroma državljanov, ki opozarjajo na nepravilnosti. Dejali ste, da je veliko prihrankov v zdravstvu, še vedno mi niste odgovorili koliko je teh prihrankov, 3,3 milijone poslušam že od leta 2014 dalje, skupna javna naročila, plenice, igle, rokavice, poslušamo že od leta 2015 dalje, ta skupna javna naročila niso prinesla popolnoma nič novega, nobenih zmanjšanj ali prihrankov na medicinskem materialu, to kot sem rekla, kot ste že omenili, tudi skupna javna naročila za žilne opornice je propadel razpis, ker so dobavitelji enostavno ponudili višje cene kot je bilo zahtevano s strani Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za zdravje in danes potekajo javni razpisi oziroma nabava tega materiala v bolnišnicah po veliko višjih cenah kot je bilo zahtevano na skupnih javnih naročilih, zato, ker Intravizor ne deluje,   (nadaljevanje) zato ker ministrica ne ukrepa, čeprav bi lahko ukrepala preko sistemskih zadev, ko bi lahko dajala konkretna navodila svetom zavodov oziroma, ki so nadzorni organ vlade, ki je ustanoviteljica javnih zavodov. Torej, predsednik Vlade, čakalne dobe - jaz upam, da ste seznanjeni z njimi. In, ja, v vašem mandatu, od 2013 do 2017, se je dvignilo za petkrat število ljudi, ki čakajo nedopustno dolgo. Petkrat! In denar, ki odteka tudi zaradi preplačevanja materiala, tudi zaradi koruptivnih dejanj, bi lahko bil namenjen za skrajševanje čakalnih vrst, za storitve, za programe v zdravstvu. Vendar ne. Še enkrat, ministrica si niti prebrala ni vmesnega poročila preiskovalne komisije, niti prebrala ni. Ja, zdaj, gospod predsednik, vi odkimavate, ministrica je sama na preiskovalni komisiji povedala, da vmesnega poročila ni prebrala. Glede na to pa, kakšne kadrovske poteze vleče, nastavlja tudi tiste ljudi, ki so omenjeni v vmesnem poročilu in imajo naznanitve sumov kaznivih dejanj, pa se mi zdi, da je definitivno jasno, da popolnoma ignorira te zadeve. Mislim, da bi bilo prav, da se takšne ljudi odstrani z vseh odločevalskih funkcij, za čas, dokler se zadeve ne razjasnijo, ne glede na to, ali so samo sumi ali konkretne tožbe.
Poslanka Jelka Godec, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2018, v okviru glasovanj. Poslanec dr. Matej T. Vatovec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Najlepša hvala, predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade! Dobro veste, da v Levici nasprotujemo vključitvi tujega kapitala v projekt izgradnje drugega tira, preprosto zaradi tega, ker je Slovenija sposobna ta projekt zgraditi sama. S tem bi po eni strani ohranila v svoji lasti infrastrukturo in seveda tudi dobičke, ki izhajajo iz te infrastrukture. Zaradi tega smo vas že aprila lani pozvali, da nam predstavite oziroma pripravite načrt B, kot ga imenujemo, za izgradnjo drugega tira brez udeležbe tujih držav. Verjetno ste v tem času na nek način imeli ali pa skušali imeti ta načrt, že v času referenduma namreč so predstavniki tako Vlade kot podjetja 2TDK zatrjevali, da tak načrt obstaja, če bodo zahteve Madžarske nesprejemljive. Takrat je direktor 2TDK dan po referendumu, 25. septembra 2017, gospod Dragonja, zatrdil, da se bodo pogovori z Madžarsko nadaljevali, ampak da če ne bo prišlo do neke skupne točke, kjer se bosta obe strani uspeli dogovoriti oziroma priti na nek skupni imenovalec in bi to bilo nesprejemljivo za poslance, da obstaja ta načrt B, ki je zelo preprost - takrat je gospod Dragonja rekel, da pomeni to manjkajočih 200 milijonov evrov zagotoviti iz državnega proračuna. 27. decembra 2017 ste v Državni zbor poslali pobudo za sklenitev sporazuma z Madžarsko, zato smo zahtevali, da nas seznanite s tem načrtom B. Prejšnji četrtek je prišel odgovor na to naše vprašanje, ki pravi, da brez vključitve Madžarske ni evropskih sredstev za ta projekt. Ker nimam vpogleda v prijavo razpisa, ne morem reči, ali blefirate ali pa enostavno ste dejansko sprejeli pogoje, ki Slovenijo postavljajo v podrejen položaj naproti Madžarski. Zakaj? V takšni situaciji ste praktično postavili Slovenijo v kot, ker po eni strani, če načrta B dejansko nimate, boste seveda popustili pod vsakršnim pritiskom Orbanovih zahtev, ker vedo, da nimate alternative. Po drugi strani pa, če drži to, da ste nalašč šli v takšen razpis, pomeni, da ste vnaprej kapitulirali pred temi zahtevami. In če je to samo grožnja za javnost, torej, da bi pod temi pritiski pristali na to, da se gre v ta sporazum z Madžarsko, je očitno, da obstajajo neki drugi pakti v ozadju. Iz tega je sledilo, da ste brez težav zamenjali upravo Luke Koper. Zdaj je slišati močna namigovanja, da želite dati nezakonito odpoved tudi prvemu sindikalistu v Luki, in mislim, da to jasno kaže, v kakšno pot pelje. Zato me, jasno, zanima:   (nadaljevanje) Ali res nimate načrta B? In če je odgovor da, me zanima, kdo je za to odgovoren? Na podlagi česa ste se prijavili na razpis, ki opredeljuje sodelovanje Madžarske kot obvezno?
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Spoštovani poslanec Vatovec. Načrt izgradnje drugega tira železniške proge Divača-Koper brez finančnega sodelovanja Madžarske bi v naslednjih letih zagotovo predstavljal znatno javno finančno breme za proračun Republike Slovenije. Mi smo šli v takšno finančno konstrukcijo zato, ker je to najmanjša možna obremenitev naših davkoplačevalcev. Če bi tako kot vi želeli to financirati iz javnih sredstev, bi morali za ta znesek obremeniti naše ljudi dodatno. Tako jih ne bo treba. Bomo dali lahko več za socialo, za zdravstvo, za karkoli drugega, kar vse tudi potrebujemo. In projekt drugega tira je ravno zaradi pripravljenosti teh zalednih držav, poleg Madžarske še 5 držav, 4 zaledne, da sodelovanje dosega boljšo razvrstitev pri kandidiranju na razpisih za evropska sredstva. Pri tem je bil eden ključnih argumentov ravno čezmejna pomembnost projekta in tudi izražena namera Madžarske za sodelovanje pri financiranju projekta. Zdaj, ko je seveda zadeva zaustavljena zaradi obravnave na sodišču, obstaja celo tveganje, da Slovenija oziroma družba 2TDK ne bo uspela črpati v letu 2017 pridobljenih evropskih sredstev v višini 109 milijonov evrov iz razpisa instrumenta za povezovanje Evrope z mešanjem finančnih virov, tako imenovani blending. In zato se državni sekretar, Jure Leben, intenzivno pogaja z Evropsko komisijo. Zdaj je bil pred kratkim v Bruslju, se je sestal s predstavniki Evropske komisije, predstavil to situacijo, da najdemo rešitev, in ta proces teh pogovorov bo trajal in bo zaključen nekje do aprila letos. Republika Slovenija nima v proračunih 2019 in 2018, seveda, načrtovanih dodatnih sredstev za višji kapitalskih vložek v projektno podjetje 2TDK, niti to ni dodatno upoštevano v projekcijah naslednjih proračunov. Če bi to želeli vnesti v to projekcijo, potem bi, kot rečeno, naše davkoplačevalce obremenili za nek ogromen denar in bi jim zmanjkalo sredstva za tiste veliko bolj nujne, eksistenčno nujne(?) zadeve. Pri čemer pa, kot sem rekel, je to sodelovanje z Madžarsko pomembno, ker prinaša korist že pri evropskih sredstvih, projekt je cenejši, in kar je še bolj in skupaj z vsem tem pomembno, mi obravnavamo to sodelovanje z Madžari v tem primeru in tudi v tudi primerih, kjer sodelujemo z njimi, kot strateško partnerstvo, z dolgoročno vizijo krepitve gospodarskega potenciala Slovenije. Ne gre samo za to, za drugi tir, gre za širšo zgodbo, kjer dejansko lahko Slovenijo pripeljemo na zemljevid Evrope in sveta v transportnem smislu, če odpremo tudi to, ta koridor preko Madžarske, ki je bila vedno doslej povezana s sosednjo državo Hrvaško in se je zdaj odločila, da sodeluje z nami. In udeležba Madžarske je glede lastništva in upravljanja drugega tira povsem skladna s strategijo upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije. Jaz ne morem govoriti o drugih podrobnostih vladne pobude za sklenitev tega meddržavnega sporazuma z Madžarsko, ker je to gradivo zaupne narave. Veste pa dobro, da ste bili s tem gradivom seznanjeni natančno na zaprtem delu Komisije za nadzor javnih financ 11. januarja 2018, ko so vam dali pojasnila tudi predstavniki naše strokovne vladne ekipe na zaprti seji. Vi veste, da Vlada bo ta osnutek nekega sporazuma predložila v Državni zbor. Dogovor z Madžarsko bo torej ratificiran tukaj. Takrat bo to javno, takrat bo to transparentno, tako kot je cel projekt drugega tira javen, zakonsko utemeljen, finančna konstrukcija je pojasnjena, vse je dano na pladnju, nadzor civilne družbe je zagotovljen z zakonom. Tako da ne tvegamo na ta način, da bi prišlo do česarkoli, kar bi skrivali kjerkoli. In vi boste tu poslanci odločili, ali bo ta zakon o ratifikaciji tega sporazuma z Madžarsko sprejemljiv. In verjamem, da bo. Bi pa poudaril še nekaj. Argumentacija, ki ste jo ravno poslanci Levice večkrat podali, sicer da bi manjkajoča sredstva dobili… / znak za konec razprave/ če bi denimo opustili načrt za nakup novih oklepnih vozil za Slovensko vojsko ali pa kaj podobnega, to enostavno ne moremo uporabiti tak argument, kajti v tem primeru gre za sredstva, ki so načrtovana v A. bilanci proračuna in ne v B. bilanci, kjer so načrtovana sredstva za povečevanje kapitalskih deležev države. In seveda, s tega vidika in z drugih vidikov je treba tudi jasno povedati, sodelovanje z madžarsko poteka tako, da pazimo, da ne bi seveda karkoli, denimo Luko Koper, da bi karkoli privatizirali v tem smislu, to sem že večkrat pojasnil. Tukaj gre za to, da to kar je slovenskega, ohranimo v naši lasti. Se pravi, ti riziki, ki jih navajate, niso prisotni in imeli boste poslanci v nadaljevanju, tako kot ste želeli na zaprti seji… / izklop mikrofona/
Poslanec dr. Matej T. Vatovec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala še enkrat.  Zdaj, rekli ste, da bo to vse skupaj javno, da bo Državni zbor to sprejemal, ampak dejstvo je, da sedaj vsi ti postopki tečejo tajno. Pogajanja z Madžarsko so tekla več kot eno leto že in ne vemo nič o njih. Prihajali so neki indici, kakšne so zahteve Madžarske in ni nobene ovržbe teh indicev in sedaj so se še ti zapisniki zaprli, ampak to ni bistvo.  Jaz sem vas vprašal nekaj bistveno drugega in to je to. Zdaj sami ste na nek način sedaj potrdili, da bo scenarij tak, da bo prišlo do tega meddržavnega sporazuma, ki pa ga bo moral ratificirati Državni zbor. Pod temi pogoji kot ste jih sedaj postavili, torej ko predstavniki in vlade in 2TDK grozijo, zdaj če Madžarov ne bo pri projektu, ne bo evropskih sredstev in se seveda s tem zruši finančna konstrukcija, čeprav so vse mesece pred tem trdili, da je to možno, da se da enostavno nadomestiti teh 200 milijonov iz državnega proračuna ali pa povečanjem kredita EIB, kar je tudi še vedno odprta možnost, bomo prišli do tega, da boste rekli, vi ali pa minister, ko bo na odboru ali pa kje drugje, poglejte, če tega sporazuma ne boste ratificirali, boste poslanci odgovorni za to, da drugega tira v tej državi ne bo. In tukaj govorimo o projektu, ki je verjetno najpomembnejši infrastrukturni projekt v zadnjem desetletju ali dveh. In tukaj prosim za jasen odgovor, na podlagi česa, glede na to, da ste sami rekli, da zakon še ne velja, da mi pravzaprav niti jasnega osnutka glede sporazuma, itn., kako je lahko predstavnik Vlade v Bruslju podpisal oziroma dal razpis v katerem se je jasno zavezal, da bo Madžarska sodelovala pri projektu. Tega pooblastila Vlada ni imela in nima niti zakonske podlage v zakonu kaj šele žegnja parlamenta in to je sedaj tukaj ključno vprašanje. Ker če je temu res tako in smo oddali takšen razpis, ste s tem ogrozili in strateški in finančni interes Slovenije, zato ker ne bo to neka dobrodelna akcija Madžarske, ampak bodo dobili polovico dobička podjetja 2TDK, bodo dobili tako ali drugače vpliv v koprskem pristanišču in tudi o tem kako se bo opravljalo z drugim tirom. Tako, da to je vprašanje in prosim ta odgovor podajte.
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.  Strinjamo se torej o tem, da je drugi tir za državo izjemnega strateškega pomena, in da se mudi. Seveda se mudi, ker vsak dan, ko mi čakamo s tem, ko stojimo zaradi teh raznoraznih polen pod noge, se dogaja. Kaj? Avstrija zgradi nekaj kilometrov železnice, ki jo bo povezala z Italijo in čez dve leti boste lahko samo rekli hvala lepa vsem nam tukaj in vsem ostalim in ne bo ne drugega tira ne bo ne transportnega zemljevida in ne Slovenije. Sodelovanje z Madžarsko prinaša lažji dostop do nepovratnih evropskih sredstev, prinaša javnofinančno razbremenitev proračunskih izdatkov, se pravi, naših ljudi, davkoplačevalcev, prinaša nižja tveganja izvedbe projekta, tako finančna kot tveganja zasedenosti proge, to je tveganje povpraševanja, kot tudi tveganja povezana z morebitno prekoračitvijo investicijske vrednosti projekta, ustvarja pogoje za oblikovanje novega jedrnega tovornega koridorja RFC11, katerega pobudnik in nosilec je Madžarska, in zmanjšuje odvisnost Slovenije v logistiki od konkurenčnih držav. Normalno, da se pogajamo s sosednjo državo, na diskreten način. Pogajanja vedno potekajo na diskreten način, ne pred kamerami. To je ustaljena običajna praksa v takih zadevah. Ves čas pa obveščamo Državni zbor kako to poteka, obveščamo o vsebini pogajanj, obveščamo o procesu pogajanj, tudi na zaprtih sejah, ki sem jo prej omenil.  Naj povem, da lastnik infrastrukture drugega tira železniške proge za čas trajanja koncesijske pogodbe bo družba 2TDK, v korist katere bo ustanovljena ustavna pravica na zemljiščih, ampak po izteku tega obdobja bo Republika Slovenija postala tudi lastnica infrastrukture.  (nadaljevanje) Po prenehanju koncesije bo morala družba 2TDK predati Sloveniji infrastrukturo, se pravi drugi tir, neodplačno in v stanju, ki omogoča njeno nemoteno delovanje. Torej, družba 2TDK bo v obdobju trajanja koncesije zgolj ekonomski lastnik infrastrukture, saj bodo zemljišča ves čas ostala neposredno v lasti Republike Slovenije. Skratka, ne dajemo naše zemlje, ne dajemo Luke Koper, ničesar ne dajemo, dosegamo pa ekonomsko upravičeno investicijo v strateškem sodelovanju s sosednjo Madžarsko, ki bo prineslo dobrobit tako nam kot zalednim državam, vključno z Madžarsko… / znak za konec razprave/ in seveda tudi našim davkoplačevalcem, ki bodo tako razbremenjeni tega, da bi prispevali še, recimo, 200 ali nekaj takega milijonov v takšen projekt. In to je ta konstrukcija. To je zdaj tisto, kar je treba zdaj izvesti, napeti vse moči.  Seveda pa so povsem neprimerne take izjave, moram še to oceniti, da sem zamenjal neko upravo Luke Koper, in tako naprej. To sploh ni moja pristojnost, to delajo popolnoma drugi organi, torej nadzorni svet Luke Koper, v to se nisem… / znak za konec razprave/ vmešaval, nikoli se ne bom. Tudi bi rekel tako – dejansko je za to pomembno, da Luka Koper sodeluje in lahko samo izrazim upanje, da bo uprava sodelovala, se pa nikakor in nikoli, kot rečeno, v take zadeve ne mešam. Tako da, na take… / izklop mikrofona/
Poslanec dr. Matej T. Vatovec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, seveda bom to zahteval, ker predsednik Vlade ni odgovoril na moje edino vprašanje in očitno potrebujemo več časa za to, da si razjasnimo določene stvari. Jaz bi rekel samo to, da je verjetno prvo poleno temu projektu pod noge vrgel ravno minister za infrastrukturo, ko je dejal, da ga ne potrebujemo še kopico let. Ampak naj ponovim še enkrat, vi ste šli očitno, glede na to, da mi niste niti danes odgovorili, še vedno ne morem zagotovo trditi, ampak če držijo zadnje izjave gospoda Dragonje, vi ste šli v razpis, kjer ste se dejansko odrekli temu, da bi lahko imeli kakršenkoli nadzor nad tem projektom, s tem, ko ste vezali pridobitev evropskih sredstev na sodelovanje Madžarske, mimo vseh postopkov in zakonskih podlag. Mislim, da je to zelo resna stvar. Vi ste se prijavili na razpis, ne da bi zakon veljal, ne da bi imeli seveda pooblastilo kateregakoli organa oziroma Državnega zbora in mislim, da je to verjetno zelo sporen posel. Druga stvar je ta, da moramo še enkrat poudariti, da ne gre za neko dobrovoljno ali pa dobrodelno sodelovanje sosednje države. Madžarska ni nobena dobrodelna ustanova, tako kot Orban ni dedek Mraz, ki bo dal 200 milijonov kar tako. Ravno to, kar ste sedaj zatrjevali v tej dopolnitvi odgovora, ne drži. Zdaj, pri projektu bo imela Madžarska, seveda, če ne, ne bi šla oziroma ne bi želela iti v ta projekt, določene koristi. Prva je ta, da bo imela polovico dobička 2TDK, medtem ko bo samo Slovenija odplačevala kredite in to je že prvi element nepoštenega sodelovanja. Druga stvar je ta, da bo, kljub temu, kar ste rekli, da bo po koncesijski pogodbi ostalo vse skupaj v lasti Slovenije, ampak pozabili ste, da bo ta koncesijska pogodba trajala 45 let in bo imela Madžarska skoraj polovični vpliv v tem podjetju. Vsaj tako je bilo do zdaj predstavljeno. S tem, ko bo imela vpliv, bo imela vpliv na to, kako se upravlja in kako se dela s tem drugim tirom in seveda tudi, kako se posluje po njem. Še vedno niste ovrgli nobenega suma, da gre v ozadju tudi za določene vezane posle pri tem projektu, kar očitno potrjuje tudi današnji obisk madžarske delegacije v Sloveniji, kjer sta tudi predstavnika MOL in Gyseva. Ravno podjetji, o katerih se je špekuliralo … / znak za konec razprave/, da potekajo z njimi pogovori.  Tako da, nobena normalna država ne bi pristala na take pogoje, ne bi pristala na izgradnjo nekega ključnega infrastrukturnega projekta v takšnih gabaritih in zaradi tega, mislim da, bi bilo potrebno opraviti splošno razpravo o tem in ustaviti to norijo, še preden se dejansko izpelje. Zato ker ta posel, tako kot se ga zadnje tedne predstavlja, tako kot ga predstavlja Vlada, enostavno smrdi. Alternative so, to bom še vedno poudaril… / znak za konec razprave/, bilanca A, bilanca B, verjetno ste že kdaj slišali za rebalans, gre za zelo administrativen postopek in ni nobena huda in nemogoča stvar, ki bi se jo dalo narediti. Patriam za 207 milijonov pa bi se lahko verjetno tudi odpovedali. / izklop mikrofona/
Poslanec dr. Matej T. Vatovec, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2018 v okviru glasovanj.   (nadaljevanje) Poslanec Matjaž Han, imate besedo, da postavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.
Hvala lepa spoštovani predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, vem, da ni biti lahko predsednike Vlade pa vendarle. V preteklem tednu je bilo veliko prahu dvignjenega o tej minimalni plači, o predlogu ministrice Anje Kopač Mrak, da se minimalna plača dvigne za 4,7 % in moram reči, da je to prvič v zgodovini, da je šla ta minimalna plača nad prag revščine, seveda, če bo sprejeta. In mislim, da Socialni demokrati in tudi večina v Vladi to vidijo kot pravi in odgovoren ukrep. Seveda so se pa pojavili očitki, verjetno opravičeni, da bo nova raven minimalne plače predstavljala približek k povprečni plači oziroma tako imenovano kompresijo, ki jim rečejo gospodarstveniki med minimalno in povprečno plačo. Vendar, Socialni demokrati smatramo, da ni problem, da je minimalna plača tako visoka, problem je, da je povprečna plača v državi, v Sloveniji prenizka. Kot vi, vsi vemo, da dve tretjine zaposlenih v tej državi prejema plačo nižje kot je povprečna plača, se pravi nižje kot je 1050 evrov, se pravi, da večina v državi dobiva denarja za mesec dela med 600 in 1500 evri. Slovenija je v nekaj letih že v gospodarski rasti, tudi na račun plač in pa seveda na račun zmožnosti gospodarstva. Finančna uprava je dala podatek, da se je v letošnjem letu oziroma v letu 2017 nabralo za 920 milijonov evrov več denarja v proračun kot leta 2016, to so nenormalne številke. Spodbudno je tudi, da je gospodarstvo naredilo, da je gospodarstvo naredilo 3,2 milijardi evrov neto čistega dobička, to je 70 % več kot 1 leto prej, rezultati so fantastični, vendar ne vem zakaj je problem pri tej minimalni plači, tega enostavno jaz ne razumem. In zaradi vseh teh dobrih podatkov, seveda imamo javni sektor na nogah, upravičeno štrajka, upravičeno gre v stavko, tudi zaradi tega, ker so se oni zadnjih 8 let odpovedovali svoje plače, zato, da je država izšla iz krize. Problem ni v tej, bom rekel, srednjem sloju, problem je pa v javnem sektorju, za nas Socialne demokrate v teh najnižjih plačah in tu je treba zadeve popraviti. Seveda je tudi problem za tiste zaposlene v zasebnem sektorju, tudi za tiste, ki prejemajo minimalno plačo in pa predvsem za vse tiste, ki prejemajo to minimalno plačo med minimalno plačo in med povprečno plačo. Zavedam se, gremo proti koncu mandata, poslanske skupine, poslanci zgubljamo kompas vsi, vsi bi bili radi všečni, ljudem dajemo velike predloge, čeprav vemo, da nekatere zadeve ne moremo sprejeti, vendar pa vas kot odgovoren politik jaz in vem, da ste tudi vi, sprašujem kaj namerava Vlada Republike Slovenije narediti, če sploh kaj, do konca tega mandata, da se izboljšajo neto plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji? Tudi tistih v javnem sektorju in tistih v zasebnem. Hvala.
Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa. Naj podam nekoliko širšo sliko, namreč govorimo tako kot, da moramo od zdaj naprej pomagati, da se zvišajo neto plače, torej neto plače so se že zviševale, vsa ta leta dela te naše Vlade in sicer, če pogledamo najprej preko davčnih razbremenitev. Leta 2015 smo z novelo tako imenovanega ZUJF razbremenili zavezance z dohodki nad 1,5-kratnikom povprečne plače. Potem z novelo Zakona o dohodnini smo 2016 spremenili dohodninsko lestvico za razbremenitev najbolj produktivnega in ustvarjalnega kadra, ki praviloma največ prispeva k dodani vrednosti. Potem smo sprejeli ukrepe, ki so naslovili državljane z najnižjimi dohodki. V letu 2016 smo povišali dohodkovni prag za dodatno splošno olajšavo, leta 2017 pa smo odpravili stopničasto, torej ne zvezno določanje splošne olajšave, dodatne splošne olajšave. Leta 2016 je bila uvedena davčna razbremenitev dela plače za poslovno uspešnost, s tem smo spet razbremenili najbolj produktiven kader, dosegli povečanje konkurenčnosti podjetij in ohranjanje delovnih mest v Sloveniji. Znesek neobdavčenega dela plače za poslovno uspešnost se je v letu 2070 (?) iz 70 % povprečne plače v Sloveniji povečal na 100 % povprečne plače v Sloveniji. In zdaj v letu 2018 je začela veljati posebna shema za delavce napotene na čezmejno opravljanje dela,  (nadaljevanje) ki zasleduje cilj prenosa znanja in izkušenj, in po tej shemi se bo ob izpolnjevanju določenih pogojev del plače, torej se ne bo všteval v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Z ukrepi iz leta 2016 do 2017 je Vlada delo davčno razbremenila skoraj za 130 milijonov. Poleg tega pa smo imeli nedavčne ukrepe Vlade za dvig neto plač. Recimo leta 2016, od januarja 2016 kar trije dodatki ne štejejo več v minimalno plačo, torej v minimalno plačo ne vštevamo dodatka za nočno delo, za delo v nedeljo ter delo za praznike in proste dneve. Zato dejansko lahko delavci z neenakomerno razporeditvijo prejemajo višje plačilo. Januarja 2017 smo v okviru redne uskladitve minimalno plačo zvišali za 1,8 % in ne samo za pol odstotka, kolikor bi znašala zakonsko predpisana minimalna uskladitev. Potem je bila v pogajanjih s sindikati javnega sektorja dogovorjena postopna odprava varčevalnih ukrepov na področju plač in prav tako, kot veste že, odpravljamo tudi anomalije. Ta hip je, kot ste pravilno ugotovili, odprto vprašanje višine letošnje uskladitve minimalne plače in tudi sam menim, da je naše gospodarstvo v dobri kondiciji in da bi lahko zmoglo več kot zakonsko predpisano minimalno uskladitev z rastjo inflacije, ki je lani znašal 1,7 %. Tako da absolutno sem tudi sam, tudi Stranka modernega centra za to, da se ta uskladitev enostavno postavi na višji ravni, morajo pa se tu upoštevati socialni in ekonomski kriteriji, se pravi tudi interesi gospodarstva, ki pač daje zaposlitve, ki daje delovno mesto. Torej ne smemo ogroziti delovnih mest in porušiti plačnih razmerij. Dolgo rast, dolgoročno rast plač bomo omogočali še naprej tudi z investicijami, za kar je ta Vlada naredila veliko v tem mandatu, in seveda tudi ta pogajanja s sindikati, ki se zdaj že dogajajo, bi rekel, na podlagi teh stavkovnih zahtev, so z naše strani, torej jih bomo z naše strani pripravili konstruktivno, bi rekel, z ustreznimi predlogi, ki pa morajo upoštevati seveda javnofinančne zmožnosti in stanje v družbi nasploh, da ne porušimo tistega dobrega, kar smo naredili, kot sem že večkrat povedal. Toliko. Hvala lepa.
Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore. V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 35. in 36. seji Državnega zbora.  Minister za pravosodje, mag. Goran Klemenčič, bi moral odgovoriti na vprašanje dr. Vinka Gorenaka v zvezi s sodnim postopkom zoper nekdanjega ministra za pravosodje, Aleša Zalarja, in nekdanjega generalnega državnega tožilca, Zvonka Fišerja, vendar je danes odsoten zaradi službene poti. Zato poslanca Gorenaka sprašujem, če želi ustni odgovor ali je možen tudi pisni? Prosim?
Hvala lepa. Jaz si seveda želim ustni odgovor zaradi tega, ker gospod Klemenčič odgovarja tako, saj veste, bom rekel, v dveh stavkih, v katerih ne pove nič. Naj pa v času, ki ga imam, ponovno opozorim na to, kar sem na začetku. Meseca novembra sem začel spraševati, kaj je s tem postopkom. Kazalo je na to, da sodišča želijo sprocesirati zadevo, kazalo je pa seveda tudi na to, da se oba gospoda izogibata. No potem je prišlo do oprostilne sodbe v Novem mestu, zdaj tečejo pa pritožbeni postopki. In 8. ali 10. februarja bodo zastarali. In seveda ne vem, kako bo gospod Klemenčič odgovoril na naslednji, torej na februarski seji, kajti imel je dvojna merila. Ko je šlo za Igorja Bavčarja, je vpil, da bodo letele glave, ko pa je šlo za ta dva gospoda, je bil pa seveda tiho, kar ni sprejemljivo in jaz bom vztrajal na odgovoru, za katerega prosim. Hvala lepa.
Minister bo torej na vprašanje ustno odgovoril na naslednji seji zbora. Sedaj bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, odgovoril na vprašanje dr. Franca Trčka v zvezi z izjavo ministra glede odločitve na višji ravni.  Prosim.
Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav. Hvala gospodu poslancu tudi za vprašanje. Lep pozdrav vsem ostalim poslankam in poslancem in ostalim prisotnim. Gospod poslanec me sprašuje, kdo je višja raven. Tu moram zelo jasno odgovoriti. Nad samim ministrstvom in nad ministrom in nad ministrom je višja raven Vlada kot celota in tudi Državni zbor kot celota. To bi tudi zelo rad, zelo jasno povedal, da pri iskanju lokacije za Magno, kar ste me vprašali, gospod Poslanec, ministrstvo ni sodelovalo. Na kakšen način je bila najdena lokacija, zakaj je bila to edina lokacija s katero smo bili na Vladi seznanjeni, mislim, da je v tem Državnem zboru že večkrat govorilo Ministrstvo za gospodarstvo. Tudi sam sem bil prisoten vsaj v enem primeru, ko je pristojni državni sekretar, Aleš Canttarutti, na to vprašanje odgovarjal na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in verjetno ni prav, da jaz njegove besede navajam, je pa po njihovih merilih bila to edina možna lokacija.  Ministrstvo pa je bilo vključeno v dveh pomembnih fazah. Prva faza je bila pri pripravi zakona o strateških investicijah na območju občine Hoče Slivnica in tukaj moram povedati, da po zelo dolgih usklajevanjih je predlog ministrstva, ki je bil takšen, da se v kolikor ne pride do investicije, avtomatsko vrne v prostorski načrt kot kmetijsko zemljišče in tudi da poteka v skladu z etapami. To je bilo v bistvu upoštevano. Bila pa so upoštevana tudi naši meritveni ukrepi in pogoji, ki smo jih dali pri pripravi občinskega prostorskega načrta. Mogoče najbolj pomemben meritveni pogoj, ki ni bil do sedaj običajen v Sloveniji, pa je bil tukaj upoštevan, je bila predhodna vzpostavitev novega kmetijskega zemljišča. Tukaj ne gre v bistvu za to, da se formalno neko stavbno zemljišče, ki pa je dejansko v kmetijski rabi kot kmetijsko, da se samo formalno preimenuje, ampak na področjih kjer se ne kmetuje, da se na nek dosti inovativen način, ki pa je v tujini že prisoten pri nas pa ne, da se na to površino vzpostavi, prinese živa zemlja, eni ji rečejo živica, to je večinoma 75 centimetrov plasti zemlje, ki je živa, takoj, in se v nekem roku vzpostavijo dosti enakovredna kmetijska zemljišča. To je pa tudi narejeno. Ob tem bi rad povedal še enkrat, kar sem povedal, da to ni običajna praksa bila do sedaj tukaj. Po tem je pa bila sprejeta še na neki drugi lokaciji. Sam pa pričakujem, da bodo rezultati te operacije podobni kot v tujini, torej da se vzpostavi kolikor toliko enakovredno kmetijsko zemljišče.  Pa dovolite še en podatek, ki ob vsem tem govorjenju kako se ščitijo kmetijska zemljišča, mislim da kar dosti pove. Po začasnih podatkih kmetijskega inštituta o kmetijstvu v letu 2017, se je ponovno za nekoliko hektarjev povečalo hektarji kmetijskih zemljišč, ki so dejansko v uporabi in tudi, če primerjamo recimo z letom 2010 vidimo, da število hektarjev ne upada, ampak celo nekoliko narašča. To na žalost ni bilo neko splošno stanje v prvih desetih letih naše samostojne države ali pa prvih petnajstih letih, ampak sedanje stanje je takšno.  Hvala.
Poslanec dr. Franc Trček, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala za besedo.  Poglejte, gospod minister je seveda zapeljal odgovor na svoj mlin, ampak mogoče niti ni podrobno prebral moje vprašanje. Jaz v bistvu nisem tokrat konkretno spraševal o Magmi, čeprav o tem bi lahko tudi pogovarjali nekaj ur, ampak dejansko sem vas spraševal kot podpredsednika Vlade Slovenije. Vlada je kolektivni organ. Praviloma soodloča ne s preglasovanje. In vi ste podpredsednik Vlade in daste v nekem intervjuju, ki je nedvomno avtoriziran, izjavo, da se je o tem odločilo na višji ravni in to je problematično. Navsezadnje figurirate kot en najbolj verjetnih bodočih mandatarjev Vlade kjer tudi vabite Levico in se mi tukaj postavlja vprašanje. Če ta vaš odgovor in intervju berem, tudi v luči tega kar je gospod Cerar danes odgovarjal našemu Mateju, ko je rekel, »ja, saj v bistvu ste o vsem obveščeni kaj se dogaja z drugim tirom«, potem je pa rekel, »ja takrat bo pa to transparentno«, pa njegovo izjavo, tudi nimamo vseh mehanizmov za boj s korupcijo, je po osnovni izobrazbi sem naravoslovno matematični tehnik, mi začnejo goreti vsi alarmi in tukaj je problem. Jaz dokaj poznam ozadje obeh… / znak za konec razprave/ zgodb, ampak meni je recimo resorni sekretar iz MGRT gospod Canttarutti, ja, gospod Trček, vam bi prišli povedati, če bi nas prosili, ne vem, kot poslancu iz Maribora. Jaz na srečo več o Magni izvem v Avstriji in na Madžarskem, kot v Državnem zboru. O drugem tiru tudi skoraj toliko. In to je nek velik problem, in tudi zato sem naslovil to vprašanje na vsa, in seveda, bom izkoristil poslovniško možnost, da o tem imamo neko bolj… / znak za konec razprave/ resno razpravo na naslednji seji, ker to nujno potrebujemo, ker ta mandat je že mimo. Meni je nerodno, ker je to izgubljen mandat, ni mi osebno nerodno, ker sem se tukaj štiri leta metal skoraj na trepalnice, ampak mislim… / izklop mikrofona/ da potrebujemo tudi resno razpravo.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Jaz lahko samo, spoštovani poslance, to povem, kar sem povedal. Jaz skušam ravnati, upam, da mi tudi uspe, upam, da tudi vi opazite, da se zavedam, da imam nadrejene nad sabo. Meni je vlada nadrejena, meni je v bistvu nadrejen Državni zbor, ki me je ne nazadnje tudi izvolil in ko sem govoril o nadrejenih sem zelo jasno… Mislim, jaz sem upal, ampak zdaj pač obrazlagam še enkrat, jaz vlado razumem, kot organ, ki je meni nadrejen, včasih imamo povsem enotna mnenja, ampak ko vlada sprejme mnenje, ali ga minister sprejme ali pa se od vlade poslovi. Tako, jaz pač razumem delovanje vlad, pa ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše.  Hvala.
Poslanec dr. Franc Trček, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Hvala za besedo še enkrat. Seveda bom to zahteval. Zdaj, veseli me vsaj nekaj v tem dodatku odgovora, da smo končno prišli do tega, kar mi v Sloveniji imenujemo izvršilna oblast. Vlada izvršuje kar Državni zbor sprejema. Tudi tukaj je ta mandat izgubljen, jaz delam kar ogromno t.i. parlamentarne diplomacije, pa ne kakšnih eksotičnih destinacij, ampak v državah v regiji in kamorkoli pridem, tudi nekako sprašujem, se hočem informirati kako delujejo njihovi parlamenti, kakšni so njihovi odnosi med zakonodajno in zlasti izvršilno vejo oblasti, in bom rekel, tovrstne derogacije dela Državnega zbora, kot sem priča tukaj že tri leta in pol, v nobeni primerljivi državi, s katero bi se jaz rad primerjal ni. O tem je tudi dr. Gorenak nekaj govoril. A veste, da bi v sosednji državi, kateri sem jaz najbližje, ministri tako manjkali s seje odborov ali pa da bi ministrica ne zastopala sklepa, ki ga je sprejel recimo Odbor za zadeve EU v Bruslju, ali pa če ga ne zastopa, da ne bi prišla nazaj poročati o tem, zakaj ga ni zastopala, ker s tem krši zakonodajo. Tega v nekih resnih državah, s katerimi naj bi se mi primerjali, ni. Zdaj, o tej debati nadrejenosti, podrejenosti, veste, bom odgovoril spet naravoslovno-matematično. Jaz vsebinsko vlado gledam, kot množico, ki stremi k Uniji ne pa k preseku. Vse naša vlade so po navadi bile presek v najboljšem smislu nekih partikularnih strankarskih interesov, iz naših, jaz v nebesih. In tudi zaradi tega mi potrebujemo neko resno razpravo po četrt stoletja, mi potrebujemo, bom osebno rekel, kar osamosvojitev od tako vrstnih osamosvoljiteljev, ki so si ta feud delili in razdelil in potem verjetno bo v naslednji vladi nek minister ali ministrica, kdorkoli bo, ne vem, mogoče bo naša Violeta ministrica za kmetijstvo, ki… / znak za konec razprave/ se največ s tem ukvarja, lahko malo drugače govorila od vas mag. Židan, v smislu nepodrejenosti ali podrejenosti. Zdi se mi, da tukaj potrebujemo več horizontalnosti in več stremljenja k neki vednosti. Zdaj spomnite se, da sem jaz na samem začetku mandata gospoda Cerarja označil za moralnega teologa, ne ker bi jaz osebno imel nekaj proti njemu, ampak ker se je skozi mandat to izkazalo… / znak za konec razprave/ Mi potrebujemo na te najbolj odgovorne funkcije ljudi, ki so zmožni bolj perpleksnega mišljenja in sodelovanja.   (nadaljevanje) In upam, da bomo v splošni razpravi nekako končno prišli do tega, tudi ker je to potrebno, koga bo kdo animiral na naslednjih volitvah.  Hvala.
Poslanec dr. Franc Trček, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2017, v okviru glasovanj.  Zdaj bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan odgovoril na vprašanje gospoda Franca Jurše v zvezi z nesorazmernostjo višine globe zaradi kršitve Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih.
Hvala, gospod predsednik, za besedo.  Dovolite, da začnem takole, gospod poslanec me je vprašal po stališču o konkretnem primeru… / mikrofon ni vključen/
Mikrofon, prosim.
Aha, se opravičujem. Še enkrat hvala za besedo, gospod predsednik.  Gospod poslanec me je vprašal po komentarju konkretnega primera. Ker primer verjetno še ni zaključen, ga sam ne morem in ne smem komentirati. Sprašuje me o globi zaradi hujšega prekrška nedovoljene prodaje fitofarmacevtskega sredstva. Moj predlog tistemu, ki meni, da mogoče ni bil primerno obravnavan, je, da izkoristi vsa pravna sredstva. Dejstvo pa je, da so s spremembo zakonodaje v letu 2012 prekrški pri prodaji in razpolaganju s fitofarmacevtskimi sredstvi prešli v skupino hujših prekrškov, kar pa ni doživelo nobene pripombe, ne s strani deležnikov niti s strani Trgovinske zbornice Slovenije. Gre za to, da napačna, prekomerna ali nepotrebna uporaba fitofarmacevtskih sredstev lahko tudi ogroža življenja ljudi, lahko poslabša kvaliteto bivanja, lahko pa ogroža tudi živalstvo, znani so pomori čebel, recimo, v letu 2010 in še kdaj. Jaz mislim, da tudi zaradi teh ukrepov nam je uspelo, da v 20 letih zmanjšamo količinsko uporabo fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za polovico, seveda, naši novi plani pa so še bistveno bolj ambiciozni. Pa smo kljub visokim kaznim, kljub delovanju inšpektorjev v letu 2017 ugotovili še 86 kršitev Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih in za te kršitve so bile izrečene kazni v vrednosti več kot 66 tisoč evrov glob. Naj pa še enkrat poudarim, pri obvladovanju problematike fitofarmacevtskih sredstev gre prvenstveno za varovanje zdravja ljudi in varovanje okolja, v katerem živimo.  Najlepša hvala.
Zdaj bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan odgovoril še na vprašanje gospoda Ivana Škodnika v zvezi z uporabo pesticidov in širjenjem hmeljišč v Mislinjski dolini.
Še enkrat hvala za besedo, gospod predsednik. Vam, gospod poslanec Ivan Škodnik, hvala za vprašanje. Dovolite, da odgovorim na dve konkretni vprašanji. Prvo vprašanje je bilo: Ali lahko za katerega od pripravkov, ki se uporabljajo pri hmeljiščih, slutimo ali kakorkoli pričakujemo, da bo čez čas uvrščen v skupino karcinogenih ali potencialno karcinogenih substanc. Odgovor je naslednji: Opredelitev določene kemijske snovi, med katere spadajo tudi pesticidi, glede razvrščanja kemikalij se odvija znotraj Evropske agencije za kemikalije, in tu neodvisni strokovnjaki po zelo strogih kriterijih odločajo, ali je konkreten pesticid primeren za uporabo ali ne. To povem zato, ker se je v zadnjih nekaj letih število sploh možnih pripravkov pomembno zmanjšalo; zdaj govorim nekoliko na pamet, vendar mislim, da se je zmanjšalo celo za trikrat. Tako je, recimo, pri proizvodnji hmelja v tem trenutku samo še 21 aktivnih snovi. Seveda pa, spoštovani poslanec, verjetno ne jaz ne kdorkoli drug v tem trenutku ne more odgovoriti, ali bo strokovno stališče teh pomembnih strokovnjakov pri tej pomembni agenciji čez čas drugačno. Na nek način sem vprašanje tudi razumel, ali obstaja pravna možnost, da se vzpostavi zeleni pas oziroma varovalni pas med naselji in kmetijsko proizvodnjo v celoti. Odgovor je pritrdilen. O tem sicer ne govori kmetijska zakonodaja, ampak novi zakon,  (nadaljevanje) torej Zakon o prostorskem načrtovanju, ki je bil sprejet, omogoča in je bil tudi kot osnova za prostorski red Slovenije, ki je bil tudi že na Vladi na predlog MOP-a sprejet. Ta konkretni prostorski red… / znak za konec razprave/ pa daje možnost posameznim občinam, da zaradi svojih interesov, mogoče tudi zaradi bolj kvalitetnega bivanja ljudi, vzpostavijo zelene, varovalne ali kakršnekoli drugačne pasove ravno z namenom, da tudi mogoče izboljšajo kvaliteto bivanja ljudi. Najlepša hvala.
Poslanec Ivan Škodnik, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani minister, ja, jaz sem že delni odgovor pretekli mesec dobil od Ministrstva za okolje, tisti, ki se seveda tudi nanaša na to prostorsko problematiko, tako da jaz se tudi za vaš odgovor zahvaljujem. Seveda pa sem vprašal oziroma to vprašanje naslovil na vajina ministrstva, predvsem zato ker je to področje v Mislinjski dolini mogoče malo bolj aktualno, ker so se pač površine hmelja mogoče malo povečale v zadnjem obdobju, verjetno se še načrtuje. Seveda, bile so različne dileme, tudi v tem času se marsikaj, ko sem tudi v tem vprašanju navajal, da so botrovali k temu širjenju hmelja tudi boljše ali pa višje cene subvencij. Moram reči, da cene subvencij, kolikor sem preverjal, boste mi lahko potem tudi vi pritrdili ali pa še kaj dodali, niso večje kot pa pri ostalih površinah. To se pravi, to ni tisto, da bi… / znak za konec razprave/ se zaradi tega kmetje odločali, pač pa predvsem je verjetno to, da je to tržna cena hmelja, ki je na trgu, in če je to višja cena drugih kultur, jih pravzaprav tudi razumem, da se s tem ukvarjajo. Seveda pa, kar se tiče škropljenja in tega, bi pa bilo dobro čim prej tudi iz kakšnih drugih mednarodnih inštitucij ugotoviti, da je ta zadeva čim manj / nerazumljivo/, ker jaz mislim, da bodo tudi ljudje razumeli in… / znak za konec razprave/ ne bodo tako nasprotovali tudi tej kulturi. Hvala lepa.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala, gospod predsednik. Spoštovani poslanec, moja ocena je podobna kot vaša. Za širjenje oziroma željo po širjenju proizvodnje hmelja ne gre za to, ker se subvencije oziroma neposredna plačila večajo, v resnici so tudi zelo malo pomembna pri hmeljarski proizvodnji, ker je tam tako velika proizvodnja na hektar, da imajo v bistvu neposredna plačila čisto neko drugo, mogoče da rečem celo manj pomembno vlogo kot pri proizvodnji kakšne pšenice, koruze ali česarkoli drugega. Dejstvo pa je, da je povpraševanje po slovenskem hmelju stabilno, celo narašča, kar gre nenazadnje zasluga tudi Hmeljarskemu inštitutu Slovenije, ki dela kvalitetno in je uspešen pri proizvodnji novih sort hmelja.  Pa mogoče samo še ena informacija, ki jo mogoče poznate, mogoče pa ne, gospod poslanec … Na ministrstvo oziroma na pristojno upravo je prišel tudi zelo argumentiran spisek petnajstih vprašanj, ki so povezana z njihovo skrbjo zaradi morebitnih novih hmeljišč. Mi smo poslali na odgovore in če želite, vam potem, po koncu teh mojih odgovorov, te njihove odgovore tudi predam. Hvala.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan bo odgovoril še na vprašanje Luke Mesca v zvezi s prehranskimi nasveti v oglasni akciji »Naša super hrana«. Prosim.
Še enkrat hvala, gospod predsednik, za besedo, pa hvala vam, gospod poslanec, tudi za vprašanje. Dovolite, da kot prvo odgovorim na vaše začetno vprašanje, zakaj manjkam na seji, ob tem, da mi je znano, kdaj so seje. Zdaj, odgovor je dosti enostaven. Do sedaj je bilo stališče Vlade, pa verjamem tudi politike, da se ministri skorajda moramo udeleževati svetov pristojnih ministrov Evropske unije in na to nimamo nobenega vpliva, kdaj so. Tako da, če tudi mi poznamo, kdaj bo v bistvu v bodoče zasedal parlament, kdaj bodo poslanska vprašanja, mi ne moremo vplivati na sklice svetov. Recimo, tudi to, ko sem manjkal v decembru, sta bili dve zelo pomembni temi za Slovenijo … Prva tema je bila predstavitev in prva izhodišča držav za novo kmetijsko politiko, nenazadnje preko skupne kmetijske politike Slovenija dobi v tem trenutku milijardo   (nadaljevanje) in 100 milijonov evrov programa razvoja podeželja in nekaj čez 900 milijonov neposrednih plačil v obdobju 7 let in borimo se seveda, da bi imeli ugodno stanje tudi za naprej. Drugo je pa bilo, odprava nepoštenih trgovinskih prag za bolj uravnoteženo verigo preskrbe s hrano in boljši položaj kmetov, ker je pa tudi Slovenija sopodpisnica in je skupaj z Slovaško in Češko tudi zelo aktivna na evropski ravni.  Sedaj pa dovolite, da ogovorim na nekatera vaša vprašanja, prvo vprašanje, kolikor smo mi, kolikor sem jaz razumel je bilo vprašanje v bistvu kako razumemo stališče Svetovne zdravstvene organizacije, ki govori tudi o mesu. In jaz bi bil zelo, vam predlagam, da ste pozorni tudi za njihovo dodatno sporočilo za javnost, Svetovne zdravstvene organizacije, saj je bil pri njih občutek, da ni bilo razumljeno zadosti dobro prvo in oni so v tem drugem sporočilu za javnost zelo jasno napisali naslednje, primerjava tveganja za razvoj rakavih obolenj zaradi uživanja rdečega mesa in pridelanih mesnih izdelkov s kajenjem tobaka, alkohola in azbesta je povsem neprimerna. In ob tem je Svetovna zdravstvena organizacija v dodatnem sporočilu za javnost tudi posebej opozorila, da se na osnovi predstavljenih podatkov ljudi ne poziva, da bi mi morali prenehati uživati mesne izdelke, temveč naj bo uživanje takšnih zmerno, takšna pa so tudi nacionalna, slovenska priporočila. Če pogledate tudi priporočila, ki jih imamo objavljena na našem Inštitutu za javno zdravstvo, recimo, da je to naša najbolj vrhunska inštitucija, v bistvu boste videli dve stvari, prvič, da v bistvu zagovarjajo uravnoteženo in raznoliko prehrano in ne pretiravati z nobeno vrsto hranil, kot drugo pa kar se tiče mesa, priporočajo, priporočila meso izpostavljajo kot dober vir beljakovin z visoko biološko vrednostjo, saj vsebujejo esencialne aminokisline v zelo ugodnih razmerjih ter kot vir drugih hranil, tudi takšnih, ki jih rastlinska živila vsebujejo precej manj, na primer vitamin B12. Mogoče še v bistvu naslednje, kar se tiče informacije, da je meso lahko izjemen dober vir železa, je potrebno izpostaviti, da je to v znanosti splošno sprejeto dejstvo. Naj se navežem tudi na zadnjo vrednotenje prehranskih potreb po železu, ki ga je predstavila Evropska agencija za varno hrano konec leta 2015, kjer izpostavljajo kako dober vir železa za telo predstavlja meso in na način kakršnega ne najdemo v drugih živilih. Imam sicer sedaj še več o tem opisano, ampak, da mi časa ne zmanjka želim dati še dve v bistvu informaciji. Želim povedati, da namen promocije ni spodbujati uživanje mesa, temveč potrošnike informirati o kakovosti mesa lokalnega izvora. Navede se prednost, če so namesto uvoženih živil povečane, če se poveča uživanje živil lokalnega izvora, tudi v širšem družbenem kontekstu, zakaj se informira o mesu? Prvi sektor, ki je dosegel dogovor, da gre v javno zasebno izobraževanje potrošnikov je bil sicer sektor mleko, drugi sektor, ki ga je dosegel, verjetno tudi zaradi pomembnosti v Sloveniji je sektor dveh vrst mesa, sedaj pa smo zelo blizu tega, da se bo začelo več informiranja o vrtninah, o sadju, žitih in še nekaterih drugih proizvodih, vendar bi pa rad tu povedal, da vsa ta informiranja so možna le takrat, če se uskladi z nevladnim sektorjem, torej njihova pobuda mora biti in šele takrat potem kasneje jih država s financiranjem pa tudi strokovno spremlja. Hvala.
Poslanec Luka Mesec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav gospod minister. Zdaj, tudi z tem dodatnim sporočilom Svetovne zdravstvene organizacije sem seznanjen, vas pa sprašujem in opozarjam predvsem zaradi naslednjega. Glejte, v Sloveniji po podatkih statističnega urada povprečen prebivalec poje 94 kilogramov mesa na leto. To je več kot četrt kile na dan in to nas postavlja v sam svetovni vrh, med prvih 20 držav po tem koliko mesa pojemo. Po drugi strani, kot kažejo različne raziskave, ljudje pojedo bistveno premalo zelenjave in sadja, dnevni vnos naj bi bil tam okrog 60 %. In zdaj vi kot minister za prehrano, ker ste tudi minister za prehrano,   (nadaljevanje) ne samo minister za kmetijstvo, bi morali biti pozorni na to in pač korigirati to razmerje, vsaj. Jaz zdaj kot vegetarijanec bi tudi kaj drugega priporočal, recimo, da se sploh ne oglašuje mesa, ampak vi kot minister za prehrano bi pa morali biti vsaj na to, da se to razmerje korigira. In zato me prvič pač moti, da država milijon in pol denarja vlaga v akcijo, s katero se spodbuja živilo, ki se ga že tako zaužije preveč in je tudi, če greste gledat na strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje, dejavnik tveganja za tiste civilizacijske bolezni, ki so tudi pri nas v vrhu, kot je povišan holesterol… / znak za konec razprave/ srčno-žilne bolezni, nekatere vrste raka in tako naprej. In tukaj Svetovna zdravstvena organizacija jasno pove, da obstaja korelacija med uživanjem rdečega, posebej pa predelanega, mesa in tem. Zdaj vaši oglasi pa zgledajo tako. Vam primanjkuje železa? In potem je pač nek članek o tem, kako je železo pomembno in kako ga pač največ najdemo v mesu, kar seveda ni res, kot sem vam povedal prejšnjič, in potem pač na koncu neko priporočilo, da pač uživajte… / znak za konec razprave/ lokalno pridelano meso. Mislim, to ni reklama za lokalno pridelano hrano, ampak je pač nek precej slab članek za v prid uživanju mesa, celo… / izklop mikrofona/
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Dejan Židan, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Ja, najlepša hvala, predsednik. Pa tudi vam, spoštovani poslanec, hvala za podvprašanje. Dejstvo je, da recimo timijan vsebuje bistveno več železa. Je pa tudi dejstvo, da je potrebno upoštevati, kakšne količine te začimbe je možno imeti v prehrani. Dejstvo je tudi, da so tudi stročnice dober vir železa, je pa tudi dejstvo, da vsebujejo fitate. In zato sem govoril toliko o uravnoteženi prehrani. Pa kolikor so meni znani podatki v bistvu, če kaj, v zadnjih letih v Sloveniji narašča ravno zauživanje vrtnin, pa tudi nekoliko sadja. To je verjetno tudi posledica tudi prehranske politike, pri kateri naše ministrstvo, mislim, gospa ministrica, da zelo dobro sodeluje z ministrstvom, ki pa govori o zdravem načinu prehranjevanja, to je Zdravstveno ministrstvo. Seveda pa tukaj tudi v bodoče pričakujem veliko sodelovanje.  Bi pa, čisto na kratko bi še ta čas mogoče izkoristil za naslednje. Zdaj, ko ste povedali, da se investira milijon in pol državnega denarja. V bistvu, govorim sicer sedaj nekoliko po spominu, te akcije informiranja, pa tudi promocije, za triletno obdobje bodo približno v vrednosti 3 milijone ali tu nekje. Od tega polovico zberejo sektorji, ki sodelujejo, polovico primakne država, je pa kar nekaj tudi splošnega informiranja o hrani. Tako da v bistvu v vsakem primeru ne bo milijon in pol javnega denarja za komunikacijo, kar se tiče mesa, mesnih proizvodov ali takšne in drugačne koristi ali pa nekoristi. Bi vam pa, če vam lahko dam v bistvu mogoče predlog, gospod poslanec. V tem trenutku poteka že javna razprava o novi kmetijski politiki po letu 2020, čeprav je sedaj komaj leto 2018, ampak leto 2020 bo zelo blizu. In ko smo se pogovarjali o tem na Odboru za kmetijstvo, so predstavniki kmetijstva, zlasti Kmetijsko-gozdarske zbornice, zelo jasno povedali, da v bodoče v kmetijski politiki pričakujejo več financiranja živinoreje, ker je njihova ocena, da se daje za ta sektor, ki je za Slovenijo pomemben, je financiranja premalo. In vsaj jaz se ne spomnim, da bi predstavnica vaše stranke na to… / znak za konec razprave/ odreagirala in predstavila, da je pa vizija Levice drugačna. In zato vas vabim v sredo, 24. imamo na predstavništvu Evropske unije razpravo o novi kmetijski politiki. Povabili smo visoko predstavnico Evropske komisije, da nam predstavi njihov pogled, in tam bo zelo primerno stališče, da tudi posamezne politične stranke predstavijo, predstavimo, kako pa si mi konkretno predstavljamo novo politiko in znotraj tega porazdelitev denarja za nove politike. Hvala. / znak za konec razprave/
Poslanec Luka Mesec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.
Ja, hvala za besedo. Zdaj najprej, gospod minister, hvala za vabilo. Se bom vsekakor poskušal udeležiti. Drugo pa, pač ne prepričate me. Kar se mene tiče je ta akcija, iz razlogov, ki sem jih naštel in jih ne bom ponavljal, nesmotrna, investicija v tovrstno promocijo pač ni upravičena poraba javnih sredstev in zato predlagam, da Državni zbor opravi razpravo o tej akciji in o mojem predlogu, da se enostavno umakne.
Poslanec Luka Mesec, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2018 v okviru glasovanj. Zdaj pa prehajamo na vprašanja poslank in poslancev v prvem krogu. Poslanec Marijan Pojbič, imate besedo da zastavite vprašanje ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovana gospa ministrica. Okoljevarstveno soglasje je zelo pomemben dokument in je seveda en najpomembnejših dokumentov in podlaga za izvajanje dejavnosti, ki imajo pomemben vpliv na okolje, torej življenjsko okolje ljudi, živali oziroma nasploh na naravo oziroma na zdravo življenjsko okolje.  Pred nekaj dnevi je bila seja Odbora za okolje in prostor, kjer je tekla razprava o vprašanju, kako je mogoče da je bilo izdano okoljevarstveno soglasje brez izdelave presoje vpliva na okolje. To bi se naj zgodilo na Vranskem, kjer naj bi šlo za razgradnjo starih avtomobilov, kjer nastane približno 30 % nevarnih odpadkov. Vendar po tistem, kar sem prebral zapisnik, je jasno, da je bila ta presoja narejena, vendar še ni v veljavi. Spoštovana gospa ministrica, sprašujem vas: Kaj so ključni sestavni deli oziroma podlage, ki so potrebne in morajo biti izdelane, da se lahko izda okoljevarstveno soglasje.  In drugo vprašanje: Kdaj je možno in pod kakšnimi pogoji je možno s strani ministrstva odvzeti okoljevarstveno soglasje gospodarskemu subjektu, če se ta ne drži zapisanega v okoljevarstvenem soglasju.  Hvala za odgovor.
Ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, imate besedo za odgovor.
Irena Majcen
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani poslanec gospod Marijan Pojbič. V pisnem vprašanju, ki je bilo zame naslovljeno na Ministrstvo za okolje in prostor, ne govorim torej o vprašanju okoljevarstvenih soglasjih, ampak o postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj.  Jaz sem sigurna, da z mojimi odgovori ne boste zadovoljni, moram pa vam povedati, da so ti postopki različni. Torej, pridobitev okoljevarstvenega soglasja je neprimerno manj zahteven postopek, kot je pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja.  Tehnično seveda se lahko investitorji pozanimajo o zahtevah tudi izdelovalcih takšne dokumentacije, sicer pa je pri sprejemanju občinskih prostorskih načrtov postopke, ki govori o tem, ali mora biti za prostorski red opravljena celovita presoja vplivov na okolje. Običajno pri sprejemanju novih prostorskih načrtov, razen redkih izjem so torej ti, postopek celovite presoje vplivov na okolje se zahteva, pri morebitnih spremembah občinskih prostorskih načrtov, pa včasih tudi ni potrebno. Odvisno od sprememb, ki se nanašajo na prostorski red občine. Mi smo o temi, o kateri ste povedali uvodoma, na Odboru za infrastrukturo in okolje pravzaprav kar nekaj časa oziroma mislim, da več kot dve uri namenili prav tej temi.  V zvezi s postavljenim pisnim vprašanjem, pa bom zdaj sama govorila o postopkih izdaje okoljevarstvenih dovoljenj. Se opravičuje, to imam pripravljeno, in glede na čas je prav, da vam mogoče tudi za gledalce nekaj o tem povem. Torej, pri izdaji pridobitve okoljevarstvenih dovoljenj gre za tri, na nek način ločene ali pa opredeljene postopke. Torej, kot prvo, gre za izdajo dovoljenja z obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolje, večjega obsega. Pod dva, gre za druge naprave in dejavnosti in pod tri, gre za obrate.  Če se zdaj obrnem na pod prvo, torej izdajo OVD -  (nadaljevanje) okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega, govori o teh postopkih Zakon o varstvu okolja od 68. –81. člena. Torej ob sprejemu mandata ni bila prenesena direktiva Evropske unije, ki ureja pogoje za IED naprave, sedaj smo to prenesli in seveda uredba o vrstah dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega je vse to opredeljeno. Torej so opredeljeni vsi tisti kazalci, ki se nanašajo na hrup, na onesnaževanje ozračja, na onesnaževanje voda in okolja.  Pod dva, torej gre za OVD za obratovanje, druge naprave in dejavnosti, govorijo 82. do 85. člen Zakona o varstvu okolja. Tej postopki niso javni, medtem ko pod številko 1 so postopki javni, torej je javnost pritegnjena v sam postopek. V teh postopkih pa javnost ne sodeluje in gre za tiste naprave, ki jih je potrebno to okoljevarstveno dovoljenje izdat. Torej, ko govorimo pa o obratih so pogoji za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja za obrate navedeni od 86. do 91. člena Zakona o varstvu okolja. Govorimo o uredbi o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic. Pod narekovaji lahko to nekako opredelimo kot Seveso obrati, to so obrati kjer obstaja velika objektivna nevarnost, da se karkoli gre narobe, v takem obratu seveda odraža na širši okolici. In v teh postopkih mora javnost prav gotovo imeti vpogled in pa … / znak za konec razprave/ … odločitve. Mogoče še kaj več v nadaljevanju.
Gospod Marijan Pojbič, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Seveda gre za izdajo okoljevarstvenega dovoljenja, gospa ministrica, tu sva se razumela, absolutno. Torej, jaz imam sedaj eno konkretno vprašanje. Ker prihajam iz občine Šentilj in v občini Šentilj imamo v kraju Ceršak kompostarno. In je bilo seveda po mojih informacijah izdano tudi okoljevarstveno dovoljenje, ampak argumenti, ki bi pa morali govoriti ravno v obratno smer, da za to kompostarno ne bi moglo biti izdano to dovoljenje so pa naslednji. To … Torej ta kompostarna je na otoku v Muri, znotraj Mure, med rokavi, se pravi je poplavno območje, tristo metrov stran je vodovarstveno območje in sedaj v celotnem tistem območju praktično ljudje ne morejo živeti. Smrdi tako, da ljudje ne morejo imeti vrtat odprtih, ne morejo imeti oken odprt, ne morejo sedeti v kuhinji in cel kup teh, roji teh muh nadležnih, ki lahko prenašajo tudi s te kompostarne razne bolezni in tako dalje, praktično ljudje zunaj ne morejo narediti enega piknika in tako dalje. Zato vas sprašujem to: ali je mogoče pod takimi pogoji kot sem vam jaz sedaj naštel, izdati na ministrstvu okoljevarstveno dovoljenje? In tukaj se je očitno to zgodilo in zdaj se je tam tudi organizirala civilna iniciativa in ta zadeva bo zagotovo prišla tudi do vas na ministrstvu. Jaz sem prepričan, da je to zadevo tudi s strani ministrstva treba pogledati ali je to inšpektor ali kdo pač opravlja te naloge in ugotoviti ali se, zato sem vas tudi vprašal, ali se izvaja vse tisto kar bi se moralo izvajati po izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ali ne, in ali je bilo sploh to okoljevarstveno dovoljenje izdano zakonito. To se mi zdi tisto, ki je izjemno pomembno vprašanje. Zdaj, jaz sem prepričan, da mi vi zdaj na to čisto konkretno ne boste mogli odgovoriti, zato vas, spoštovana gospa ministrica, prosim, da mi potem pač to naredite na nek pisni način tako da bodo tudi ljudje tam seznanjeni s tem ali smo / izklop mikrofona/.
Ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Irena Majcen
Hvala. Torej okoljevarstvenega dovoljenja so prav gotovo izdana zakonito, saj jih je možno izpodbijati. In če ni, v upravnem postopku vložena pritožba na izdano okoljevarstveno dovoljenje, je to zakonito. Pri samem, pri sami vlogi so navedbe, ki jih pripravi strokovnjak, predmet presojanja, potem po izdanem okoljevarstvenem dovoljenju pa se v različnih območjih na različen način začne izvajati dejavnost. Prav gotovo poznamo kar nekaj primerov, ko smo v lanskem letu izvajali, tudi sama obiske v takih obratih. In priznam, za bioplinarne je bilo največkrat posredovano do nas, težave s smradom.  Kar se tiče kompostarn, je bilo nekaj težav, katerih sama vem, na območju Vrhnike. Mislim, da je tega že dve leti, kar smo aktivno pristopili in so tudi sami lastniki in izvajalci te dejavnosti, torej v kompostarnah, se potrudili in uresničili vse tisto kar jim je bilo tudi naloženo. Prav gotovo za ta vaš konkreten primer teče postopki, je pa seveda potrebno počakati, da se zaključi inšpekcijski postopek v skladu s pravili, ki jih tak postopek zahteva. Če pustimo, odstranimo torej konkreten primer, ampak če govorimo na splošno, so ugotovitve inšpekcije najprej dane lastniku, upravljavcu te naprave za odpravo pomanjkljivosti in v kolikor v zakonitem ali pa določenem roku tega ne stori, se potem inšpekcija odloči ali da podaljša termin, če se nekako ocenjuje, da objektivno ni bilo možno v tako kratkem času vsega opraviti ali pa inšpekcijske službe dajo predlog za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja. To je zadaj na splošno, med tem, ko o tem vašem predlogu, konkretnem postopku pa še potekajo inšpekcijski postopki.  Hvala.
Poslanka Violeta Tomić, imate besedo, da zastavite vprašanje ministru za kulturo, gospodu Antonu Peršaku.
Hvala za besedo.  Javni razpis za izbor javnih kulturnih programov na področju umetnosti za obdobje 2018/2021, je upravičeno razburkal kulturniško javnost. številnim organizacijam se je programsko financiranje znižalo tudi do tretjine, nekatere prepoznavne in vrhunske prakse pa so iz financiranja povsem izpadle. Težava pa ni v rezultatih, ampak v samem razpisu. Če je ta neustrezen, potem tudi strokovne komisije ne morejo zadovoljivo opravljati svojega dela. Problematični pa so bili razpisi že v preteklosti, zato so kulturni ustvarjalci pred razpisom za novo obdobje na to tudi večkrat opozarjali, vendar ministrstvo teh predlogov ni upoštevalo. Kriteriji razpisa so bili neživljenjski, nekateri tudi celo nesmiselni, zelo problematično, potencialno pa celo nezakonito je bilo ugotavljanje bonitetne ocene oziroma finančne referenčnosti iz zasebne baze Gvin namesto, da bi uporabili podatke iz Ajpesa, kajti Gvin niti ne vsebuje vseh številnih podatkov, ki so bili potrebni. Nejasnosti so posledica izjemne birokratizacije in ravnanja ministrstva, ki ne zmore voditi smiselnega dialoga z delavci na področju kulture. Opozoriti je treba, da so programski razpisi tisti, ki omogočajo stabilnejše delovanje teh organizacij, vključno z zaposlovanjem in omogočanjem prijav na druge, predvsem evropske razpise. Prijava na projekte razpise, kar sedaj ministrstvo ponuja neizbranim organizacijam, prinaša mnogo nižja sredstva, ki nikakor ne morejo nadomestiti stabilnega financiranja s strani ministrstva. Znesek razpisa pa naj bi bil tudi za 286 tisoč evrov nižji, kljub temu, da se je proračun ministrstva za kulturo povečal. Na vladni sektor, ki je najbolj pekarn, hkrati pa izjemno priznan tudi v tujini, mednarodno očitno potiskate v počasno hiranje. Zato vas sprašujem, zakaj ministrstvo kljub številnim opozorilom in pozivom ni prilagodilo razpisnih kriterijev. Zakaj se je ministrstvo za pregled enega od kriterijev bonitetne ocene odločilo za zasebno bazo Gvin,    (nadaljevanje) namesto za javno bazo Ajpesa. Zakaj ste postavili omejitev števila organizacij, ki lahko na posameznem področju pridobijo sredstva na razpisu, in kakšni bodo, po vaši oceni, vplivi zmanjšanja sredstev na obseg in kakovost produkcije v nevladnem sektorju ter kakšen bo učinek na socialni položaj samozaposlenih?  Za vaše odgovore se vam zahvaljujem.
Hvala lepa.  Odgovoril bo gospod minister Anton Peršak.
Anton Peršak
Spoštovana gospa poslanka! Najprej hvala za priložnost, da lahko vsaj nekatere stvari pojasnimo v zvezi s temi javnimi razpisi.  Najprej naj povem, da seveda ne drži, da ne prilagajamo ali pa ne inoviramo kriterijev. Tudi za ta razpis so, glede na izkušnje preteklih razpisov, merila bila do neke mere prenovljena in so vsa ta merila bila tudi v času razpisu na vsa vprašanja dodatno pojasnjena, tako verjamemo, da so bile vse nejasnosti razrešene. Seveda je pa nekaj, da so merila vedno taka, da omogočijo pravzaprav neke vrste izbiro med prijavljenimi projekti in je to pač za tiste, ki čutijo nevarnost, da morda ne bi bili izbrani, vedno problem. Zakaj smo se odločili za portal Gvin in ne za Ajpes - zaradi tega, ker je ravno obratno, kot je bilo rečeno: portal Gvin je zbirni portal, ki vključuje tudi podatke drugih objaviteljev teh podatkov, se pravi, tako podatke s portala Ajpes kot podatke Ministrstva za finance in tako naprej, se pravi, da pravzaprav omogoča širši pregled. In ministrstvo je ta isti portal uporabilo že pri prejšnjem večletnem programskem razpisu in v zvezi s tem ni bilo pritožb.  Glede vprašanja, zakaj smo omejili število organizacij. Interes je bil ravno v tem, da na podlagi ocen teh programov omogočimo financiranje v vsaj približno zadostni meri, ne pa tako nizko, kot je bilo to včasih v preteklosti, ko so prijavitelji dobili manj kot 50 % sredstev, ki so jih potrebovali. Recimo, na prejšnjem razpisu je najnižji delež bil 41 %, zdaj se vsi deleži na tem razpisu gibljejo med 75 in 83 % potrebnih sredstev. Sicer pa moram reči, da je število izbranih programov na tem razpisu enako, kot je bilo v prejšnjem programskem obdobju, samo na področju glasbe je nižje in ravno na tem področju glasbe so bili ti primeri, ko so bili izredno nizki dodeljeni deleži glede na potrebna sredstva. Ministrstvo sicer vztraja na stališču, da je bolje izbrati manj programov z večjim deležem sofinanciranja in tako omogočiti, da se program res izvede tak, kot je bil prijavljen, ne pa v bistveno okrnjeni obliki.  Ministrstvo za kulturo bo v letu 2018 na podlagi vseh javnih razpisov - treba je povedati, da ti prijavitelji, ki so bili zdaj zavrnjeni, še imajo možnost kandidirati, in nekateri tudi že so, na večletnem projektnem razpisu in tudi na enoletnem projektnem razpisu. Sredstva, ki bodo razdeljena na teh treh razpisih, so pa praktično popolnoma enaka, kot so bila leta 2014, kot rečeno, ker gre še za dva razpisa.  Glede na to, da je skupno število izbranih programov skoraj enako kot pri prejšnjem razpisu, zlasti pa glede na to, da so sredstva za vse razpise v letu 2018 enaka kot v letu 2017, ne bo učinka na socialni položaj samozaposlenih. Javni razpisi so odprti za vse, ki izpolnjujejo pogoje, seveda pa imajo prednost tisti, ki / opozorilni znak za konec razprave/  (nadaljevanje) dobijo višje ocene strokovne komisije. Kot veste, pa minister na izid ne more vplivati, kajti po zakonu minister sicer lahko zahteva od komisije še enkratno presojo, ne more pa sprejeti drugačne odločitve, kot jo je sprejela komisija. Hvala.
Hvala lepa.   Gospa Violeta Tomić, zahtevate dopolnitev odgovora? Izvolite.
Ja, seveda, kot pričakovano, se ministrstvo skuša svoje odgovornosti nekako oprati in se izgovarjate, da imajo NVO možnost prijave na večletne projekte in enoletne projekte razpisa, ampak oboje ne drži povsem. Večletni razpis je že zaprt in to kljub pozivom, da naj se jih dela zaporedno in ne hkrati, ravno zato, da bi se lahko izpadli NVO prijavili tudi na druge razpise. Enoletni projekti pa niti v znesku, niti v obsegu, niti v namenu se ne morejo primerjati, niti nadomestiti nekega stabilnejšega financiranja nevladnih organizacij v kulturi, zato je to pesek v oči. Kot minister za kulturo se tudi ne morete sklicevati na strokovne komisije, kajti politično odgovornost vendarle nosite vi. Skratka, zato vas še enkrat sprašujem, zakaj niste upoštevali svaril in priporočil nevladnih organizacij, kajti iz slabega razpisa ne more priti nič dobrega, ne moremo imeti dobrih rezultatov? Zakaj, mi niste odgovorili, zakaj se je kljub povečanju proračunskih sredstev znesek sredstev na razpisu zmanjšal za 286 tisoč evrov? In ali nameravate na ministrstvu kako ukrepati, da boste rešili položaj tistih najbolj prizadetih? Ali vam grožnja po precejšnjem odpuščanju v tem sektorju ne pomeni nič? Nekateri celo… / znak za konec razprave/ grozijo s tožbami. In za konec: ali boste sprejeli politično odgovornost za oslabitev in izgubo kulturnih potencialov med nevladnimi organizacijami v kulturi ter nadaljnje poslabšanje socialnega položaja kulturnih delavcev na tem področju oziroma naj vas vprašam kar direktno, odgovornost za potiskanje kulturnih delavcev v revščino? Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, Anton Peršak, izvolite.
Anton Peršak
Ja. Najprej naj pojasnim, da smo vse potencialne prijavitelje, ki se prijavljajo na večletni programski razpis, opozorili, naj se prijavijo tudi na večletni projektni razpis ravno zaradi tega, ker smo vedeli, da bo prijaviteljev več, kot pa je na razpolago sredstev in možnih dobitnikov sredstev, zato da bi se zavarovali in bili obravnavani tudi na večletnem projektnem razpisu in mnogi od njih so to tudi storili in bodo na ta način tudi prišli do sredstev.  Drugo, enoletni projektni razpis bo objavljen, tako kot ste rekli, z nekaj zamika in na njem je mogoče dobiti tudi do polovice in več sredstev, kot so jih dobili nekateri prijavitelji ali pa celo več, kot so jih dobili nekateri prijavitelji na prejšnjem programskem razpisu, seveda pa obstajajo še drugi viri.  Zdaj, kar zadeva… Lahko je reči, da se ministrstvo skriva, ampak pred nekaj leti je bila pač v zakon vnesena zakonska določba, ki izrecno pravi, da je minister absolutno vezan na končno odločitev strokovne komisije in da je ne more spremeniti. Ta določba je in dokler to ne bo spremenjeno, bo pač tako. Še enkrat poudarjam, ravno zaradi tega, da bi povečali možnost več dobitnikov na večletnem projektnem razpisu in da bi tudi njim lahko dodelili spodobna sredstva, je bil en manjši, zelo majhen del sredstev, ki je bil prej namenjen za večletni programski razpis, prenesen na večletnega projektnega. Zdaj, odpuščanje … Tu gre v mnogih primerih za prijavitelje, ki nimajo stalno zaposlenih in ki delajo s pretežno samozaposlenimi. Kar pa zadeva… Še enkrat moram izpostaviti, da so skupna sredstva za te razpise enaka, celo malenkost višja, kot so bila leta 2014, ne za veliko… / znak za konec razprave/, ampak za 14 tisoč.   (nadaljevanje) Sicer pa moram povedati, da je, da so sredstva za nevladni sektor od leta 2014 pa do leta 2018 zrastla za več kot 2 milijona in pol.
Hvala lepa. Gospa Violeta Tomić, zahtevate postopkovno? Izvolite.
Glede na stanje na področju kulture, predvsem pa v nevladnem sektorju in glede na odgovore ministra Peršaka, predlagam, da se v Državnem zboru opravi razprava. Namreč v Državnem zboru v tem mandatu pa kolikor vem, tudi v prejšnjih mandatih je kulture kar malo, kolega poslanec Matić je kot predsednik Odbora za kulturo nekako, bi rekla, bolj redko skliceval ta odbor, tako, da se vse skupaj dogaja nekako po inerciji. Mi smo bili kritični do prejšnje ministrice Julijane Bizjak Mlakar, ampak od gospoda Peršaka smo zelo veliko pričakovali zato, ker izhaja iz kulturne sfere, ampak na žalost ugotavljamo, da gre nekako kulturo samo navzdol, kajti takšna kulturna politika bo imela škodljive posledice na ustvarjalni potenciale v kulturi, predvsem v nevladnem sektorju. Številne kulturne delavce pa potiska iz zdajšnje revščine v popoln propad, naj še enkrat izpostavim, da skoraj polovica samozaposlenih v kulturi zasluži manj od minimalne plače, kjer tretjina, kar tretjina pa jih živi pod pragom revščine in tu gre za najbolj prekaren del kulturne sfere, ki bi potreboval dodatno podporo ministrstva, ne pa potiskanje v neko umiranje na obroke in ne drži kar trdi minister, da tukaj v nevladnem sektorju ni zaposlenih, jih je kar nekaj zaposlenih in kar precej odtehta glede na to, da je v javnem sektorju zaposlovanje onemogočeno zaradi ZUJF in oteženo. Zdaj plače v javnem, večina denarja kulturniškega gre za plače v javnem sektorju, vodilni, tisti, ki vodijo inštitucije si poleg visok plač izplačujejo tudi honorarje in tukaj bi lahko ministrstvo malo bolj natančno pogledalo kako se dogaja na eni strani res veliko bogatenje nekaterih, ki bi rekli po domače, so pri koritu in na drugi strani popolnoma krivično životarjenje in izumiranje kulturnih ustvarjalcev. Zato mislim, da glede na to, da se najavljajo tudi tožbe in bojkot dogajanj ob kulturnem prazniku, mislim, da je skrajni čas, da o tem opravimo tudi razpravo v Državnem zboru. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Violeta Tomić, o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri 23. januarja 2018. Dr. Dragan Matić bo postavil vprašanje ministru za kulturo, gospodu Anton Peršaku. Izvolite.
Hvala za besedo predsedujoči in naj takoj na začetku pomirim kolegico poslanko Tomićevo, da bo o tem vprašanju o katerem ona sprašuje v kratkem sklicana tudi nujna seja Odbora za kulturo kjer bomo lahko imeli priložnost, da se o tej zadevi bolj podrobno seznanimo. Sicer pa spoštovani minister za kulturo, sprašujem vas naslednje, v preteklih tednih je prek medijev potekala javna razprava med generalnim direktorjem RTV Slovenije in ministrstvom o nekaterih aspektih vodenja tega javnega zavoda, ki je v zadnjem obdobju javno pogosto izpostavljeno. Gospod generalni direktor je bil izbran na javnem razpisu ne glede na dejstvo, da so mnogi opozarjali, da glede na to, da prihaja iz vrst filmskih in avdio-video producentov, utegne slej ko prej priti do nasprotja interesov pri vodenju poslov povezanih z zasebnimi zunanjimi producenti. Ne glede na morebitno siceršnjo zakonsko ustreznost ob samem imenovanju na položaj generalnega direktorja, vas sprašujem, ali situacijo v skladu z zakonskimi pristojnostmi nadzirate sproti? Posebej glede na nove okoliščine, ki se pojavljajo v zadnjih mesecih. Hvala za vaš odgovor.
Hvala lepa. Gospod Anton Peršak, izvolite minister.
Anton Peršak
Ja, naj povem najprej hvala za to vprašanje, ki je seveda v javnosti prisotno in je mogoče zato tudi dobro, da se o njem kaj več pove. V skladu z Zakonom o RTV, generalnega direktorja kot vemo imenuje Programski svet in tudi Programski svet ima edini pristojnost za presojo ustreznosti ali neustreznosti ravnanja direktorja.   (nadaljevanje) Kot vemo, zaradi avtonomije javne RTV, ki je tudi z zakonom zelo potencirana, ministrstvo pravzaprav ali pa Vlada tukaj nima skoraj praktično nobene možnosti. Ne glede na to smo mi ob imenovanju gospoda Kadunca zaprosili, tudi glede na opozorilo Slovenskega filmskega centra, zaprosili Komisijo za preprečevanje korupcije za mnenje v zvezi z možnostjo nezdružljivosti teh 2 položajev, se pravi direktorskega mesta na eni strani in članstvom v svetu na drugi strani, vendar nam je KPK odgovorila, da oni niso pristojni za presojo nezdružljivosti poslovnih oseb javnih zavodov, ampak samo za, kar zadeva nezdružljivost funkcionarja. V svojem mnenju pa je tudi opozorila, da mora uradna oseba sama na to morebitno kolizijo opozoriti predstojnika, v tem primeru je na eni strani predstojnik seveda direktor sam, na drugi strani je pa to predsednik sveta. Na podlagi tega mnenja KPK, iz katerega torej izhaja, da je odločitev o obstoju nasprotja interesov pri uradni osebi v pristojnosti predstojnika te osebe, smo na Ministrstvu za kulturo poslali to mnenje KPK tako predsedniku SFC in predsedniku programskega sveta RTV in nadzornega sveta RTV Slovenija. KPK je potem obvestila Ministrstvo za kulturo, da je prejela prijavo o domnevnem nasprotju interesov gospoda Igorja Kadunca, ki je hkrati, kot vemo, generalni direktor RTV, ter nas prosila, da mu podamo pojasnilo v zvezi s tem, ali gre v primeru sveta SFC za organ upravljanja te agencije in ali področna zakonodaja vsebuje kakršnakoli pravica glede nezdružljivosti ali nasprotja interesov glede te situacije in ali člani sveta agencije morebiti odločajo o poslovnem sodelovanju in financiranju z drugimi družbami ali združenji. Ministrstvo je odgovorila KPK z dopisom, v katerem je najprej pojasnilo, da smo v zvezi z morebitnim konfliktom interesov že njih spraševali za mnenje in s tem mnenjem tudi že obvestili predstojnika, se pravi gospoda Kadunca, se pravi predsednika sveta SFC in njega samega, in jih pač na ta način zaprosili za to, da to presodijo. Ministrstvo za kulturo pa je komisijo odgovorilo naslednje, da v skladu s postopki javnega razpisa in javnega poziva, na podlagi katerih SFC dodeljuje javna sredstva, pojasnjuje, da člani sveta SFC pri teh odločitvah ne sodelujejo, temveč izdaja odločbe o sofinanciranjih direktor oziroma direktorica SFC, Slovenskega filmskega centra. Drugič, v Zakonu o javnih agencijah eksplicitno ne navaja, kaj je organ upravljanja ter da je iz navedenega mogoče sklepati, da svet Slovenskega filmskega centra ni organ upravljanja, ker so njegove naloge, naloge nadzora, ne pa sprejemanje konkretnih poslovno-programskih odločitev. In tretjič, da statut RTV Slovenija v 44. členu… / znak za konec razprave/ določa, da mora poleg zakonskih pogojev kandidat za direktorja izpolnjevati tudi naslednje pogoje, in sicer med drugim, da ne sme imeti lastniških deležev ali trajnih pogodbenih stikov s pravnimi osebami, ki so poslovno povezane z RTV. Iz navedenega je razvidno, da ti pogoji ne vključujejo tudi elementa morebitnega članstva v svetu Slovenskega filmskega centra, ravno tako pa tudi Slovenski filmski center… / znak za konec razprave/ ni trajno poslovno povezan z RTV Slovenija.
Hvala lepa. Dr. Dragan Matić, izvolite, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Gospod minister, ne morem se v celoti strinjati z vami. Programski svet RTV Slovenija nadzira programe RTV oziroma kako se izvaja, tu pa govorimo o poslovanju. Tu pa Ministrstvo za kulturo seveda ima pristojnost do ukrepa, kjer je nosilec ustanovnih pravic v skladu z Zakonom o medijih, kar zadeva RTV Slovenija. Še posebej je tu pomembno, ko pride do naslednje okoliščine, ki je zelo  (nadaljevanje) važna in jo bom seveda tudi izpostavil. Generalni direktor RTV Slovenija je sprejel pravilnik o postopku javnega razpisa za izdelavo filmov neodvisnih producentov za javno kinematografsko prikazovanje kjer v 29. členu v 3. odstavku piše: »Če se generalni direktor RTV Slovenija ne strinja z mnenji in ocenami Komisije za ocenjevanje projektov lahko sprejme odločitev, ki ne sledi mnenjem in ocenam Komisije za ocenjevanje projektov, ampak sledi programsko-poslovnim usmeritvam RTV Slovenija.« Generalni direktor si je sam v svojem pravilniku določil, da ima diskrecijsko pravico, da odreja kako bo s tem denarjem in kontrolnega mehanizma ni, tu ima samo še navodilo, da če se tako odloči, mora o tem seznaniti programski svet RTV in je stvar končana, ni nobenega posebnega nadzora. Zdaj, ker generalni direktor hkrati zastopa interese zasebnih producentov Svetu SFC in sicer tam je navedeno, da … / nerazumljivo/ … kot upokojenec, izbranec enega od interesnih združenj AVP, avdio-video produkcije in ker je … / znak za konec razprave/ … znano, da Svet SFC daje tudi usmeritve vodstvu glede financiranja, to ni tako nepomemben brezzobi tiger, vodstvo samo izvaja tisto kar Svet SFC, Slovenskega filmskega centra naloži, se s temi vašimi tezami ne morem strinjati. Zdaj, mene zanima ali Ministrstvo za kulturo namerava sprožiti postopek po 39. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pred komisijo za preprečevanje korupcije … / znak za konec razprave/ omenjenem členu je namreč prepovedana že pozicija, ki bi vzbujala dvom nepristranskost, ki v tem primeru, ki sem ga pa opisal, gre pa že za povsem očitno nezdružljivost funkcije oziroma konflikt interesa po zakonu … / izklop mikrofona/.
Hvala lepa. Gospod Peršak Anton, izvolite minister.
Anton Peršak
Tako kot ste iz prejšnjega odgovora lahko razbrali, se je ministrstvo za kulturo v tej zadevi že do zdaj precej angažirala in bo seveda tudi te navedbe, ki ste jih povedali, dodatno preverilo, preučilo in gotovo ukrepalo v skladu s svojimi pristojnostmi. Res pa je, kot pravim, da je, po mnenju pač pravnikov so te pristojnosti zelo majhne in je pravzaprav ministrstvo v nekaterih zadevah v podobnem položaju kot kdorkoli drug, ne pa kot nadrejeni. Te … Področje oziroma možnosti, ki izhajajo iz tega položaja, da ima pač ministrstvo v tem primeru vlogo zastopnika ali pa predstavnika ustanovitelja v razmerju do javne RTV, to seveda drži, da to piše, vendar so te možnosti, če gledamo po Zakonu o RTV, kaj ministrstvo lahko pravzaprav stori, pa na katerih področjih lahko ukrepa, predvsem minimalne, bomo pa to preverili.
Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat bo postavil vprašanje ministrici za zdravje, gospe Milojki Kolar Celarc. Izvolite.
Spoštovani gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovana gospa ministrica! Lepo vas pozdravljam. Naj vas na začetku spomnim, gospa ministrica, da je Poslanska skupina Nove Slovenije v lanskem letu v parlamentarno proceduro vložila novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Želeli smo spremeniti način izplačevanja nadomestila za delavce, nadomestila plače za delavce za čas njihove bolezni. Mi smo predlagali, da se skrajša obdobje v katerem delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom. Začetek prejemanja nadomestila v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije bi se naj po našem predlogu spremenil in sicer od 31. delovnega dne zadržanosti delavca na 16. delovni dan zadržanosti od dela. Na seji odbora za zdravje, ki je bila 24. novembra lansko leto sem poudaril, da je v Sloveniji vse bolj prisoten prezentizem in da je  (nadaljevanje) potrebno tudi zaradi tega pojava prezentizma zakon spremeniti. Kaj je pravzaprav prezentizem? Da najprej to pojasnim … Gre za, kot rečeno, vedno pogostejši pojav, s čimer se je takrat strinjalo tudi Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ko enostavno delavci bolni delajo. Še posebej to velja za tiste, ki se seveda bojijo, da bi službo izgubili, in še posebej to velja za tiste, gospa ministrica, ki so samostojni podjetniki. Oba veva, kako težko samostojni podjetnik sam sebi plača nadomestilo plače zaradi bolezni, gre za 30 koledarskih dni, kar pomeni, da to obdobje približno šestih tednov, oba pa tudi veva, da če samostojni podjetnik ne dela, če torej ne fakturira svojih proizvodov oziroma storitev, ni realizacije, ni plačil in je s tem ogrožena njegova eksistenca. Kot rečeno, Ministrstvo za zdravje in Zavod za… / znak za konec razprave/ zdravstveno zavarovanje Slovenije so se strinjali, da je pojav prezentizma, torej pojav, ko bolni delavci delajo, da je ta pojav skrb vzbujajoč. Takrat sem na Ministrstvo za zdravje naslovil poslansko pobudo, da ministrstvo, torej vaše ministrstvo, naredi analizo, kaj pomeni prezentizem skozi vašo optiko in seveda kaj pomeni tudi kot strošek… / znak za konec razprave/ za zdravstveno blagajno. Zdaj, gospa ministrica, sprašujem vas – ali ste morda to analizo pripravili in ali nam jo lahko tukaj danes predstavite? Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa Milojka Kolar Celarc, ministrica, izvolite.
Milojka Kolar Celarc
Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik Državnega zbora. Spoštovani poslanec, gospod Jožef Horvat, hvala za vprašanje. Dovolite pa mi, da v začetku povem nekaj besed o absentizmu, zaradi tega, da bi lahko bolje razumeli, tako kot je gospod Jožef Horvat povedal, kaj je prezentizem. Prezentizem je predvsem značilnost takrat, kadar je v posamezni državi gospodarska kriza in se dejansko ljudje bojijo za svoje delovno mesto in ta prezentizem se seveda potem bolj pojavlja, in to je bilo verjetno, vsaj iz podatkov sledeč, tudi v Sloveniji v obdobju časa krize. O tem bom povedala nekaj podatkov, temveč predvsem iz obratnega vidika, iz vidika bolniških nadomestil oziroma plačil, kajti podatke o prezentizmu Zavod za zdravstveno zavarovanje ne spremlja, takih analiz ali pa podatkov, bi rekla, ni tudi v drugih državah, se pa obratno spremlja absentizem in na osnovi strokovnjakov, ki ugotavljajo, da je nekje normalna stopnja bolniškega staleža med 3,2 in 3,5 % optimalna, se pravi, to je stopnja, ki zagotavlja nekako pravo razmerje, da ljudje, ko zbolijo, res ostanejo doma in koristijo bolniški stalež. Od tistega, ki iz takih ali drugih razlogov, tudi, ko so bolni, prihajajo na delo. Pa dovolite samo nekaj podatkov, kakšne so v tem razmere v Sloveniji trenutno, pa tudi v preteklosti. Mi vemo, da imamo rešitev ureditve bolniškega staleža opredeljeno v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, da so te rešitve zastarele, zaradi tega smo tudi v novem predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju pripravili drugačne rešitve. Tukaj mislim predvsem na to, da smo poleg Bolgarije edina država v EU, ki časovno ne omejuje tega bolniškega staleža. V večini državi EU je ta stalež omejen bodisi na pol leta, devet mesecev oziroma najdlje na eno leto, pri nas pa vemo, da časovne omejitve ni, da seveda tudi nimamo vrednostno gledane niti spodnje, niti zgornje kapice oziroma zneska nadomestila. Vse to urejamo na nov način v Predlogu Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. V letu 2016 je bila stopnja bolniškega staleža, to je v bistvu skupni odstotek izgubljenih delovnih dni na ravni 4,16 % in sicer, je šlo to 1,97 % v breme delodajalcev in 2,19 % v breme zdravstvene blagajne, se pravi, nas vseh, ki plačujemo prispevke. To je bilo manj kot v nekaterih državah z višjimi stopnjami, to so bile Belgija, Švedska, Češka, Slovaška, ki imajo ta odstotek nad pet, in več kot je to v Avstriji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Franciji, kjer je ta odstotek, bi lahko rekli, nekje že optimalen, med 3 in 3,5 %. To se pravi, da se Slovenija trenutno nahaja nekje vmes in je po odstotku izgubljenih delovnih dni primerljiva z Madžarsko, Nizozemsko in Španijo, ki imajo med 3,5 in 4 %. Kot sem pa že dejala, je ocena strokovnjakov in mednarodnih primerjav med 3,1 in 3,5 %, se pravi, če bi govorili o prezentizmu, potem bi ta odstotek moral biti pod tem odstotkom. Zdaj, glede samih številk moramo reči, da je v devetih letih se je ta trend povečal, od leta 2008, ko je blagajna dala 201 milijon evrov za ta nadomestila in leta 2016, ko je dala 287 milijonov. Vendar je potrebno povedati, da sta se v zadnjih dveh letih pa pol ta bolniška nadomestila zelo povečala in sicer kar za celih 80 milijonov oziroma realnih stopnjah od 13 pa tudi do 15, 16 %... / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Gospod Jožef Horvat, zahtevate za dopolnitev odgovora? Izvolite.
Gospa ministrica, hvala lepa za zdaj, čeprav, tako kot sem na eni strani hvaležen, da ste predstavili dokaj podrobno analizo absentizma, o čemer nisem spraševal, seveda so informacije dobrodošle. Me pa nekako žalosti, da pravite, da ne ministrstvo ne Zavoda za zdravstveno zavarovanje, da praktično ne vodijo analize, statistike glede prezentizma, torej pojava, ko delavci bolni delajo, še posebej to velja za samostojne podjetnike, kot sem povedal. Predstavniki zavoda za zdravstveno zavarovanje so na omenjeni seji kakor tudi vaša državna sekretarka, gospa Jožica Maučec Zakotnik, so povedali, da prezentizem dejansko ima hude negativne posledice. Od tod izvira moje vprašanje, torej hude negativne posledice. Zakaj? Ker se dejansko bolniški stalež podaljšuje, kar je povsem normalno. Če ljudje, bolni, delajo, potem to enkrat, kot po domače pravimo, udari ven in udari na ta način, da so potem dejansko delavci vrženi iz produkcije, iz proizvodnje in se potem pojavijo težje bolezni, posledice tega, ker bolni delajo in to seveda tudi bremeni zdravstveno blagajno. Zato je ta razmislek izjemno pomemben. In tukaj sem, gospa ministrica, pričakoval, res, da boste postregli s kakšnimi številkami ali pa vsaj z nekimi trendi in povedali na kakšen način se vaše ministrstvo bori proti temu pojavu prezentizma.
Hvala lepa.  Gospa ministrica Milojka Kolar Celarc, izvolite.
Milojka Kolar Celarc
Mi bi z velikim veseljem, tako kot smo naredili, zelo obsežno, skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje, analizo absentizma za zadnjih nekaj let oziroma celo od leta 2009 in jo je možno tudi pogledati, kaj kažejo ti podatki. Recimo največji del absentizma, gledano vrednostno, približno 50 milijonov odpade letno na bolezni skeleta, se pravi, mišično-skeletnih bolezni. Potem sledijo tudi te psihosomatske bolezni, itn. Pripravili smo in že izvajamo tudi določene, čisto operativne   aktivne ukrepe, ki gredo v obeh smereh, in v zmanjšanju tega prezentizma, da se ne hodi na delo, če je človek resnično bolan in obratno. Za, bi rekla, razumno število dni absentizma z zelo konkretnimi operativnimi ukrepi. Skupaj z Ministrstvom za delo, Zavodom za zdravstveno zavarovanje, potem Zavodom za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, z Institutom za medicino delo smo pripravili t.i. posebne protokole kako zdravniki in izvedenci delujejo v primeru določenih bolniških stanj, vse z namenom preprečitve in pa aktivnega sodelovanja tudi zaposlenih po delovnih organizacijah. Prav tako, verjetno, če veste, se predvideva ustanovitev enotnega izvedenskega organa, ki bo skupaj deloval in ocenjeval dela zmožnost posameznih zaposlenih, se pravi, zdaj veste, da imamo to ločeno na zavodu za pokojninsko, na zavodu za zdravstveno, tako da so bili prvi premiki že narejeni. Težko sicer rečem, da je, da so ti ukrepi že imeli pozitivne posledice na samo zmanjšanje ali znižanje teh izdatkov v zdravstveni blagajni, beležimo sicer 6 milijonov evrov, da je bilo nižje… / znak za konec razprave/ realno ustvarjeno, kot planirano teh nadomestil, vendar bomo s temi ukrepi nadaljevali, zaradi tega, ker pač želimo, da so po eni strani absentizem v okviru nekih optimalnih kategorij, če že do tega pride, da osebo čim prej usposobimo, da se vrne na enako, podobno ali njenim sposobnostim primerljivo delovno mesto, kar je… / znak za konec razprave/ potrebno, da tudi še delodajalci kaj postorijo pri sebi in po drugi strani, da ne bi prihajalo do t.i. prezentizma, takrat ko so ljudje resnično bolni. Hvala.
Hvala lepa. Izvolite, gospod Jožef Horvat, boste zahtevali proceduralno.
Hvala še enkrat, gospod podpredsednik.  Hvala vam gospa ministrica. To vprašanje, ki sva ga odprla je izjemno koristno vprašanje in seveda izkoriščam poslovniško možnost, da predlagam Državnemu zboru, da opravi razpravo o prezentizmu, širše, da opravi razpravo o izbiri optimalnega obdobja, za katerega naj delodajalec plačuje nadomestilo za čas, nadomestilo plače za čas odsotnosti delavca zaradi bolezni in od katerega dne naprej naj bo breme nadomestila plače za čas odsotnosti delavca, da naj breme nosi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Gospa ministrica, vsaj v eni točki se strinjava. Sami ste rekli, rešitve so zastarele. Mi, ta Državni zbor, seveda tudi Vlada, mi smo dolžni da zadeve moderniziramo. Družba se spreminja, okolica okrog nas se spreminja in v tem kontekstu, mislim tudi na konkurenčnost slovenskega podjetništva oziroma konkurenčnost poslovnega okolja. Te novele zakona, o kateri sem govoril, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ko bi razbremenili delodajalce in espeje, ta ideja je pravzaprav že kar nekaj časa, že kar nekaj let stara. Ne nazadnje jo lahko najdete tudi med zahtevami slovenske obrti in podjetništva, teh zahtev je 121, zbrane so v eni knjižici, in ta zahteva o kateri jaz govorim, in o katerem govori naša novela zakona o zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu je tretja po vrsti. Torej, izjemno pomembna in mislim, da je pa vendarle enkrat že napočil tudi čas, da pa olajšamo poslovanje tudi slovenskim podjetnikom, espejem in tudi drugim. Jaz verjamem, če bi zdaj za mnenje vprašal ministra za gospodarstvo gospoda Počivalška,   (nadaljevanje) bi gotovo takoj dobil pozitivno mnenje za ta naš zakon - zakaj? -, zato ker razume, v kakšnem okolju gospodarstvo deluje. In mislim, da moj predlog utemeljen, torej predlog, da opravimo razpravo, temeljito, strokovno in politično razpravo v Državnem zboru, vezano na to, kakšno naj bo obdobje, za katerega naj nadomestilo plače za čas odsotnosti delavca / opozorilni znak za konec razprave/ zaradi bolezni plačuje delodajalec in potem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Jožef Horvat, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2017, v okviru glasovanj. Mag. Julijana Bizjak Mlakar bo postavila vprašanje ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anji Kopač Mrak.
Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik.  Lep pozdrav vsem prisotnim!  Spoštovana gospa ministrica! V mojo poslansko pisarno prihaja vse več ljudi, ki jim v domovih za starejše ne uspe najti ustrezne namestitve obnemoglih sorodnikov, ker ni dovolj prostih kapacitet. Samo v Kamniku, kjer imam poslansko pisarno, čaka na dom 600 oseb, edini dom pa ima le 191 postelj, seveda stalno zasedenih. Če pa družinam uspe namestiti svojce v domove, so domovi včasih tako oddaljeni od kraja bivanja družin, da svojci s težavo obiskujejo svoje sorodnike. Problem pomanjkanja kapacitet in oddaljenosti primernega doma za starejše je še posebej zaostren, kadar potrebuje oskrbo v zaprtem oddelku dementna oseba. Zaskrbljujoče je dejstvo, da so zadnji podatki o kapacitetah domov za starejše na spletni strani vašega ministrstva še iz leta 2013. Sprašujem vas: Ali kdaj in kako naj bi se odpravilo pomanjkanje prostih kapacitet v domovih za starejše in rešilo problem cenovne dostopnosti ter se zagotovilo bivanje starejših v domski oskrbi blizu svojcev? Kolikšno je število razpoložljivih, kolikšno število prostih mest in koliko je tistih, ki čakajo na prostor v domovih za starejše? Prosim za ločene podatke, za javne zavode, za koncesionarje in glede na profitno oziroma neprofitno izvajanje koncesije, kako je z zasebniki brez koncesije. Zaradi visokih cen je dnevno varstvo praktično nedostopno. Mnogim družinam postaja bivanje v domovih za starejše predrago. Številni starejši zato kljub neustrezni domači oskrbi niso deležni domske oskrbe, vse več družin pa se odloči za oskrbo v cenejših hrvaških domovih za starejše. Sprašujem: Ali bodo morali domovino zaradi preživetja po novem zapuščati tudi starejši in ne le mlajši?  Hvala za odgovore.
Hvala lepa. Dr. Anja Kopač Mrak, ministrica, izvolite.
Anja Kopač Mrak
Hvala, spoštovani podpredsednik, za besedo. Draga poslanka mag. Julijana Bizjak Mlakar, hvala za vprašanje. Odprli ste eno izmed zagotovo perečih tem predvsem v zadnjem času. Če je bilo v obdobju 2010-2012 predvsem problem ministrstva, da smo imeli na vzhodu države prazne domove, se je zaradi spremenjene situacije to bistveno spremenilo, tako se, kot ste izpostavili, danes soočamo s pomanjkanjem prostih mest v domovih. Če pogledamo številke, v javnih domovih za starejše je 13.205 mest, v zasebnih domovih za starejše s koncesijo je 5.232 mest in v posebnih zavodih za odrasle 2.169 mest, to je skupaj 20.606 mest. Prostih kapacitet, žal, ni. Skupnost socialnih zavodov v skladu z zakonom vodi evidence glede čakalnih vrst. V enotnem modelu, torej nimajo ločeno, glede na to, kar ste želeli, ločeno po posameznih tipih domov, ne spremljajo tako, je 8.101 prošenj, seznami se dnevno ažurirajo in so dostopni na spletni strani Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Morda bi samo opozorila,   (nadaljevanje) da ne moremo govoriti o zasebnih, torej koncesionarji so vsi na enak način, so del javne mreže tako kot javni zavodi in za oboje velja enako. Ne morejo ustvariti dobička oziroma presežka na dejavnosti, ki je predmet koncesije. Oboji, tako koncesionarji kot javni zavodi, presežek ustvarjajo samo na tržni dejavnosti. To je tako in z zakonom je jasno določeno s pravilnikom o koncesiji. Tako da morda, da ne bi splošno zavajanje, da domovi ustvarjajo na službi izvajanja domske oskrbe, ne morejo ustvarjati ne koncesionarji ne javni zavodi dobičke, ker je tako v zakonu. Se pa na ministrstvu poskušamo predvsem s koncesijami, žal. Denarja… Potem bomo v kasnejših vprašanjih govorili, koliko je denarja za investicije, in v letošnjem letu ga je 2 milijona za vse na področju domske oskrbe, pa da ne bom, mislim, da je bilo par let nazaj bistveno bolje. Največ, kar smo imeli v zadnjih 10 letih ali pa še 7, tam 2010 je bilo, 5 milijonov 900 s celoto. Skratka, že zelo, zelo dolgo časa ta država absolutno premalo namenja za to. Zato smo se edino odločili za razpis koncesij, in sicer je bil razpis objavljen 30. 6. 2007, in sicer je za 900 domov 900 mest, in sicer prvi je za takojšnjo, že v letu 2018. Ta razpis je končan in bo zagotovljeno 224 mest s takojšnjim pričetkom izvajanja. Za ostalo, torej z odložnim pogojem do leta 2020, ker je potrebno zgraditi te stavbe, pa je razpis še v teku. Bi pa poudarila, da je pri vprašanju dovoljenj za širjenje mreže ključno Ministrstvo za zdravje, ker namreč Zavod za zdravstveno zavarovanje zagotavlja izvajanje zdravstvene oskrbe in tudi zdaj imamo odprto v splošnem dogovoru za 2018, da bo zagotovljeno financiranje teh koncesij, širitev obstoječih koncesij. Mi seveda notranji dogovor z Ministrstvom za zdravje imamo tudi pisno, upam pa, da bo tudi zagotovljeno s splošnim dogovorom, da se nam ne bo ponovila zgodba, mislim da, v 2010, ko so zapadle določene koncesije za izvajanje, pa potem ni bilo zagotovljeno financiranje s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje in smo imeli kar nekaj težav.  Kar se tiče pomoči na domu. Absolutno treba je pluralizirati storitve. Veste, da je ključen dokument na tem področju oziroma zakon Zakon o dolgotrajni oskrbi. V tem koalicijskem usklajevanju ste imeli predlog ministrstva, ki je bil v zadnjem času za to pristojen. Tako da po mojih informacijah zakon… / znak za konec razprave/ ne bo šel naprej. Tako da to je ena izmed stvari, ki je odprta, je pa izjemno pomembna. So pa velike razlike v sofinanciranju. Pogoj je, da mora vsaj 50 % sofinancirati občina pomoč na domu, so pa razlike med našimi občinami zelo velike in tudi cena variira, tako da dejansko tukaj so velike razlike od kraja do kraja. Je tudi to zelo pomembno, na kakšen način bo v novi zakonodaji opredeljeno, ker pač prav ta vidik cenovni… / znak za konec razprave/ je ključen za dostopnost do teh storitev. Hvala.
Hvala lepa. Mag. Julijana Bizjak Mlakar, boste zahtevali dopolnitev odgovora? Izvolite.
Hvala lepa. Težko je verjeti, da bi neka družba, ki je profitno usmerjena, da bi nenadoma se pa v nekem delu znotraj tega svojega profitnega dela pa ravnala na nepridobiten način. Tako da bom v zvezi s tem še postavljala vprašanja, namreč tako sem vas razumela iz tega vprašanja. Bi me pa vseeno zanimalo, koliko je skupni znesek vseh dobičkov v zasebnih profitnih domovih, kar sem vas tudi vprašala, v letih 2014, 2015 in 2016, ker namreč glede na razne analize, iz katerih je razvidno, da so starejši, torej da je tudi stopnja smrtnosti starejših v domovih, ki so profitno usmerjeni, da je višja kot v tistih domovih, ki pa niso profitno usmerjeni. Torej sem ves čas seveda, ko sem začela proučevati to situacijo, se nisem mogla načuditi, da se koncesije podeljuje pridobitnim izvajalcem domske oskrbe. Tako da bo treba to področje seveda še bolj natančno pogledati, ampak vsekakor bodo sledila še vprašanja. Hkrati bi želela še to vprašati, ker v mandatu te Vlade je pristojni odbor Državnega zbora obravnaval domnevno nezadostno oziroma slabo kakovost storitev v nekaterih domovih za starejše… / znak za konec razprave/  (nadaljevanje) In me zanima, ali ste od te zadnje seje sprožili kakšne ukrepe za področje standardov ali nadzora storitev? In, če ne boste uspeli odgovoriti, potem bi vas prosila za pisno pojasnilo. Hvala.
Hvala lepa. Ministrica, dr. Anja Kopač Mrak, izvolite.
Anja Kopač Mrak
Ja, hvala, bom poskušala dopolniti. Predvsem se mi zdi pomembno, jaz res ne želim, da se ustvarja konflikt med koncesionarji in javnimi zavodi, imajo specifiko, koncesionarji so po navadi dražje oziroma so dražji zaradi tega, ker imajo pravico do amortiziranja storitev, vendar saj vsi opravljajo javno službo za katere veljajo enaka pravila in morajo zagotavljati enako kakovost, tako, da morda te ocene, ki ste jih navedla, ne vem, če so, če niso preverjene, puščajo preveliko nekih pavšalnih ocen, ki pa imajo lahko kar boleče posledice, zato, ker, če namreč nekdo reče, da je smrtnost večja v zavodih, ki naj bi bili profitni, pri čemer menite koncesionarji, to je huda obtožba, ki jo je treba vsaj s čim vrednotiti in tako, tako, da jaz bi res prosila, da pazimo pri takih navedbah in, da se jih podkrepi z številkami. Kar se tiče, morda je treba vseeno povedati, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podeljuje koncesije na podlagi Zakona o socialnem varstvu, ki opredeljuje podeljevanje koncesij za upravljanje institucionalnega varstva starejših kot javne službe. Nadalje pravilnik o koncesijah na področju socialnega varstva določa pogoje, ki jih mora koncesionar izpolnjevati, da lahko opravlja dejavnost. Koncesionar lahko ustvari dobiček samo pri dejavnosti, ki jih opravlja kot tržno dejavnost, ne pa iz dejavnosti, ki je predmet koncesije, tako kot sem vam prej povedala. Enako velja za javne domove za starejše, ki prav tako lahko ustvarjajo presežke iz tržnih dejavnosti, na primer razvoza kosil. In, če pogledamo dobičke, v 41 zasebnih domovih za starejše s koncesijo, je bilo 2004 2 milijona 469, 2015 2 milijona 477 in 2016 2 milijona 900 presežkov.  Kar se tiče nadzorov, tudi to, razprava je bila na odboru glede hrane, količine hrane, takrat je bilo dogovorjeno predvsem z Ministrstvom za zdravje in pa NIJZ, da pripravijo standarde kaj za prehrano starejših, kakšni morajo biti, ampak vseeno socialna inšpekcija je pri izvajalcih domskega varstva starejših opravila 2014 40 pregledov, 2015 43 pregledov in 2016 49 pregledov. Kar se tiče standardov in normativov, na ministrstvu poteka sprememba treh pravilnikov, Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev, Pravilnik o metodologiji izoblikovanja cen socialnovarstvenih storitev pa Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajalce socialnovarstvenih storitev. V kolikor imate še kakršnokoli vprašanje lahko tudi pisno seveda pojasnimo. Hvala.
Hvala lepa. Mag. Branko Grims bo postavil vprašanje ministru za zunanje zadeve, gospodu Karlu Erjavcu. Ker je minister za zunanje zadeve odsoten, prosim, da se opredelite do načina odgovora. Izvolite.
Hvala, odgovor naj bo kar pismen, saj ministra za zunanje zadeve tukaj skorajda ne vidimo. Gre pa za vprašanje enotnosti Vlade, ko gre za ključne zunanjepolitične zadeve, dva taka primera sta v zadnjem obdobju posebej kritična, oba v škodo vitalnim interesom države Slovenije. Prvi je bil pri arbitraži, ko po eni strani pridejo v javnost informacije o nekih tajnih pogajanjih Vlade, potem jih predsednik Vlade zanika in nato Hrvaška v časopisje objavi demanti našega predsednika Vlade in se hkrati sklicuje na zunanjega ministra, gospoda Erjavca s katerim potrjuje svoje prvotne navedbe. Tak videz neenotnosti, ki se ustvarja v tujini je seveda škodljiv, predvsem pa, ko gre za uveljavljanje vitalnih zadev, predstavljajte si kako bi zdaj lahko potekala kakršnakoli pogajanja, katerekoli Vlade že, ta itak ne bo več, ampak katerekoli Vlade, ki bi hotela uveljaviti dejansko ključne strateške interese Republike Slovenije,  (nadaljevanje) zlasti dostop do mednarodnih voda brez kakršnihkoli omejitev s teritorialnim stikom. Da je tukaj situacija še slabša, se zdaj še dodatno poskuša nabirati, očitno, neke politične točke, zdaj minister napoveduje enostransko priznanje Palestine, to seveda pomeni dodatno mednarodno osamitev Republike Slovenije, je v totalnem nasprotju z vsemi ključnimi interesi Slovenije. Če se zavedamo, da bi zdaj, če kdaj v zgodovini, morala Republika Slovenija iskati močne partnerje, močne zaveznike v tujini, s tem pa bo praktično izgubila vse. Če misli, da bo pridobila kakšnega, se tukaj zelo hudo moti in ne razume mednarodnega dogajanja. Takšno poceni nabiranje političnih točk seveda pomeni, da se na glavo skače v bazen, v katerem ni vode in to se bo za državo Slovenijo zelo slabo končalo, ne takoj, ampak kasneje, ko bo iskala poslovne, investicijske, vse druge partnerje v mednarodni skupnosti, predvsem pa zaveznike, ko gre za uveljavljanje… / znak za konec razprave/ svojih interesov. Zato sprašujem zunanjega ministra, zakaj daje država Slovenija tako hud videz neenotnosti, ko gre za Vlado, za odnos do najbolj strateških zunanjepolitičnih vprašanj v tujini in ali se zaveda, kako zelo se s tem Sloveniji dela dolgoročno škoda, ne samo Sloveniji, ampak njenim razvojnim interesom, blaginji slovenskega naroda in njeni varnosti?
Hvala lepa. Gospod Franc Breznik bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor, dr. Petru Gašperšiču ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo, gospodu Zdravku Počivalšku. Za infrastrukturo, se opravičujem.
Hvala, gospod podpredsednik. Ste popravili, spoštovani gospod minister Gašperšič je minister za infrastrukturo, vsaj mislim, da še je, da je še na tej funkciji, in pa seveda ministru za gospodarstvo. Torej, moram priznati, da tudi, ko je kolegica govorila pred mano, jaz imam v poslanski pisarni največkrat, kar nekaj ljudi je prišlo tudi z vprašanji glede cene tako imenovanega plina za ogrevanje in avtoplina. Torej, kot veste, marsikateri individualni objekt, ki se je zgradil ravno v teh, lahko rečemo, oddaljenih delih Slovenije, kjer nimamo plinovodov, ampak imamo največkrat plinohrame, ti manjši bloki, stanovanja imajo plinohrame in v teh plinohramih imajo tako imenovani utekočinjen naftni plin, ki ima seveda ceno v Sloveniji v tem trenutku približno 0,9873 (?) evra na liter, avtoplin, ki ga uporabljamo za vožnjo, vsaj nekateri avtomobili, ki so predelani ali pa so tudi serijsko narejeni, torej uporabljata pa približno, govorimo o seveda enaki mešanici propana, butana, seveda se za ogrevanja lahko uporablja čisti propan, ampak zdaj govorimo o enaki mešanici utekočinjenega naftnega plina. Torej, za avtoplin je cena 0,59 evra na liter, pri plinu za ogrevanje pa je cena 0,98 evra na liter. Zdaj, tisti problem, ki tukaj nastopi, je večplasten. Zakaj vprašanje obema ministroma? Eno je vladna politika, trošarinska ali pa tista, ki daje okoljske dajatve. Tukaj imamo en problem, ki je ravno obrnjen problem temu, kar je na trgu. Imamo sproščen trg, imamo problem, po vsej verjetnosti, z nepopolno konkurenco. Zaradi tega prihaja do teh razlik. Naj povem primerljive cene v Avstriji. Avtoplin je cena 0,65 evra na liter do 0,79, torej, gre za nek prosti trg, tudi v Avstriji in so cene različne od ponudnika. Plin za ogrevanje pa je cena 0,54 evra na liter do 0,56 evra na liter. Torej, plin za ogrevanje, za številne objekte, za številne ljudi, ki so si svoje kurilne naprave… / znak za konec razprave/ predelali na plin, ki dajejo, lahko rečemo, izredno malo izpustov v zrak, lahko stremimo k neki nizkoogljični družbi, pa je v Avstriji popolnoma drugačna politika. V Nemčiji recimo avtoplin stane približno 0,62 evra na liter, plin za ogrevanje recimo celo 0,49 evra na liter.   (nadaljevanje) Torej, lahko opazimo neke tendence, tudi neke regulativne ukrepe / znak za konec razprave/ kjer skrbijo za to, da ta, lahko rečemo tudi ogrevalna revščina kot pravimo tudi za marsikaterega starejšega ali pa za mlajše družine, ne bi bila tako velika. Jaz bi prosil za odgovor, kakšni se vama zdijo, kakšne so kaj tudi … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Torej, dr. Peter Gašperšič, jaz se vam opravičujem … Minister za infrastrukturo, izvolite.
Peter Gašperšič
Hvala lepa predsedujoči za besedo.  Hvala tudi poslancu, gospodu Francu Brezniku za postavljeno vprašanje.  Jaz bom skušal biti kar se da kratek, da bo potem imel še minister Počivalšek čas za odgovor. Zdaj, jaz bi takoj uvodoma želel poudariti, da cene utekočinjanja naftnega plina niso v pristojnosti Ministrstva za infrastrukturo. Cena tega plina se namreč oblikuje prosto na trgu tako kot pri nekaterih drugih energentih, zato je razlika v cenah stvar cenovne politike družb dobaviteljic plina. Zdaj, mi smo pravzaprav na podlagi tega vašega vprašanja šli preveriti kako se cena strukturira in na podlagi tega imam tukaj s seboj podatke, ki smo jih pridobili iz spleta. Tukaj je namreč razvidno, da tukaj je struktura cene avtoplina, tukaj pa je struktura cene utekočinjenja naftnega plina za ogrevanja in tukaj je razvidno, da tole temnomodro so cene, ki jo oblikujejo dobavitelji ob nabavi in iz tega je razvidno, da glavnina razlike torej nastane že ob nabavni ceni UNP. Potem je pa avtoplin pri nas obremenjen še s trošarino in seveda z davkom in nekaterimi drugimi manjšimi dajatvami in ta pribitek znaša 50 % osnove, to je nabavne cene. Medtem ko pri plinu za ogrevanje so tej pribitki malo drugačni. Tam ni trošarine ampak je neka manjša CO2 dajatev, plus še DDV in vsi tej dodatki potem so približno 30 % na nabavno ceno. Skratka kot vidimo so dajatve pri nas, ki se torej nanašajo na UNP na nabavno ceno višje pri avtoplinu kot pri plinu za ogrevanje, vendar glavnina razlike do katere prihaja torej pri nabavni ceni oziroma pri prodajni ceni pa izhaja že iz nabavne cene. Toliko bi lahko iz moje strani. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, izvolite.
Zdravko Počivalšek
Ja, spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci, gospod poslanec! Tudi z moje strani hvala za vprašanje. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ni pristojno za ceno avtoplina kot tudi ne za ceno utekočinjenega plina za ogrevanje v Republiki Sloveniji. Mi urejamo ali pa Vlada ureja kontrolo nad cenami blaga in storitev samo na področju oziroma preko zakona o kontroli cen za katerega mi kot Ministrstvo za gospodarstvo skrbimo, trenutno pa imamo na podlagi tega zakona kontrole cen regulirane le še cene učbenikov, ki so edini, za posamezen predmet oziroma strokovni modul v določenem razredu, letniku ali programu in pa za določene naftne derivate, neosvinčene 95 oktanski bencin in pa dizel, razen na servisih avtocest in hitrih cest. Naslednje so cene teh derivatov od leta 2016, 9. 11. dalje oblikuje prosto na trgu.  Tukaj bi izkoristil priložnost tudi to, da povem, da nameravam Vladi Republike Slovenije v kratkem ponovno predlagati ponovno liberalizacijo vseh naftnih derivatov, ker pač verjamem v tržno gospodarstvo in sem zagovornik svobodnega delovanja podjetij na trgu brez vmešavanja države, bom namreč vnaprej izpostavljal potrebo po razpravi o uveljavitvi tržnih mehanizmov. Tej bodo namreč podjetjem dali možnost konkurenčnega nastopa na trgu in zato, kot že rečeno, bom tudi predlagal liberalizacijo cen vseh naftnih derivatov. Za formiranje cen obeh plinov pa je odgovoril že kolega minister. Zdaj, če obstajajo vprašanja na temo premajhne konkurence na tem področju, pa bo moral na to vprašanje dati oziroma bo morala na to vprašanje dati odgovor Agencija za varstvo konkurence.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Breznik. Aha, izvolite. Zahteva za dopolnitev odgovora. Izvolite.
Poglejte, spoštovana ministra, namenoma sem vama postavil to vprašanje. Prvič, mislim da smo prišli do skupnega zaključka, da ravno na področju UNP, v Sloveniji nimamo popolne konkurence, zaradi tega je nabavna vrednost plina predvsem za ogrevanje tako velika kot ste povedali. Točno to je to. Ker, če pogledamo Avstrijo, Nemčijo, vse ostalo. Zakaj se dogaja? V tej nepopolni konkurenci imata da, trije ponudniki plina, lahko rečemo, kartelne dogovor, kar bi moral ravno varuh za konkurenco ugotoviti, ljudje zaradi teh monopolnih položajev dobesedno, lahko rečemo, hirajo, predvsem starejši z nizkimi pokojninami ali pa tisti, ki so si kupili marsikje na podeželju stanovanja v kakršnemkoli stanovanjskem bloku, kjer imajo plinohrame, plačujejo dosti večje ogrevanje. Torej nismo preprečili popolne konkurence, nismo nič naredili na popolni konkurenci na tem področju. Zdaj pa poglejte kaj se dogaja. Marsikatero kurišče potem vržejo ven, torej nekdo je šel iz trdega goriva je šel na plin, potem meče to ven, gredo na toplotne črpalke, ki imajo tudi svoje probleme. Poglejte, toplotne črpalke, to so tisti, ki imajo največkrat zrak-zrak, imajo KOP število med 3 in 4, recimo, poglejte, to pomeni, da za 10, 12 kilovatno toplotno črpalko rabimo vseeno vsaj v idealnih pogojih pri takih temperaturah kot so zdaj, bog vari, da so nižje temperature, vsaj 3 do 4 kilovate električne energije na uro. Kot vemo iz naših hidroelektrarn, prihaja samo približno ena tretjina iz drugih alternativnih virov še manj kot ena tretjina. Večinoma spet prihaja iz TEŠ 6, torej mečemo stari premog, ful trdo gorivo zato, da proizvajamo elektriko, zato da si ljudje lahko ogrevajo hiše. Hočem povedati popolnoma napačno ali pa del napačne politike. Torej spoštovani minister za gospodarstvo, tukaj se vam dokazal, da imamo nepopolno konkurenco na področju, predvsem UNP, plina na ogrevanje in da so ljudje žrtve te nepopolne konkurence. / znak za konec razprave./ Vlada je tista, ki bo to naredila. Ali bo sprostila, da si bodo lahko kupovali iz tujih držav, da bodo plin sem vozili, kar je seveda prepovedano, zaradi tega, ker so tukaj vštete okoljske dajatve trošarina. Mislim, da je pri plinu za ogrevanje ravno okoljska dajatev večja… / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Gospod Zdravko Počivalšek, boste vi mogoče? Izvolite.
Zdravko Počivalšek
Tukaj nimam kaj dodati drugega kot to, da imamo tudi na term področju v tem trenutku več ponudnikov, ni samo eden. Eventualne trditve o kartelnem dogovarjanju bo pa morala preveriti Agencija za varstvo konkurence.
Hvala lepa.  Dr. Peter Gašperšič, mogoče še vi? (Ne.) Hvala lepa.  Gospod Breznik, izvolite, imate postopkovni predlog.
Torej imam pravico o postopkovnem predlogu, da opravimo o tem razpravo.  Poglejte, spet ena izmed dobesedno kartelnih dogovorov, ne more drugega biti. Poglejte, Nemci, Nemški upokojenci, ki imajo vsaj dva do trikrat večje pokojnine ali pa vsak dvakrat večje pokojnine, avstrijski približno enako, plačujejo plin za ogrevanje po, govorimo o utekočinjenem naftnem plinu, v tem trenutku 0,49 evrov na liter, slovenski upokojenci recimo ali pa mlade družine, ki živijo v teh stanovanjih, pa približno 0,98, skoraj dvakrat dražji plin za ogrevanje plačujemo v Sloveniji kot v Avstriji ali pa Nemčiji. V Nemčiji je v tem trenutku 0,49 evra na liter cena. To je tipičen primer spet enega takega monopola iz preteklosti in tipičen primer kjer ena agencija ne deluje. To je tipičen primer / nerazumljivo/ dokazuje. Nista vidva kriva, oprostita ministra, ampak trenutno zatečeno stanje in vas opozarjam na tipičen primer ali bomo sprostili, kar je pa prepovedano. Nek Avstrijski dobavitelj ne more voziti v Slovenijo zato, ker se tudi na te derivate se plačujejo določene dajatve in potem bi v bistvu bili oropani teh dajatev in ljudje so dobesedno žrtve in talci kartelnih dogovorov v Sloveniji, torej dobaviteljev utekočinjenega naftnega plina. To je tipični primer, ki sem ga, lahko rečemo, raziskoval in odkril. Ker upam, spoštovani minister, vsaj za gospodarstvo, da boste na Vladi to odprli, da boste agencijo opozorili, da na tem področju moramo vsaj za osebno kurilno sezono pripraviti neke ukrepe, spustiti v Slovenijo neko tujo  (nadaljevanje) konkurenco, zato da ta monopol razbijemo. Enako kolegica, ki se ukvarja z zdravili, na vseh področjih ugotavljamo neke združbe ljudi, ki so si priborili, dobesedno držijo ljudi sredi srednje Evrope kot talce. Poglejte, kolegica Eva Irgl je enkrat odprla temo te, lahko rečemo, revščine tudi pri ogrevanju. Marsikateri starejši človek danes dobesedno zmrzuje v stanovanju, ker nima sredstev, da bi si pošteno ogrel stanovanje, tudi marsikatere mlajše družine. In tu je ponujena roka, če imamo vsaj malo socialnega čuta, da z gospodarskimi ukrepi takšno revščino dobesedno izrinemo iz slovenskega prostora, ker ni potrebna. Ali si predstavljate, približno polovico cenejše stroške ogrevanja za večino / opozorilni znak za konec razprave/ slovenskih družin, in to ravno v najbolj oddaljenih predelih, kjer nimajo možnosti priklopa na plinovodni sistem v Republiki Sloveniji.  Najlepša hvala.
Hvala lepa. Gospod Franc Breznik, o vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 23. januarja 2017, v okviru glasovanj.  Gospod Danijel Krivec bo zastavil vprašanje ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav ministrici!  Spoštovano ministrico sprašujem: Ali je zakonodaja glede umeščanja predvsem z okoljskega vidika zahtevnih objektov v prostor, z vidika presoje vpliv na okolje, v Republiki Sloveniji ustrezna? To vprašanje postavljam zaradi kar nekaj dogodkov v zadnjem obdobju, v zadnjem letu, govorimo o letu 2017, ko smo se srečevali s kar nekaj požari na objektih, ki so zelo zahtevni z vidika potencialnega onesnaževanja; govorimo o Kemisu, govorimo o Ekoplastu, govorimo o odlagališču odpadkov nad Jesenicami, o Zalogu, pa še drugih podobnih situacijah, ki so se zgodile lansko leto. Vsi ti požari so bili, vsaj če govorimo o Kemisu in Ekoplastu, na okoljsko zelo občutljivih območjih. Govorimo o tem, da so bili vsi ti objekti umeščeni tik ob nekih vodotokih, kar vemo, da je potencialno za onesnaženje širšega območja zelo nevarno in občutljivo. Ministrica je že na eno prejšnje vprašanje odgovarjala o tem, da nas pač zavezujejo direktive, tega se zavedam, vendar ko govorimo Seveso direktivi, vemo, da ima nekatere kriterije, ki se očitno na ministrstvu ali v tej državi zelo spretno izkoriščajo. Vemo, da ta direktiva govori najprej o pogoju količine, in vsi vlagatelji, ki oddajajo vloge za vzpostavitev nekega takega odlagališča, dajo količino, ki ne izpolnjuje tega pogoja, se pravi, ni potrebna presoja vplivov na okolje. Drug pogoj je ponavadi površina in, jasno, vsi vlagatelji napišejo, da se bo površina uporabljala v manjši meri, kot jo zahteva direktiva. In tretji pogoj, ki ga Seveso direktiva določa, je število zaposlenih in, jasno, vsi vlagatelji dajo število zaposlenih, ki ne bo preseglo te številke, ki je v Seveso direktivi. Ampak v nadaljevanju se nam zgodi, da se vsa ta odlagališča oziroma vsa ta območja, ki so bila / opozorilni znak za konec razprave/ umeščena, brez da bi se naredilo presojo vplivov na okolje, ker, jasno, direktiva tega ne zahteva, potencialno zelo nevarni in jasno je, da nobeden od inšpektorjev, ki to nadzirajo, verjetno ne preverja v nadaljevanju, mogoče število zaposlenih še, vendar je količino odpadkov običajno zelo težko oceniti, ali presegajo ali ne presegajo. Kar pomeni, da vsi ti obrati, vsa ta odlagališča niso zavezana niti k poročanju po tej direktivi / opozorilni znak za konec razprave/, se pravi, nimajo monitoringa in nimajo nobenih hujših zahtev. Zato sprašujem: Ali ministrstvo razmišlja o posodobitvi, izboljšanju tega sistema umeščanja nevarnih objektov v prostor?
Hvala lepa. Gospa ministrica Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!  Spoštovani poslanec, gospod Danijel Krivec, hvala za vprašanje. Mi bo kar nekaj težav delalo odgovarjati na vaše vprašanje, ker je v tem vprašanju navedeno toliko različnih terminoloških izrazov, da   (nadaljevanje) jih ne morem zaobjeti z enim samim predpisom. Torej ti objekti, ki so, ki jih imenujemo po Seveso direktivi seveda objekti velike nevarnosti, so objekti, ki so pridobili okoljevarstveno dovoljenje že pred leti. Ko sem sama navajala, da smo s prenosom IED direktive in pa BAD direktive uspeli v tem mandatu, je seveda to znak za to, da bodo morala podjetja, ki že imajo izdano okoljevarstveno dovoljenje ponovno ugotoviti najprej sama ali je njihovo delovanje ustrezno ali pa ga bo potrebno v kakšnem delu z morebiti dogradnjo ali pa z uporabo kakšnih naprav posodobiti. To govorim predvsem zato, ker je tudi požarna varnost, ki je del okoljevarstvenega dovoljenja, nadzor nad izvajanjem požarne varnosti pa opravljajo inšpekcijske službe Ministrstva za obrambo. Seveda mi vemo, da je v Sloveniji preko tisoč obratov z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem in v kratkem tega vsega pregleda ni mogoče opraviti.  Če sedaj preidem torej na zakonodajo, predvsem na zakonodajo, ki ureja področje delovanja konkretnih posegov v prostor, ta zakonodaja je sigurno večplastna, saj gre tako za vprašanje gradbenega dovoljenja, kjer se preverja skladnost nameravanega posega s prostorskimi akti, izpolnjevanja bistvenih zahtev objektov ter skladnost z drugimi predpisi, kot tudi za vprašanje pomembnosti vpliva nameravane gradnje na okolje. Torej to gre za nove objekte. Gre za kompleksno sprego zahtev prostorskega akta, pravil inženirske stroke ter vrednotenje in presojanje vplivov po okoljskih, zdravstvenih, naravovarstvenih in drugih parametrih, vse skupaj pa je vedno odvisno res od posameznega primera tako glede na vrsto kot na lokacijo posega. Ampak ta del je seveda možen pri novih postopkih. Za obrate, ki imajo že izdano okoljevarstveno dovoljenje, vsega tega sedaj s posodobljeno zakonodajo ne moremo preverjati.  Presoja vplivov na okolje je področje pravnega urejanja na katerem je v vseh državah Evropske unije prisotna izrazita dinamika in kompleksnost. Področje, ki v državah s primerljivim pravnim sistemom kot ga imamo v Sloveniji, odpira nekatera korenita sistemska vprašanja. Poleg okoljskih ciljev pa se na tem področju tudi zasleduje cilj debirokratizacije in zmanjšanja administrativnih bremen, kar pomeni združevanje nekaterih prej samostojnih postopkov. Aktualen primer sta nova ureditev gradbenega dovoljenja v nedavno sprejetem gradbenim zakonom, ki integrira presojo vplivov na okolje v postopek izdaje gradbenega dovoljenja, ter nova ureditev, tako imenovanega celovitega dovoljenja po Zakonu o urejanju prostora, ki v enem samem postopku združuje izvedbo prostorsko načrtovanje, gradbeno dovoljevanje in okoljsko presojanje nameravane prostorske ureditev državnega pomena. Torej to velja samo za objekte zgrajene z ali pa s sprejemom državnega prostorskega načrta. So pa še drugi primeri, ki niso povezani z gradnjo ampak z drugimi vrstami posegov, kjer se bo tudi ob sprejetih spremembah, …/ znak za konec razprave/ presoja vplivov na okolje še vedno izvajala v okviru zahtevanega okoljevarstvenega soglasja. Pri tem skladno z zahtevami prava poznamo dve kategoriji posegov, in sicer izrecno opredeljen nabor posegov, kjer je presoja vedno obvezna in nabor posegov, kjer se v predhodnem postopku ugotovi ali je presojo sploh treba izvesti.  Ob zaključku bi povedala samo še to, da gre za en del torej predpisov, kjer seveda za nove postopke …/ znak za konec razprave/ urejamo, za že sprejeta izdana okoljevarstvenega dovoljenja te stvari ne pridejo v poštev.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Danijel Krivec, izvolite dopolnitev vprašanja.
Hvala ministrici za odgovor.   (nadaljevanje) Mislim, da je nekatere stvari lepo povzela, ampak še vedno se nismo dotaknili bistva, jaz sem ravno opozoril na to, da na papirju vse velja v tem sistemu in sami ste povedali, da je več kot tisoč nekih dovoljenj izdanih, ampak težave se nam dogajajo ravno v teh mejnih primerih, ko pa objekt ni zavezan monitoringu, ni zavezan po Seveso direktivi, dobil je sicer okoljevarstveno dovoljenje, ki ni bilo v, bi rekel, po tistem rigoroznem postopku, gre pa za obrate, ki imajo zelo nevarne snovi ali v primeru odlaganja, ali nekega predelovanja, so pa vedno pod to mejo monitoringa, ki se dotika večjih industrijskih objektov, ki imajo te stvari urejene in, če boste pogledali v zadnjem obdobju v Sloveniji, na teh objektih, ki imajo predpisan monitoring, ki imajo v bistvu vse pogoje iz Seveso direktive izpolnjene, nismo imeli nekih izrednih dogodkov in zato sem jaz opozoril, ali ste mogoče preverili ali je naša zakonodaja, predvsem na teh mejnih zadevah res ustrezna. Kajti v letu 2017 se je dogajalo preveč takih neljubih dogodkov, ki jih vi sicer na papirju imate rešene, v praksi pa povzročajo težave in druga težava, ki se pojavlja v tem je, ali so inšpekcijske službe v takih primerih ustrezno odreagirale oziroma ali je ta nadzor zadosti uspešen. Kajti, ko se nekdo izogne nekim pogojem, ki jih predpisuje neka direktiva, je v bistvu v nekem boljšem položaju tudi »Vis-a-vis« nekega drugega, bi rekel, industrijskega objekta, ki je bil zaradi svojih gabaritov, števila zaposlenih in količine nekih snovi zavezan nekemu poročanju in tukaj imamo mi po mojem mnenju težavo in zato tudi to vprašanje.
Hvala lepa. Gospa Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Pri torej vašem navajanju je v resnici tako, da v zadnjih nekaj letih smo to zakonodajo ustrezno rešili, seveda pa ta zakonodaja v vsaj večini primerov ne vpliva na že izdano okoljevarstvena dovoljenja. Obratovanje teh obratov, podjetij nadzoruje inšpekcija, ne samo okoljska, lahko jo nadzorujejo seveda tudi druge inšpekcije. Res pa je, da prav po dogodkih, ki so se zgodili v Sloveniji v lanskem letu tudi Odbor za infrastrukturo in okolje je izdal neka priporočila, operativno je bila program možnosti oblikovanja skupine, ki bi preverila vsaj že obrate, ki že imajo izdane okoljevarstveno dovoljenje s strani različnih inšpektorjev, istočasno tako, da se preveri ustreznost njihovega delovanja, ki pa še ni bila na Vladi potrjena predvsem zaradi kadrovske zasedbe, nemogoče je pričakovati torej tudi od drugih inšpekcij, jaz pa lahko govorim samo o zaposlenih na Inšpekciji za okolje in pa na Agenciji Republike Slovenije, da ob vsem rednem delu še opravijo to zahtevno izreden pregled, verjetno bo v prihodnje Vlada ustrezno uredila in zagotovila te ekipe, ki bi to delo na terenu opravile. Hvala.
Hvala lepa. Gospa Vesna Vervega bo postavila vprašanje ministrici za okolje in prostor gospe Ireni Majcen. Izvolite.
Hvala lepa gospod podpredsednik, spoštovana ministrica za okolje in prostor gospa Irena Majcen, spoštovane kolegice in kolegi. Danes ste že odgovarjali na nekatera poslanska vprašanja o okoljevarstvenem dovoljenju, pravkar na enega, pa tudi o konkretnem primeru kompostarne v Ceršaku, ki sodi v občino Šentilj, pa bom vas vendar in kljub temu povprašala o problematiki te kompostarne tudi sama. Namreč, kompostarna je leta 2005 pridobila okoljevarstveno dovoljenje za predelavo 4 tisoč 900 ton bioloških odpadkov, pet let kasneje za 16 tisoč ton, zdajšnja zmogljivost kompostarne pa je 36 tisoč ton letno, kar predstavlja tretjino kapacitet celotne Slovenije in je med trinajstimi kompostarnami v Sloveniji največja. Ob začetku delovanja je podjetje prevzemalo devet  (nadaljevanje) ob začetku delovanja je podjetje prevzemalo 9 vrst odpadkov, danes pa jih že 39. Naslednji pomemben podatek oziroma argument, ki govori v prid, da je problematika zelo pereča, je tudi ta, da je objekt kompostarne umeščen tik ob Muri in spada v program Natura 2000 in da je občina Šentilj, kjer se pač nahaja ta kompostarna, del biosfernega območja Mure za vključitev na seznam biosfernih območij pri UNESCO. Civilna iniciativa in pravzaprav domačini pa ocenjujejo tudi, da podjetje, ki izvaja to dejavnost, nekako krši, torej, to je samo ocena civilne iniciative, da krši uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta. Namreč, to utemeljujejo tudi z nekaterimi argumenti, kot so, da se je pred dobrim letom dvakrat zgodil požar na območju kompostarne, da je kompostarna od stanovanjskih objektov premalo oddaljena, saj, kot smo slišali že prej od kolega, se širi neznosen … / znak za konec razprave/ smrad in množičen pojav muh. Zato vas zdaj nekako sprašujem, ali se lahko na osnovi teh kršitev uvede revizija okoljevarstvenega dovoljenja ter ponovna presoja vpliva na okolje ter ali lahko kot posledica tega privede tudi do zaprtje te kompostarne. Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Irena Majcen, ministrica, izvolite.
Irena Majcen
Hvala.  Spoštovana poslanka gospa Vesna Vervega, tematika, ki ste jo izpostavili, je v mnogočem seveda v prejšnjih letih, pa verjetno tudi v letošnjem letu, izraz delovanja ali nedelovanja takih obratov, kakor ga zaznavajo okoliški prebivalci in je velikega pomena, tako da se inšpekcijske službe na take prijave oziroma na neurejene ali vsaj v prijavah izkazujoč neurejene razmere odzovejo, zato tudi lahko povem, da je bilo v letu 2017 na tem obratu izvedenih sedem inšpekcijskih pregledov. Inšpekcija še ni zaključila s pregledi, ni še zaključnega akta, ki bi ga inšpekcijske službe izdale, zato konkretne zadeve na ta način ne morem komentirati, je pa dejstvo, da, če pri obratovanju takih obratov inšpekcije ugotovijo kakšno pomanjkljivost, izdajo seveda nalog, da se ta pomanjkljivost v določenem roku odpravi, kar pomeni, da mora ta rok preteči in se ugotovi, ali je bila pomanjkljivost odpravljena ali ne. In če ni bila in če torej obrat posluje na način, ki ne zagotavlja vsega tistega, kar je predpisano v izdanem okoljevarstvenem dovoljenju, lahko inšpekcije predlagajo odvzem okoljevarstvenega dovoljenja. Trenutno je v zakonodaji tako, da nihče drug nima te pravice, razen torej po izvedenem inšpekcijskem postopku inšpekcijske službe. Ko prehajamo potem na to temo revizije že izdanih okoljevarstvenih dovoljenj, je danes pač pokazano, da je velik interes, da bi se za vseh teh tisoč obratov, za katere so bila okoljevarstvena dovoljenja, da bi se izvedle tudi revizije. Kot sem že povedala, mi imamo dokumentacijo pripravljeno. Poleg našega Inšpektorata za okolje in prostor in agencije Republike Slovenije bi v tej ekipi, ki bi pravzaprav sočasno obiskovala take obrate, bilo zastopano tudi s strani Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Ministrstva za zdravje oziroma Urada za kemikalije, potem iz Ministrstva za infrastrukturo, ki ima seveda predvsem pri energetskih objektih pomembno vlogo. Res je, da smo predvideli osem takih skupin po osmih enotah  (nadaljevanje) kjer delujejo inšpekcijske službe, tako da v kolikor bo Vlada prisluhnila predlogu in zagotovila tudi sodelavce, je potem velika skrb za to ali obrat izpolnjuje tudi danes določene pogoje ali ne, se bi zmanjšala v roku dveh let. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Ljubo Žnidar bo postavil vprašanje ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen. Izvolite gospod Žnidar.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik! Spoštovana ministrica! Danes bi vam rad postavil vprašanje glede protipoplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini. Vemo, da je Spodnja Savinjska dolina, po dolini dejansko teče reka Savinja in da je ta zemljina na obeh bregovih, dejansko gre za prodni nasip, kajti vemo, da se je Savinja prestavljala tokom cele doline in v zgodovini nazaj, ko je, bi rekel, država bila dober skrbnik, so te brežine bile dokaj dobro zavarovane s kamnitimi zložbami, tudi z lesenimi tako pragovi v sami Savinji in seveda tudi ob obeh brežinah. Seveda tako zob časa in tudi visoke vode so dejansko te zaščite lesene, kamnite in tako naprej, je prišlo do porušitev teh zavarovanj brežin in dejansko danes reka Savinja ob vsakem večjem dežju, to je dvakrat, trikrat na leto, najeda te ranljive brežine in če vemo, da gre za gramoz, je to najedanje pri vsaki večji narasli vodi zelo hitro, se dejansko dela škoda.  V letu 2010 je bila sprejeta uredba o državnem prostorskem načrtu prav namensko za ureditev Savinje za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območji. V delu od Ločice ob Savinji do Letuša. Gre za relativno kratek odsek, ca 7 kilometrov je v celotni dolžini in seveda do danes se v tem delu ni naredilo praktično nič oziroma zelo, zelo malo. Izdelan je samo idejni projekt, ni pa nobenega nadaljevanja. To se pravi, niti izdelana projektno-tehnična dokumentacija ali v PGD ali v PZI izvedbi, celo tako daleč, da niti tip še ni potrjen, to se pravi za dokument identifikacije investicijskega projekta, kar pa je seveda osnova, da se uvrsti v državni proračun in seveda v sled tega, spoštovana ministrica, vas sprašujem kakšni bodo koraki ministrstva na tem projektu, kajti vemo, da je ogroženost urbaniziranih področij, ki so že dlje časa pozidana, izjemno, izjemno velika.
Hvala lepa. Gospa Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani poslanec gospod Ljubo Žnidar, hvala za vprašanje. Sama se bom težko izognila temu, da povem, da je Savinja seveda povodje, ki je izjemno v slovenskem prostoru, namreč na njej še ni postavljenih nobenih zajezitev kot so akumulacijske ureditve. In to je pomembno predvsem zaradi tega, ker je tudi po evropski direktivi za takšne vodotoke, torej v celotnem obsegu porečja Savinje potrebno izdelati hidrološko hidravlične študije. Tako da se s kakršnimikoli ukrepi gorvodno ne poslabšajo protipoplavne razmere na reki Savinji seveda dolvodno. Torej ministrstvo je razpisalo tako študijo, bila je pripravljena, na žalost pa je v postopku revizije recenzent zaključil,   (nadaljevanje) da ni strokovno pripravljena, na način, da bi zadoščal vsem kriterijem, ki morajo biti pri taki študiji opredeljeni.  To razlagam predvsem zato, ker vemo, da je v ali pa ob mestu Celje bilo kar nekaj ukrepov zagotavljanja protipoplavne varnosti, zagotovljeno v prejšnjem kohezijskem obdobju, da recimo v Žalcu potekajo aktivnosti, vsaj za nas, torej za mene kot ministrice po dveh straneh, čeprav po zagotovilih župana je vse usklajeno. Namreč v tem delu seveda bi naj bili za dodatno zagotavljanje protipoplavne varnosti Savinje zgrajeni suhi zadrževalniki, ki pa to pravi predvsem zaradi tega, ker se name obračajo pa kmetje, niso usklajeni med kmeti. Zakaj? Zaradi tega, ker tudi sedaj ob teh podnebnih spremembah, se potreba po vodi, torej po vodi za namakanje, pojavlja predvsem v letih, ko je padavin malo in je tudi vodostaj Savinje prenizek, torej bi bila izgradnja v zadrževalnikih, torej mokrih zadrževalnikov oziroma zadrževalnikov, kjer bi se ta količina vode zadrževala, še kako pomembna. Torej iz dveh vidikov – iz zagotavljanja protipoplavne varnosti in tudi za zagotavljanje vode za namakanje.  Če seveda sedaj se le približam končno, pa verjemite mi, da pri našem delu pa ni tako končno, kajti tu smo izločili še ta spodnji del Savinje, kjer je izredno pomembna ali pa so pomembni krajani Občine Laško. Torej v tem delu se tudi trudimo z manjšimi ukrepi zagotoviti boljšo protipoplavno varnost. Se potem seveda premikamo višje in pridemo tudi do Občine Šmartno, kjer smo z županom veliko diskutirali o teh izvedbah in ima za sanacijo Podvinskega jezu in še Polzelski jez je nekako ocenjeno, da bi v letošnjem letu se začela ta sanacija. Mislim, da je dogovor za podpis tega ukrepa za izvedbo že v pripravi. Je pa seveda Savinja gorvodno še tudi protipoplavno neurejena v zadostni meri. Gre predvsem za tisti del Savinje, kjer je tudi že v preteklosti prihajalo do številnih poškodb. Ne nazadnje tudi do cestne infrastrukture in je seveda pri takih hudourniških rekah to protipoplavno varnost vedno težje zagotavljati.  Če strnem ta svoj, pravzaprav kar predolg odgovor, ne moremo na Savinji govoriti o urejanju samo enega dela tega vodotoka …/ znak za konec razprave/ ampak je treba zajeti Savinjo kot celoto. Smo pa tudi v lanskem letu prav v Občini Žalec in še nekaterih drugih ukrepih ta utrjevanja brežin zagotovili in tudi izvedli. To se bo seveda nadaljevalo tudi v letošnjem in prihodnjem letu.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Ljubo Žnidar izvolite, dopolnitev.  Gospa ministrica se lahko izključite?
Irena Majcen
Ja seveda.
Spoštovana ministrica, mislim, da se nisva dobro razumela. Jaz vas sprašujem konkretno o navedenem odseku, kjer je sprejet državni prostorski načrt, od Ločice ob Savinji do Letuša. Ne sprašujem vas pa o vseh ukrepih na reki Savinji, ker vem, da je ogromno težav, ogromno potreb in tako naprej. Suhi zadrževalniki, zelo dobro poznam in gorvodno in dolvodno to področje, suhi zadrževalniki so nižje od tega mojega omenjenega odseka, ostalo ureditev tako z jezovi in to so višje od tega odseka razen polzelskega jezu, ki ste ga sama omenila in spoštovana ministrica ne me »farbat« da se bo polzelski jez začel letos graditi. Jaz sem dal pobudo za dopolnitev proračuna za investicije o ureditev in zavarovanju protipoplavne varnosti na tem odseku, ki ste ga koalicija jasno in glasno z glasovanjem zavrnili. Danes mi pa vi tu razlagate kako bo polzelski jez v letošnjem letu se pričel graditi. Jaz vam to ne verjamem. Če še niti projekti niso narejeni. Niti projekti niso narejeni, vi pa mi danes tu razlagate da se po polzelski jez začel v letošnjem letu graditi. Dajva, bodiva… / znak za konec razprave/ natančna, konstruktivna, jaz vam povem, da gre za območje, ki leži v dveh občinah, v občini Braslovče in občini Polzela. Ta državni prostorski načrt je bil izključno narejen samo da se zavarujejo ta urbana območja. Kajti, škoda ko bo poplava, pa to ne bo naravna nesreča, to ne bo naravna nesreča, ko bo zalilo vsa ta urbanizirana območja,… / znak za konec razprave/ kjer so pozidana območja.  In dejansko, jaz vam povem, tu se tožbam občin, tako Braslovče kot Polzela ne boste mogli izogniti, kajti država je izjemno slab gospodar.
Hvala lepa. Gospa Irena Majcen, izvolite.
Irena Majcen
Spoštovani poslanec gospod Ljubo Žnidar, mogoče ste me narobe razumeli. Mogoče sem tudi jaz bila neprevidna.  Podvinski jez je tisti, za katerega je pripravljen DIP.  Se pa strinjam ali pa sem seznanjena, tako kot ste sami navedli, da je znotraj DPN zajetih še veliko število rešitev, o katerih sem vam povedala, da jih je treba uskladiti oziroma izvesti tako, da ne poslabšajo protipoplavne varnosti nižje ležečim krajem. In v tem delu imamo na ministrstvu, glede na to, da izdelana hidrološko hidravlična študija ni bila dokončana oziroma ni bila izvedena na način, ki bi nam v prihodnje olajšal preverbo gradbenih posegov, tako da bo po končanem sedanjem postopku, ki ga imamo z izvajalci, seveda treba pripraviti in razpisati novo pripravo in izvedbo hidrološke hidravlične študije na Savinji.  Tako, da moj namen ni bil da se kakorkoli izogibam, res pa je, da vsaj tisti, ki se vodami ukvarjajo, vedo, da prav za Savinjo, o kateri sem povedala, da nima nekih ureditev, je treba za celoten vodotok pripraviti to študijo. In se vam opravičujem, če sem bila v kakšnem delu premalo jasna. Hvala lepa.
Hvala lepa. Izvolite, gospod Ljubo Žnidar, imate postopkovni predlog.
Spoštovani, predlagam, da se o navedenem ukrepu neizvajanja protipoplavne varnosti v Spodnji Savinjski dolini opravi javna razprava, kajti v zraku visi ob prvi naraščajoči poplavi reke Savinje, se bo naredila velika družbena škoda. V dveh občinah, v občini Braslovče in občini Polzela, kajti poplavljena bodo urbanizirana območja, za katera so bila izdana gradbena dovoljenja in v skladu z vso veljavno zakonodajo. Kdo pa bo krivec? Krivec bo pa gospod, to se pravi lastnik, država, konkretno odgovorno ministrstvo, ker dejansko ne poskrbi za protipoplavno varnosti. Kajti, povišan vodotok ni naravna katastrofa, to se zgodi 3-krat na leto. V povprečju 3-krat na leto. In 3-krat na leto voda odnaša to nezavarovano prodnato brežino. Zraven, 30, 40 metrov zraven so pa novi stanovanjski objekti, ki so ogroženi, zelo ogroženi. In gre za, bi rekel, zaradi opustitve zavarovanja protipoplavne varnosti in zaradi tega menim, da je treba opraviti javno razpravo.
Hvala lepa. Gospod Ljubo Žnidar, o vašem predlogu bo Državni zbor odločal jutri v okviru glasovanj. Gospod Luka Mesec bo postavil vprašanje ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman. Ministrica je odsotna, tako da prosim, da se opredelite do načina odgovora.   (nadaljevanje) Izvolite, gospod Mesec.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Ministrici za finance bom postavil vprašanje glede napovedane privatizacije družbe Hit, d.d., iz Nove Gorice, splošneje pa o letnem načrtu upravljanja kapitalskih naložb države za leto 2018, ki ga pripravlja Slovenski državni holding.  Zgodba, kratko, je naslednja. Vlada je 21. decembra lani dala soglasje k letnemu načrtu upravljanja naložb SDH, v katerem so med drugim napovedane privatizacije igralniške dejavnosti, konkretno, prodalo naj bi se 9,46 % delež Casinoja Portorož, 43 % delež Casinoja Bled in 20 % delež Casinoja Hit Gorica. Na podlagi tega dokumenta, ki je dostopen na spletni strani Slovenskega državnega holdinga, ministrico za finance sprašujem naslednje stvari. Prvič, kot sama dobro ve, je v 55.a členu Zakona o igrah na srečo določeno, da mora imeti država vsaj 51 % delež v igralnicah, kot je, recimo, Hit Gorica. Če SDH dejansko proda teh 20 %, bo delež manjši. Torej me zanima: Zakaj je Vlada dala pristanek k tej napovedani privatizaciji in tudi drugih casinojev, brez da bi imela za to zakonsko podlago? Mislim, ta napoved je nezakonita po trenutni ureditvi. Drugič, zanima me: Kakšno je to sosledje - najprej je bila stvar uvrščena na seznam o privatizaciji, na strani SDH je zvezdica, da je za to potrebna sprememba Zakona o igrah na srečo, ampak očitno se bomo najprej pogovarjali o privatizaciji, šele subsidiarno se bomo pa pogovarjali o tem, kakšen učinek na okolje imajo igre na srečo. Za okolje, kot je Nova Gorica, vsi dobro vemo, da igre na srečo ne pomenijo samo delovnih mest, zaslužka, razvoja lokalne skupnosti in tako naprej, ampak tudi, če je dejavnost neregulirana, lahko pomenijo visoka tveganja za odvisnost od iger na srečo, za razvoj monokulturne / znak za konec razprave/ dejavnosti v kraju in tako naprej. Zato je po trenutni zakonodaji ta dejavnost strogo regulirana, mi se pa pogovarjamo najprej o privatizaciji in šele posredno se bomo pogovarjali o tem, kakšno regulacijo te dejavnosti hočemo imeti. Tako je moje drugo vprašanje: Zakaj ni vrstni red obraten? In tretje vprašanje, na spletni strani SDH piše: »Pred začetkom oziroma realizacijo prodaj je potrebna sprememba Zakona / opozorilni znak za konec/ o igrah na srečo.« Zato me zanima: Ali to pomeni pred začetkom ali pred realizacijo? Se pravi, ali bodo postopki prodaje stekli, še preden se bojo začeli pogovarjati o zakonu, ali se bomo pogovarjali… / izklop mikrofona/  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Maruša Škopac bo postavila vprašanje ministrici za zdravje, gospe Milojki Kolar Celarc.
Hvala za besedo.  Ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc sprašujem naslednje. S projektom eZdravje smo uvedli učinkovito obliko elektronskih rešitev v zdravstvu, kar prinaša nemalo težko pričakovanih in učinkovitih rešitev. V okviru tega projekta je bil uspešno zagnan tudi projekt eNaročanje. Gre za elektronski sistem napotovanja in naročanja s primarne na sekundarno in terciarno raven, ki omogoča pacientom pregled nad vsemi izvajalci zdravstvene dejavnosti, možnost izbire najugodnejšega termina ter učinkovito obveščanje o morebitnih spremembah termina. Vse to poteka preko elektronske napotnice, podobno kot je bil predhodno že vzpostavljen projekt eRecept. Z eNapotnico zdravnik lahko pacienta sam naroči na zdravstveno storitev tja, kjer je čakalna doba najkrajša, ali pa to naredi pacient sam in se uskladi glede na želene regije, ustanove ali glede želenega termina. V okviru projekta eZdravje je vzpostavljen tudi spletni portal eZvem, ki omogoča varen dostop do storitev eZdravja, z možnostjo e-naročanja in dostopa do eRecepta ter elektronskih zdravstvenih podatkov. S sistemom e-naročanja smo pridobili tudi nacionalni čakalni seznam, ki se samodejno in sproti osvežuje s podatki čakalnih dob za posamezno storitev oziroma za posameznega izvajalca. Vse te rešitve pozdravljam, saj menim, da prinašajo koristi tako za pacienta, za zdravstvene delavce kot tudi na ravni sistema. Imam pa konkretno vprašanje glede elektronskega naročanja po posameznih storitvah, in sicer: Ali so v sistem vgrajene vse   (nadaljevanje) storitve v zdravstvu, ali so mogoče tudi takšne zdravstvene storitve, ki v projektu e-Naročanje še niso sistematizirani. Predčasno se je namreč name obrnil državljan, ki je pri osebni zdravnici dobil napotnico za psihologa za svojega otroka s stopnjo nujnosti 'hitro'. Pri iskanju zdravnika psihologa za mladostnike na portalu e-Naročanje ni našel te storitve in posledično tudi ne podatka o čakalni vrsti. Tudi sama na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje nisem našla te zdravstvene storitve. Z e-Napotnico se namreč lahko prijaviš samo na prvi psihiatrični pregled, kar pa ni enako kot prvi pregled pri psihologu. Zato vas sprašujem, kje so objavljeni podatki o zdravnikih psihologih, ki sprejemajo mladoletne otroke, in kakšna je čakalna doba za tovrstne preglede in kako se lahko na te preglede naročiš, če niso vključeni v sistem e-Naročanja? Za odgovor se zahvaljujem.
Hvala lepa. Gospa ministrica, Milojka Kolar Celarc, izvolite.