Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Pričenjam 1. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Marijan Pojbič. Vse prisotne lepo pozdravljam.
Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje, dovolite, da nagovorim Državni zbor v zvezi s spominom na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. 2. aprila 2009 je Evropski parlament sprejel resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri izpostavlja, da je že leto prej, 23. septembra 2008 sprejel deklaracijo, da se 23. avgust razglasi za evropski dan spomina na žrtve stalinizma in nacizma. Od leta 2008 dalje, tako 23. avgusta obeležujemo dan spomina na vse žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki so krvavo posegli v razvoj držav evropske celine. Zato moram in želim danes nasloviti ta visoki zbor nekaj besed o tej temi, ki je v Evropi in še zlasti v Sloveniji še vedno pereča in boleča. Dan spomina na žrtve totalitarizmov zahteva, da opravimo svojo civilizacijsko dolžnost in v svojem spominu ohranimo vse žrtve vseh totalitarizmov in avtoritarnih režimov, njihove svojce in vse posameznike, ki so bili z njimi posredno ali neposredno prizadeti. Pri tem imajo pomembno vlogo zgodovinarji, ki jih Evropski parlament v točki A omenjene resolucije poziva k uporabi znanstvenih orodij za proučevanje preteklosti, da bi bili čim bolj nepristranski. Pri tem imamo zelo pomembno vlogo politične stranke, ki se ne smemo lastiti izključne pravice do razlage zgodovine, tako pravi točka B resolucija Evropskega parlamenta. Uradne politične razlage zgodovinskih dejstev pa ne bi smeli vsiljevati niti z večinskimi odločitvami v parlamentih, kot pravi točka C omenjene resolucije. In končno Evropski parlament poziva, da je v Evropi treba ohraniti spomnim na tragično preteklost Evrope, počastiti žrtve, obsoditi storilce in položiti temelje za spravo, ki bo temeljila na resnici in spominu, to je točka F resolucije Evropskega parlamenta. Zato je prav, da izrazimo spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi, po svetu in še zlasti pri nas ter z našim delovanjem, udejstvovanjem in obnašanjem. Tudi v tem visokem zboru obnavljamo svojo zavezanost miroljubni in uspešni Evropi, ki temelji na vrednotah, kot so spoštovanje človekovega dostojanstva, svoboda, demokracija, enakost, načela pravne države in spoštovanja človekovih pravic, kot pravita 1. in 2. točka omenjene resolucije. Brez tega bo spomin na žrtve totalitarnih sistemov in avtoritarnih režimov zbledel. Toda rane, ki so nam jih zadali v Evropi in pri nas ne bomo mogli pozdraviti z molkom. Ne. O tem moramo govoriti. Če si za spodbudo in zgled vzamemo še nepreseženo delo politične mislice Hannah Arendt, ki je v svoji knjigi izvori totalitarizma opozorila, da totalitarnega sistema brez soglasja družbe, od množic do elit, ni mogoče vzpostaviti. Zlo totalitarizmov lahko zameji lahko zameji le prostor političnega delovanja, ki ga omogoča zmožnost državljanov, da politično delujejo in parlament predstavlja takšen prostor političnega. Prostor političnega govora in dialoga.
Želim in upam, da bo takšen prostor tudi ta Državni zbor. Da bomo skušali razumeti, ne da bi opravičevali nasilje. Da bomo z lastnim mišljenjem zamejevali prostore vdanega pristajanja na politično samovoljo in da bomo s pravim političnim govorjenjem in delovanjem nenehno ohranjali spomin na žrtve totalitarizmov. Vsak trenutek našega dela v Državnem zboru lahko izkoristimo za to, da se poskušamo vedno znova približati zgledom, ki nam jih je postavila Hannah Arendt – da ne molčimo in se molče strinjamo s tistim, kar se je zgodilo, ampak da politično govorimo in spreminjamo tisto, kar moramo spremeniti, da bomo skupaj lažje ubrali in nadaljevali pot, ne kakršnekoli, ampak demokratično in parlamentarno pot. Hvala.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 1. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 22. avgusta 2014, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 88 poslank in poslancev, za je glasovalo 84, proti 2.
(Za je glasovalo 84.) (Proti 2.)
Ugotavljam, da je dnevni red 1. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – VOLITVE PODPREDSEDNIKOV DRŽAVNEGA ZBORA.
Obveščam vas, da sta za izvolitev podpredsednikov Državnega zbora 22. avgusta 2014 predlog predložili skupina 49 poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom, ki za podpredsednika Državnega zbora predlaga Janka Vebra, ter skupina 49 poslank in poslancev s prvopodpisanim Francem Juršo, ki za podpredsednika Državnega zbora predlaga Primoža Hainza. Za dopolnilno obrazložitev predloga kandidature dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja mag. Dejanu Židanu.
Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!
Poslanke in poslanci Socialnih demokratov smo ponosni, da danes, ko so pred nami odločitve, ki bodo pomembno zaznamovale vodenje in delovanje Državnega zbora v tem mandatu, na mesto podpredsednika predlagamo Janka Vebra.
Državni zbor je v teh časih morda bolj kot kadarkoli prej pred velikimi izzivi, izzivi, ki bodo od vsakega izmed nas, poslank in poslancev, terjali odgovorno delo in nemalokrat težke odločitve. Vodenje Državnega zbora, ki z vsako odločitvijo še kako vpliva na življenja naših državljank in državljanov, mora biti tako zaupano ljudem, ki lahko s svojimi osebnostnimi lastnostmi ter izkušnjami pripomorejo k odgovornemu in verodostojnemu delu te institucije. Naš poslanski in tudi moj strankarski kolega Janko Veber presega izbiro Socialnih demokratov, predlagati nekoga iz naših vrst na mesto podpredsednika Državnega zbora. Je politik, ki ga lahko brez pomisleka umestimo med najvidnejša imena te institucije. Da je temu tako, gre pripisati njegovi izjemno bogati politični poti. Janko Veber je svojo poklicno pot pričel na področju urejanja prostora in inšpekcijskih služb na občini Kočevje, kasneje pa je postal direktor javnega podjetja Hidrovod Kočevje-Ribnica. Pomembna prelomnica v njegovi politični karieri je prav gotovo leto 1994, ko je bil izvoljen za župana občine Kočevje. Njegovo predano delo in osebnostne lastnosti, med katerimi gre poudariti čut za sočloveka, so bile s strani občank in občanov prepoznane in na mesto župana je bil izvoljen kar trikrat. Od leta 1996 mu volivke in volivci zaupajo mesto poslanca. Svoje delo v parlamentarnih klopeh je skozi vsa leta nadgrajeval. Bil je član in podpredsednik mnogih parlamentarnih odborov in komisij. Predsednik Odbora za promet, vodil je poslansko skupino Socialnih demokratov. V zadnjem letu pa so ga poslanke in poslanci prejšnjega sklica izvolili za predsednika Državnega zbora. Ponosen sem, da je imel Državni zbor predsednika iz vrst socialnih demokratov. Še posebej ponosen pa sem, da je bil Janko Veber vseh poslank in poslancev in to ne samo na papirju. Janko Veber je svojo odgovorno držo, posebno razlago Poslovnika in s korektnim delom Državnega zbora dal dobro popotnico, hkrati pa postavil visoka merila za naprej. Danes bomo naredili pomemben korak, ki bo dokončal dokončno v okviru dela Državnega zbora s tem, da bomo izvolili podpredsednike ter generalnega sekretarja. Pred nami so odločitve, ki bodo pomembno vplivale na delo same institucije in ne zadnje tudi na izraz institucije navzven. Gre za močno ekipo, ki bo uspešno krmarila čez zahtevane naloge, ki čakajo Državni zbor, bomo imeli zaupanje ljudi, da smo ne glede na politične barve in strankarske preference ekipa, ki je tukaj voljena za ljudi in od ljudi. Zato pustimo ob strani svoje interese in popolnimo vodstvo Državnega zbora s kompetentnimi kandidati. Janko Veber je več kot dokaz, da si zasluži naše zaupanje in prepričan sem, da bo delo podpredsednika Državnega zbora opravljal odlično. Hvala.
Za dopolnilno obrazložitev predloga kandidature dame besedo še predstavniku predlagatelja, Francu Jurši.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav spoštovane poslanke, spoštovani poslanci ter tudi predstavniki medijev in drugih javnosti!
Pred nami so volitve podpredsednika Državnega zbora oziroma dveh podpredsednikov Državnega zbora. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev predlagamo, da eno od treh podpredsedniških mest zasede poslanec iz naših vrst, gospod Primož Hainz. Po naši oceni gre za primerno osebo, ki bo delo podpredsednika Državnega zbora opravljala z največjo mero odgovornosti. Gospod Hainz ima namreč dolgoletne izkušnje z delom v Državnem svetu. Delaj je tudi eno mandatno obdobje kot sekretar Državnega sveta, ki jih bo lahko koristno integriral v delo podpredsednika Državnega zbora.
Poslanke in poslanci Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev menimo, da je podan predlog, da se za podpredsednika državnega zbora izvoli gospoda Primož Hainz več kot primeren. Verjamemo, da bo uspešno in odgovorno opravljal zahtevne naloge podpredsednika Državnega zbora, zato predlagamo, da poslanke in poslanci tega sklica Državnega zbora podprete predlog poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev, da se Primoža Hainza izvoli za podpredsednika našega parlamenta. Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima poslanska skupina Stranke Mira Cerarja, dr. Simona Kustec Lipicer.
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci!
V Poslanski skupini Stranke Mira Cerarja smo se odločili, da poslanca Poslanske skupine SD, Janka Vebra in poslanca Poslanske skupine DeSUS, Primoža Hainza, podpremo kot kandidata za podpredsednika Državnega zbora.
Janko Veber je dolgoletni, izjemno izkušen poslanec in politik, ki je svojo poklicno pot začel že leta 1994 in sodi v sam vrh najbolj izkušenih slovenskih parlamentarcev. V svojem dosedanjem delovanju je uspel izkazovati dosleden in odgovoren odnos do zahtevnih vodstvenih nalog v Državnem zboru. Njegove značajske lastnosti, modrost, še dodatno opravičujejo našo podporo kandidatu Janku Vebru. Na sedanjih predčasnih parlamentarnih volitvah so mu volivci in volivke zaupali že šesti zaporedni mandat poslanca, zato smo še toliko bolj prepričani, da bo kot podpredsednik Državnega zbora s svojim delom visoko profesionalno vodil naš zbor in da bo tako deležen zaupanja poslank in poslancev iz vseh parlamentarnih strank.
Prav tako v Poslanski skupini Stranke Mira Cerarja tudi kandidata Primoža Hainza podpiramo za podpredsednika Državnega zbora. Kandidat Primož Hainz je v zadnjih 12 letih v vlogi sekretarja in namestnika sekretarja Državnega sveta Republike Slovenije pridobil nize organizacijskih in vodstvenih izkušenj, ki bodo nepogrešljive tudi v funkciji podpredsednika Državnega zbora. Svojo načelnost in iskreno prizadevanje za boljše življenje vseh nas je med drugim izkazoval v zadnjem obdobju tudi v svojih pogajalskih sodelovanjih v pogajalskih procesih za novo koalicijo, zato verjamemo, da bo tudi kandidat Primož Hainz strokovno suvereno opravljal funkcijo podpredsednika našega zbora.
Vsekakor bomo v Poslanski skupini Stranke Mira Cerarja oba kandidata soglasno podprli. Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Zanjo Karl Viktor Erjavec.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, drage poslanke in poslanci, spoštovani vsi prisotni!
V Poslanski skupini stranke DeSUS smo zelo zadovoljni, da je prišlo do današnje seje, ki pomeni v bistvu dokončno oblikovanje Državnega zbora, zato menim, da je to pomembno, ker vemo v kakšni situaciji se Slovenija nahaja in da je potrebno, da čim prej oblikujemo potrebne organe, ki bodo prevzeli odgovornost za upravljanje z državo. Prvi korak je gotovo Državni zbor, naslednji korak bo vlada in prepričan sem, da v roku 14 dni bo Slovenija nekako v polni sestavi, da bo lahko prevzemala in vlada in Državni zbor odgovornost za upravljanje s to državo.
Moram reči, da obžalujem, glede na to, da Poslovnik Državnega zbora omogoča, da ponudi mesto podpredsednika tudi največja opozicijska stranka. Dobro bi bilo v teh časih, da bi v vodstvu Državnega zbora delovala tudi največja opozicijska stranka, zlasti v smislu konstruktivne opozicije. Vemo, da težave s katerimi se soočamo, so ogromne in da bi bilo potrebno, da skupaj presežemo vse te težave s katerimi se država danes sooča. Lahko rečem, da sem zelo zadovoljen z obema predlogoma. Gospoda Janka Vebra poznam že vrsto let. Lahko mu tudi čestitam za odlično opravljeno delo v času ko je vodil ta spoštovani zbor. Prepričan sem, da bo enako dobro opravljal svoje delo kot podpredsednik Državnega zbora in se že veselim sodelovanja z njim. Enako velja tudi za gospoda Primoža Hainza. Gre za človeka, ki ima dolgoletne izkušnje v tej stavbi, vendar ne v tem prostoru. Kot sekretar Državnega sveta ga odlikuje mirnost, povezovalnost, premišljenost in sem prepričan, da smo ponudili v stranki DeSUS, v poslanski skupini, dobrega kandidata s katerim, ko bomo končali mandat, boste lahko rekli, da je bilo zelo prijetno sodelovati.
Tako da kot predsednik stranke DeSUS in kot član tega Državnega zbora pričakujem čim večjo podporo za oba kandidata, ker je v interesu vseh nas, da čim prej oblikujemo dokončno Državni zbor. Hvala.
