1. TRAK (DAG)

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam 3. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, Violeta Tomić, Marija Bačič, Ksenija Korenjak Kramar, Miha Kordiš, Janez Janša, Franc Breznik in Igor Zorčič od 15. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in minister ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednico Sveta Fundacije za šport mag. Katjo Koren Miklavec k 14. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 5. decembra 2014, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda seje nisem prejel.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o dveh predlogih za širitev dnevnega reda seje. Prvič, Vlada Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 3. seje Državnega zbora razširi s 7.a točko, to je Predlog zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela v javnem sektorju za leto 2015, nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli skupaj s predlogom navedenega zakona 10.12.2014. Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagatelj širitve? (Ne.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Tako ne bo predstavitve stališč k predlogu za širitev in lahko preidemo na odločanje. Najprej poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev. Za je glasovalo 57, proti 17.

(Za je glasovalo 57.) (Proti 17.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

V skladu s časovnim potekom seje bo Državni zbor to točko obravnaval v torek, 16.12.2014.

Imamo še en predlog za širitev dnevnega reda. Vlada Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 3. seje Državnega zbora razširi tudi s 7.b točko, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2014 in 2015, nujni postopek. Predlog za širitev ste prejeli skupaj s predlogom navedenega zakona 10.12.2014. Želi glede tega besedo predsednik Vlade oziroma predstavnik Vlade? (Ne.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo.

Mislim, da je zelo neobičajno, da Vlada, ki je dala predlog za širitev dnevnega reda s to in tudi s prejšnjo točko dnevnega reda, ne obrazloži svoje zahteve, še posebej, ker ima za to možnost. Mi širitve z zakonom o izvrševanju proračuna tega predloga ne bomo podprli, kajti po našem mnenju gre za zelo nesistematičen pristop Vlade pri urejanju javnih financ. To bo sedajle drugi predlog v dveh mesecih kar zadeva zakon o izvrševanju proračuna in najbrž bo januarja, ko bo Vlada vložila rebalans proračuna za leto 2015 na vrsti še tretji zakon o izvrševanju proračuna v vsega treh mesecih. Mislim, da je to dokaz več, da stvari ne potekajo, kar zadeva pripravo finančnih ukrepov na nek sistematičen način, da na tak način bo težko karkoli konsolidirati in tudi izgublja se pregled nad ukrepi, če bomo v treh mesecih trikrat obravnavali isti zakon po nujnem postopku.

Tudi kar zadeva predlog ukrepov v tem zakonu, ki je zajet, je pravzaprav na nek način neobičajen, čeprav se sindikati javnega sektorja dogovorili nekatere stvari pa se mi zdi dokaj nelogično, da je, kar zadeva zmanjšanje zaposlovanja v javnem sektorju, to cenijo samo na 1%, če je naravni odliv preračunano na 40 let delovne dobe dva in pol. To se prvi, da ste komaj dobro tretjino naravnega odliva zajeli kot ključni ukrep Vlade pri reševanju javnih financ komaj tretjino. In govorite,da je to nek velik uspeh. V pogajanjih s sindikati je pravzaprav to neresno.

Drugo je pa tudi področje, ki ni ustrezno urejeno je pa področje kupnin in ostalih stvari, ki so povezane s tem. In jaz mislim, da taki parcialnih nesistemskih ukrepov, neučinkovitih ukrepov sprejemati po nujnem postopku niti ni primerno, še posebej, ker gre za krovni zakon, ki uvaja oziroma ki spremlja izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Mi bomo glasovali proti.

Še kakšno mnenje? Ne. S tem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širitev. In prehajamo na odločanje. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 26.

(Za je glasovalo 51.) (Proti 26.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

V skladu s časovnim potekom seje bo zbor to točko obravnaval v torek, 16. 12. 2014.

Prehajamo na odločanje na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem ter sprejetima dopolnitvama. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 56, proti 2.

(Za je glasovalo 56.) (Proti 2.)

Ugotavljam, da je dnevni red 3. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 44 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom drugim odstavkom 245. ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri poslanska vprašanja poslancev in poslanke opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom imajo vsi skupaj n voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30. dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se danes opravičila gospod Karl Viktor Erjavec minister za zunanje zadeve ter mag. Dejan Židan minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, dr. Miroslav Cerar.

Poslansko vprašanje bodo postavili kot prvi, dr. Franc Trček.

Pozdravljeni! Hvala za besedo predsedujoči. Pozdravljene obiskovalke in obiskovalci, cenjeni zbor, Vlada, gospod predsednik!

O procesih osamosvojitve Slovenije smo govorili o policentričnem družbeno-prostorskem razvoju in kje smo danes. Medregionalne in znotraj regionalne razlike naraščajo. To od kod si oziroma kje živiš, vedno bolj določa tudi kako živiš. Država je izrazito centralizirana, na prste ene roke lahko preštejemo ustanove nacionalnega pomena, ki nimajo sedeža v Ljubljani. Ob centralizirani državi imamo občine z veliko obveznosti in vedno bolj praznimi občinskimi blagajnami. Ne gre le za naš in moj Maribor, ki je zadnje dni spraznil občinsko blagajno in socialno bombo v središču pozornosti. Številne občine, ne le trenutno najbolj zadolžene in pogosto periferne so na robu bankrota. Na primer, tudi občina Litija z nasedlo naložbo socialno-varstvenega centra, občina Laško s ponesrečeno koncesijo nemškemu koncesionarju glede čiščenja voda in še bi lahko našteval. Trenutno stanje je posledica mreže lokalnih in regionalnih političnih in gospodarskih elit, ki jih je omogočala stara politika ter pokrivala samooklicana pravniška elita. Dovolj je, če si preberemo revizijska poročila Računskega sodišča, da uvidimo ta sistemski problem. To, če uporabim pogovorni jezik, legalizirano krajo plenilskega razreda. Politična elita v dvajsetih letih ni bila sposobna oblikovati nacionalnih in regionalnih razvojnih politik. Naraščajoča razlika se skriva zelo rado z inventivnimi metodologijami v statistiki, a stvarnost vedno bolj buta na plano. Žal stiske vodijo ljudi v tragična dejanja. Izvršilna oblast vsega tega ali ne razume ali pa noče uvideti. Občasno se Vlade sicer res nekoliko zganijo z interventnimi zakoni in obljubami, ki pa se ne uresničijo. 5. člen Ustave Republike Slovenije določa, da mora država ustvarjati pogoje za skladen civilizacijski in kulturni razvoj vseh delov Slovenije, dolžnost vseh vlad, tudi sedanje je, da zagotavlja enakovredno kakovost življenja vsem prebivalkam in prebivalcem Slovenije, ne glede na to, kjer prebivajo. Zato vas gospod predsednik Vlade Republike Slovenije sprašujem:

S kakšnimi ukrepi se boste lotili socialnih in gospodarskih težav zapostavljenih, razvojno vedno bolj ogroženih pokrajin? Kako boste zagotovili enakomernejši razvoj Slovenije, v kateri kakovost življenja ne bo odvisna od tega kje se je nekdo rodil ali kjer nekdo prebiva?

Hvala. Za besedo.

Besedo ima predsednik Vlade, dr. Miro Cerar.

Spoštovani zbor, spoštovani predsednik Državnega zbora, poslanke, poslanci!

Cenjeni kolega Trček, hvala za to vprašanje. Naj odgovorim skozi dve dimenziji. Prva je seveda tista splošna naravnanost je bila in upam, da tudi celotne politike v obdobju v katerega vstopamo, kjer si bomo seveda prizadevali za tiste zakonske in druge splošne ukrepe, ki bodo pripomogli k uspešnejšemu razvoju regij, občin, skratka lokalnih okolij. Po drugi strani pa bi omenil, morda s tem celo pričnem, konkretne odzive, kajti en tak odziv smo pravzaprav že izvedli, kajti 8. decembra, sem se osebno, skupaj s svojimi nekaterimi ministri odzval, na problematiko v Zasavju, povezano predvsem s Termoelektrarno Trbovlje, kjer je grozila izguba 165 oziroma še vedno grozi izguba 165 delovnih mest, zaradi zaprtja, kot vemo, rudnika, in s tem povezanimi problemi. In tukaj smo zaznali, da je treba ukrepati konkretno, hitro, ker gre za ljudi, človeške usode in zato smo prišli prav v Zasavje, v Trbovlje, kjer smo na širšem koordinacijskem sestanku z deležniki, ki so povezani s to problematiko, uspeli že zagotoviti, da bo omogočeno 50 do 70 možnih prezaposlitev. Hkrati pa smo ustanovili posebno koordinacijsko skupino, ki bo tako v zvezi s to problematiko, torej TET-a, kot tudi širše, v zvezi s problematiko Zasavja, ugotovila kje so ključni problemi, katere so ključne možne kratkoročne, srednjeročne rešitve in potem bo lokalna skupnost v povezavi z vlado in z deležniki na tem področju, bodisi predstavniki podjetništva, energetike in tako dalje, poiskala konkretne rešitve. Torej vlada je tu že pokazala, da misli zelo resno. To bomo tudi pokazali tako, da bomo prihodnje leto začeli obiskovati regije in naš namen je, da se seveda podano v vse slovenske regije, da na nek način pokrijemo, da tako rečem, celotno Slovenija. Seveda pa bodo bili ti obiski, delovni obiski, dobro pripravljeni vnaprej, da ne bomo seveda počeli tisto kar ni primerno, sploh ne v tem času, ko so zadeve, kot pravite, resne, da bi se posvečali predvsem videzu. Treba je najti vsebine, kje so problemi najhujši, kako jih začeti reševati, kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno.

Tukaj bi poudaril, da moramo upoštevati raznolikost regij, občin, torej lokalnih okolij, kakorkoli to opredelimo, in tukaj je treba pristopati k rešitvam na način, ki ga na nek način priporoča že sporočilo OECD, ki je nastalo v pripravi teritorialnega poročila za Slovenijo, v katerem je zapisano, da so razvojno uspešne tiste države, ki so navznoter uspele vzpostaviti učinkovit teritorialni razvojni dialog, navzven pa povezati svoje razvojne potenciale, s tistimi v soseščini. To se pravi, treba je imeti dialog, treba je ugotovili kaj so posebnosti regij in se z vlaganjem v znanost, tehnologijo in ovire, torej v podjetništvo, v druge sfere, odzivati predvsem na ta način, da so te naložbe osmišljene, denimo v smislu pametne specializacije, da te investicije prinašajo dodano vrednost in multiplikativne učinke, kar ni bil vedno primer oziroma zelo pogosto tudi ne v preteklosti. In predvsem, da se pri tem upoštevajo posebnosti regije, da se torej spodbuja tisto kar je za neko regijo razvojno lahko najbolj učinkovito, ker ima pač ta regija neke zgodovinske, naravne ali druge danosti v tej smeri.

Tako da če na tej točki nekako zaključim, bi rekel, absolutno bo vlada, upam, da tudi skupaj s koalicijo in celotno politiko, izkazala maksimalni posluh za regionalni razvoj in v prihodnjem letu bomo to seveda nadalje, kot smo že pokazali na primeru, ki sem ga omenil, dopolnili tudi s konkretnimi ukrepi, seveda pa tudi sistemskimi, ki bodo sprejeti na zakonodaji in drugih širših ravneh. Hvala lepa.

Dr. Franc Trček ima zahtevo za dopolnitev odgovora. Prosim.

Hvala še enkrat za besedo.

Z odgovorom seveda nisem zadovoljen, ker je nekoliko presplošen. Vem, da je komisija, ki je bila ustanovljena za reševanje TET-a, sprejela sklep, da TET ne gre v stečaj in to naj bi bilo realizirano ta teden. Zanima me kako je s tem.

Prihodnje leto bo za Maribor verjetno že prepozno. Kar bi želel slišati, bi želel slišati, kdaj bo vlada sprejela nek sistemski razvojni zakon, ki bo reševal problematiko depriviligiranih regij, časovnico tega sprejetja in seveda tudi finančno konstrukcijo le te oblike reševanja. Hvala.

Besedo ima, predsednik Vlade dr. Miro Cerar.

Hvala.

Torej, seveda je odgovor bil do neke mere splošen kar je tudi normalno kajti ti problemi se urejajo tudi na splošni ravni kot sem rekel za zakone tudi sam ste omenili, da bi bilo treba na zakonski ravni sistemsko na nekatere zadeve urejati. Bil sem pa tudi zelo konkreten, navedel sem konkreten primer in tudi v okviru splošnih navedb sem omenil pametno specializacijo, upoštevanje lokalnih značilnosti, vlaganje v znanost, tehnologijo in oviranje, upoštevanje dodane vrednosti multiplikativnih učinkov in podobno. Možnost kriznih intervencij. Tu lahko menim, da že sedanji zakon vzpodbujanje skladnega regionalnega razvoja omogoča Vladi, da sama razglasi neko območje za krizno v tem smislu in lahko potem izvaja na tem problemskem območju določene ukrepe kot so davčna olajšava za zaposlovanje, davčna olajšava za novo investiranje, povračilo plačanih prispevkov in tako naprej.

Zdaj tukaj bi rad izpostavil neko misel in vsi problemi v občinah ali v vseh občinah. Posledica slabe politike države pač pa marsikje tudi slabe politike v samih občinah. In zato je treba pristopiti kot pravite samih problemov vedno konkretni. Tipičen primer se je zdaj pokazal v Mariboru. Res, da je tu naloga država bila že pred leti na nek način zastavljena, da pomaga, žal ni prišla do realizacije nekaterih že zasnovanih ukrepov in to je vsekakor izziv za to Vlado, tudi za ta parlament. Po drugi strani pa smo bili ravno pred kratkim priča nekaterim trditvam, izvajam v občini, ki so kazale na neko dramatično situacijo in so bile potem same po sebi ovržene za, bi rekel izjavami s strani iste občine torej župana, da so situacije nekoliko drugačne. In jaz mislim, da tako recimo Maribor kot prej smo govorili pač o Trbovljah, lahko bi govorili o drugih občinah o Zasavju ali marsikje drugje v Sloveniji potrebujejo to konkretno preučitev. Vlada se bo s tem, ko sem rekel tudi ukvarjala, šla bo v same regije, šla bo v kontakt z občinami nenazadnje se bomo in se že odzivamo tudi na problematiko v posameznih občinah s strani na strani posameznih ministrstev / znak za konec razprave / tako, da mislim, da tu smo že naredili prve korake. In tudi na zakonodajni ravni bodo ti koraki zanesljivo sledili.