Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 24. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: gospod Kamal Izidor Shaker, gospod Saša Tabaković, mag. Marko Pogačnik, gospod Žan Mahnič do 15. ure, dr. Franc Trček in gospod Igor Zorčič od 16. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in minister ter generalno sekretarko Vlade k 1. in 38. točki dnevnega reda, direktorico Agencije za energijo mag. Duško Godina k 36. točki dnevnega reda, dr. Marka Novaka, predsednika Sodnega sveta k 40.a točki ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje, vas moram obvestiti, da je umrl gospod Maksimiljan Maks Lavrinc, poslanec Državnega zbora v mandatnih obdobjih od leta 1992 do leta 2004.

Prosim vas, da spomin nanj počastimo z minuto molka.

/ minuta molka/

Slava mu.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 24. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 4. novembra 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločili na podlagi prvega in petega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Odbora za zdravstvo Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 24. seje umakne, 18. točko, to je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah določenih Zakonov s področja zdravstvene dejavnosti ter jo uvrsti na naslednjo sejo zbora. Predlog ste prejeli 11. 11. 2016 in je objavljen na E-klopi.

V skladu s petim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora se ta točka umakne z dnevnega reda brez razprave in glasovanja. Ugotavljam, da je 18. točka umaknjena z dnevnega reda 24. seje zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem in ugotovljeno spremembo.

Postopkovno, mag. Alenka Bratušek.

Najlepša hvala. Spoštovani predsednik!

Jaz vas lepo prosim, če nam lahko kljub temu, da ste skladno s Poslovnikom točko, ki se nanaša na zdravstvo, brez obrazložitve umaknili. Na Kolegiju je koalicija zatrjevala, da v kolikor ta zakon ne bo sprejet po nujnem postopku, bodo v državi nastale nepopravljive posledice. Jaz bi želela dobiti odgovor, kaj vsebinsko je razlog, da se ta točka umika in kdo bo odgovoren za te nepopravljive posledice na področju zdravstva. Vse preveč stvari, vse preveč stvari na področju, ki se zelo dotika ljudi, gre narobe. Od tega, da nimamo v Državnem zboru zakonov, ki so potrebni za spremembe do tega, da že teden dni zdravniki stavkajo in glede na to kar ste tudi vi predsednik na Kolegiju zatrjeval, verjamem, da ne zahtevam preveč, da meni, kolegicam in kolegom in vsem Slovenkam in Slovencem poveste zakaj, kaj se je spremenilo pravzaprav v manj kot tednu dni?

Spoštovana mag. Alenka Bratušek, sam vodim postopek v skladu s tem Poslovnikom. Ko se je o tem vprašanju odločalo na Kolegiju Državnega zbora, je Vlada zatrdila in kolegij je potrdil, da potrebujemo nujni postopek. Sedaj pa je na podlagi odločitve pristojnega odbora, ki je matičen za to, da vsebinsko obravnava to zakonodajo oziroma ta zakon, in sem se ravnal v skladu s tistim kar je odbor priporočil oziroma kar je predlagal. Torej zadeve za katere matično delovno telo predlaga, da se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje se umaknejo iz dnevnega reda brez razprave in glasovanja, to je 64. člen Poslovnika Državnega zbora, peti odstavek. In moram ravnati v skladu s tem sam, kot takšen pa nisem pristojen za to, da dajem vsebinske ocene, ampak je to vsebinsko oceni opravil že sam odbor. In ker je to postopkovno predlagal, sem v skladu s tem tudi ravnal. Do tod lahko sam, drugače so pa poslanska vprašanja tista, ki omogočajo odpiranje tovrstnih vprašanj bodisi pisna bodisi ustna in ta omogoča, da se tudi o takih vprašanjih izjasni Vlada. Sam pa skozi postopkovno ne morem sedaj zaprositi Vlado na tej točki, zato da nam takšno vprašanje nadalje razjasni.

Prosim spoštovane kolegice in kolege, da preverite delovanje glasovalnih naprav? Glasujemo o predlogu dnevnega reda v skladu s sprejeto spremembo. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, nihče proti.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 24. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 34 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloča Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospa Andreja Katič, ministrica za obrambo in gospa mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašaja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar. Gospod Jožef Horvat, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovani predsednik Vlade, dr. Miro Cerar, decembra bodo minila že tri leta, odkar so Slovenke in Slovenci rešili banke z več kot 3 milijardami evrov in minilo bo že več kot tri leta od začetka intenzivnega preiskovanja bančnega kriminala. Dejstvo je, da so bile slovenske banke na robu propada zaradi kriminalnih dejanj nekdanjih vodstev v slovenskih bankah. In dejstvo je tudi to, da v vsaki normalni državi tisti, ki krade tudi kazensko odgovarja. Spoštovani predsednik Vlade, ni pa normalno ,da naš sodni sistem že več kot tri leta preiskujejo največja kriminalna dejanja v bančništvu, epiloga pa še vedno ni. Ni normalno, da se tožilci dopoldan ukvarjajo s civilnimi tožbami, popoldan pa s hudimi primeri bančnega kriminala. In ni normalno, da specializiranim državnim tožilcem ni omogočena specializacija za točno določeno področje. In ni normalno, da sta minili že dve leti vašega mandata, gospod predsednik, medtem ko vaša vlada ni storila nič na tem izjemno občutljivem organizacijskem področju tožilstva.

Spoštovani predsednik Vlade, politična stabilnost je sicer predpogoj za uspešno državo, politična stabilnost pa nikakor ni zadostni pogoj za to, da bi ljudje spet verjeli in zaupali v politiko in naše delo. Ljudje od politike zahtevajo ukrepe saj si želijo, da bi bila naša domovina pravična v kateri kriminalci ne bi svobodno igrali košarke ampak bi za svoja dejanja odgovarjali. Na tem mestu želim poudariti, da se Nova Slovenija ne želi vpletati v vsebinsko delo tožilcev in sodnikov, želimo pa tožilcem in sodnikom z zakonodajnim okvirom pomagati pri organizaciji, predvsem pa učinkovitosti njihovega dela. V Novi Sloveniji ne moremo več čakat in le nemo spremljati politične stabilnosti. Zato smo pripravili paket zakonov za pregon bančnega kriminala.

Z novelo Zakona o bančništvu predlagamo uvedbo kriterija, ki bi osebam, ki so v bankah odgovorne za nadpovprečni delež slabih kreditov onemogočili zasedanje pozicij v bančnih upravah in nadzornih svetih. V noveli Zakona državnem tožilstvu predlagamo ustanovitev specializiranega oddelka za pregon bančnega kriminala v okviru specializiranega državnega tožilstva ter njihovo kadrovsko okrepitev. V noveli Zakona o sodiščih pa predlagamo ustanovitev posebnih sodnih oddelkov za obravnavo bančne kriminalitete. Izboljšani pogoji za pregon kaznivih dejanj bančništva so za Novo Slovenijo ključni, gospod predsednik.

Zanima me, spoštovani predsednik Vlade dr. Miro Cerar, ali boste podprli katero od rešitev iz tega paketa zakonov za pregon bančnega kriminala? Dovolj nam je namreč vašega zgolj govorjenja o politični stabilnosti. Čas je za dejanja. Čas je, da naši ljudje od politične stabilnosti končno dobijo tudi svoje dividende. Hvala lepa.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod poslanec Jožef Horvat. Učinkovit pregon bančnega kriminala in v okviru tega tudi preiskava tako imenovane bančne luknje je vsekakor zaveza naše vlade. In verjamem, da vsi si tega želimo, da bi bilo to učinkovito delo opravljeno čim prej. In tudi vi poslanci Državnega zbora tukaj opravljate pomembno delo, ko seveda sprejemate zakonodajo, ki jo Vlada predlaga in nekatere druge ukrepe.

Ampak odločno zavračam, gospod poslanec, vaše navedbe, da Vlada ni pripravila predlogov za izboljšanje stanja oziroma da ni, kot pravite, storila nič glede državnega tožilstva in podobno. To enostavno ni res in vam bom z dejstvi pokazal vse tisto, česar se očitno niste domislili ali spomnili, čeprav ste v Državnem zboru pri tem sodelovali.

Samo nekaj ukrepov naše vlade bom navedel, da bo stvar jasna. Novela zakona o bančništvu. Z njo smo uredili dostop do podatkov varovanih kot bančna tajnost, kar je seveda zelo pomembno pri pregonu tovrstnega kriminala, ki ga omenjate. Drugič, novela zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank je za osebe, ki so z DUTB v pravnem razmerju vzpostavila naznanilno dolžnost, kar je prav tako prispevek k temu pregonu. Tretjič, letos junija je bil sprejet zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank, ki je dal pristojnim organom učinkovite preventivne mehanizme in pooblastila za pravočasno obravnavo bančne krize, doprinsel pa bo tudi k bolj odgovornemu upravljanju bank ali tudi pogled naprej, da se te zadeve, ki so se zgodile nekoč prej, kot veste, ne zgodijo več. Nadalje novele kazenskega zakonika je zaostrila kazni za korupcijska kazniva dejanja, kar je zelo pomembno, podaljšala njihov zastaralni rok iz 10 na 20 let, da ne bodo zadeve zastale tako, kot so v prejšnjih letih in jasneje opredelila kazniva dejanja davčnih zatajitev in zlorab notranjih informacij, kar je prav tako očiten prispevek tovrstnim pregonom. Nadalje, z novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij so bili zaostreni pogoji za odlok nastopa zaporne kazni iz zdravstvenih razlogov. Torej, naša vlada preprečuje to, kar ni nobena prej, da ne bo, kot ste rekli, igrali košarko nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen. Z novelo zakona o državnem tožilstvu so bile odpravljene zakonske ovire za dodelitev strokovnjakov s posebnimi znanji v specializirano državno tožilstvo, torej konkretno odgovor na vaše podvprašanje. Nadalje so bile z ustrezno spremembo zakona o sodiščih povečane možnosti dodeljevanja okrajnih sodnikov na okrožna sodišča, kar omogoča učinkovitejše razporejanje zadeve, s tem pa tudi hitrejše reševanje na sodiščih. Novela zakona o sodnem registru pa je vzpostavila dodatne možnosti za organe odkrivanja in pregona v zvezi s pridobivanjem podatkov o povezanih osebah gospodarskih družb, neposredno iz sodnega registra oziroma registra poslovnih subjektov. In v času delovanja naše vlade je bila sprejeta največja kadrovska okrepitev državno tožilskih vrst od osamosvojitve dalje, saj smo 15. septembra omogočili, da je zapriseglo 30 novih državnih tožilk in tožilcev, seveda pa tudi sam pričakujem, da bo to sedaj prineslo rezultate. Ne smemo se politiki mešati v delo tožilstva ali v delo neodvisnih sodišč, ampak upravičeno na podlagi teh sprememb verjamemo in pričakujemo, da bodo sedaj rezultati kmalu tudi vidni. Naj povem še to, da bomo letos, sedaj govorim za naprej, sprejeli pomembno novelo na Vladi, novelo zakona o kazenskem postopku, ki bo še nadalje okrepila pregon gospodarskega kriminala, temu pa bo sledila, seveda s sprejemom na Vladi najprej, potem bo prišlo to v Državni zbor. Novela Kazenskega zakonika, ki predvideva spremembo oblike naklepa pri kaznivem dejanju zlorabe položaja ali zaupanja pri opravljanju gospodarske dejavnosti. Tudi ta definicija kaznivega dejanja je ključna za pregon najbolj odgovornih oseb na področju bančništva. Torej, Vlada, ki jo vodim, se je že odločno lotila ne le preiskave tako imenovane bančne luknje, ampak tudi priprave vseh tistih ukrepov, ki bodo onemogočali, da pride tudi v prihodnje do zlorab davkoplačevalskega denarja. Zato verjamem, da bo tudi Državni zbor zakone, ki jih bomo kmalu spet predlagali podprl. Vse tiste, ki sem jih navedel in kar nekaj jih je, ste videli in te ukrepe, pa smo sprejeli zato skupaj z vami, da jih bo zdaj tožilstvo uporabilo in tudi sodišča pri uspešnejšem pregonu zadeve o katerih ste govorili, torej Vlada si bo zagotovo še naprej prizadevala za pravno državo in za boj proti korupciji oziroma takšnem kriminalu kot so bančna luknja in vse ostalo. Hvala.

Gospod Jožef Horvat imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.

Gospod predsednik Vlade dr. Miro Cerar, nas v Novi Sloveniji-Krščanske demokrate zanimajo rezultati, prav tako tudi vse državljanke in državljane te države zanimajo rezultati. Sami pravite, da jih tudi vi pričakujete. Na sodišču do danes še ni nobenega primera vezanega na bančno kriminaliteto. Pa poglejmo recimo Islandijo, Islandija je s svojimi reformami uspela za zapahe spraviti 30 bančnikov. Našim opažanjem pritrjujeta tudi vodje specializiranega državnega tožilstva, gospod Hari Furlan, ki izpostavlja problem organiziranost sodišč pri soočanju z bančno kriminaliteto. Po njegovem mnenju bi morali vzpostaviti takšno organiziranost, da bi dejansko zagotovila, da bi se s specifičnimi primeri ukvarjalo določeno število najboljših sodnikov in tožilcev. Tudi gospod Luka Mol, okrožni državni tožilec, je v petek 11. novembra v oddaji Odmevi na vprašanje novinarke ali bi potrebovali specializirano sodišče odgovoril, da bi bila ustanovitev specializiranega sodišča zelo, zelo koristna. 26. oktobra letos so islandska sodišča pravnomočno obsodila še zadnje bankirje. In gospod premier niste mi odgovorili kakšen bo vaš odnos, koliko boste pozorni do naših zakonskih predlogov. Angažirali smo veliko število strokovnjakov iz tega področja in zdaj bo imel Državni zbor, predvsem koalicija priložnost, da pokaže koliko resno misli s pregonom bančnega kriminala. Gospod predsednik Vlade funkcije pridejo in odidejo, pomembno pa je kaj naredimo kot politiki v času, ko smo na funkcijah. Hvala lepa tudi za vaš odgovor na moje dopolnilno vprašanje.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa.

Spoštovani gospod Horvat! Imate prav, pomembno je kaj naredimo in v času, ko ste vodili vlado vaša stranka in nekatere druge in v času pred nastopom naše vlade je bilo očitno storjeno mnogo premalo kot vidimo, zato zdaj naša vlada dela. Naštel sem vsaj kolikor imam oštevilčeno 8 zakonskih sprememb, ki smo jih na predlog te vlade z vašo pomočjo v Državnem zboru že sprejeli in se že lahko uveljavljajo. In seveda smo prva vlada kolikor vem, pa me popravite, morda ne vem vsega, ki je poslala ministra za pravosodje na Islandijo, ki ste jo omenil, naš minister je bil zdaj tam, da se iz prve roke pozanima glede tekočih zadev tukaj, da bomo lahko uporabili tudi njihove izkušnje, kajti tudi če so bili morda že prej naši strokovnjaki tam, ne spomnim se, da bi bili ministri, pa lahko rečem, da zagotovo je bila ta poteza izjemno pomembna, kajti lahko bomo njihove izkušnje tudi neposredno uporabili tukaj, do zdaj niso bile uporabljene, to vam kar povem, so nam sami povedali in se čudijo nekaterim zadevam v preteklosti, da niso bile storjene. Govorimo o preteklosti kar nekaj let nazaj.

F Kar zadeva tožilce, spoštovane tožilce, gospoda Furlana in druge. Skupaj z generalnim državnim tožilcem sem jih povabil na razgovor informativne narave, kjer sem izrazil svoj pogled na to problematiko i tudi svoja pričakovanja, da bodo zdaj, ko se zakonske podlage spreminjajo v prid njihovega delovanja, torej delovanja sodišč lahko uspešnejši. Minister za pravosodje vseskozi dela na teh zadevah, dela na zakonskih spremembah in zanesljivo bomo tudi vaše ideje temeljito preučili, vzeli v obzir, ampak tudi naši strokovnjaki in vsi strokovnjaki, ki delujejo v okviru vlade teiste zadeve preučujejo in pripravljajo rešitve. Kolikor bodo vaše rešitve skladne z njimi ali dopolnilno dobri, jih bomo seveda zagotovo upoštevali. Še vedno smo upoštevali takšne, ki so v tem pogledu nujne. Bi pa rekel, da absolutno politika, Vlada, to svoje delo opravlja, tudi poslanci ga, je pa res, da zdaj moramo zaupati Državnemu tožilstvu, tudi sodiščem, da bodo preko teh novih institucij in dosedanjih opravili svoje delo še lažje in hitreje, predvsem tudi bolj kakovostno, kajti te spremembe jim to omogočajo in to je zdaj nekaj na kar bo seveda pozorna celotna javnost, tudi mi sami. Tudi v sferi politike, pa bomo s temi spremembami kot sem že napovedal, nadaljevali, že tudi leto pridejo v parlament novi zakoni, nove spremembe in nove pobude. Hvala lepa.