1. TRAK (MK)

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 5. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Marjana Kotnik Poropat, gospa Klavdija Markež do 14. ure, gospa Andreja Potočnik, gospod Marijan Pojbič, mag. Branko Grims, dr. Vinko Gorenak, mag. Anže Logar, gospod Ivan Prelog, gospod Igor Zorčič, gospod Branislav Rajić in gospod Žan Mahnič do 12.30 ure.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 18. točki dnevnega reda, mag. Ireno Praček, direktorico Agencije za energijo k 30. točki dnevnega reda in predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 5. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 20. februarja 2015, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Vse v redu? Lahko glasujemo. Pričenjamo z glasovanjem. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti nihče.

(Za je glasovalo 63.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 5. seje zbora določen.

Prehajamo na 32. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. Prehajamo na obravnavo ugotovitve o prenehanju mandata poslancu Srečku Blažiču. V skladu z drugim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora vas obveščam, da me je poslanec Srečko Blažič, 5. februarja 2015 pisno obvestil, da odstopa s funkcije poslanca. Ugotavljam, da gospodu Srečku Blažiču v skladu s šesto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih ter tretjim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanca z 2. marcem 2015.

O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidat oziroma kandidatka bo v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v Državni zbor postal poslanec oziroma postala poslanka za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Na podlagi obvestila Državno volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pripravila poročilo in predlagala potrditev mandata ter o svoji ugotoviti poročala zboru.

Dovolite, da se v imenu nas vseh spoštovanemu kolegu najlepše zahvalim za dosedanje delo in mu zaželim uspehov tudi v prihodnosti.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 52-ih poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslancu opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanka oziroma poslanec ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanja v največ 5-ih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor.

Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30-ih dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko se je za danes opravičil gospod Karl Viktor Erjavec, minister za zunanje zadeve.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovoril predsednik Vlade, dr. Miro Cerar.

Prvo vprašanje bo zastavil gospod Jani Möderndorfer. Prosim.

Hvala lepa. Lep pozdrav kolegom, predvsem pa vam predsednik Vlade.

Naj takoj na začetku seveda pričnem s to zadnjo temo, ki smo jo obdelovali prejšnji teden, to pa je imenovanje Nadzornega sveta SDH-ja. Vi veste, da smo v prejšnjem mandatnem obdobju spremenili zakon predvsem z enim jasnim in enostavnim ciljem, kako preprečiti imenovanje članov nadzornega sveta, da ne bi bili istočasno vmešani v politiko in s tem politiki nekako odškrnili prste, da ne bi več imeli kaj dosti zraven. In prav v ta namen smo v resnici pri spremembi zakona zelo jasno v 39. členu, kjer govorimo o sestavi nadzornega sveta, definirali kakšni so pogoji in kaj vse mora ta član izpolnjevati zato, da bi seveda bilo to možno. Ne bom jih našteval, ker jih verjetno zelo dobro sami poznate. Je pa se zgodilo vmes nekaj drugega, kar smo bolj manj pričakovali pri prvem imenovanju oziroma postopku članov nadzornega sveta, to pa je, da smo v naslednjem členu tudi zelo jasno določili kdo pripravlja ta cel postopek. Se pravi, gre za strokovno komisijo, ki poda predlog. In sedaj se je zgodilo že tisto prvo, prva varovalka je izčrpana, s katerim smo želeli preprečiti politična imenovanja. To pa je, da če bo minister spremenil predlog predlaganih kandidatov komisije, potem mora ta obrazložitev biti zelo jasna in, bom rekel, več kot jasno, da bo o tem diskusija v Državnem zboru. Bojim pa se, glede na napovedi vaših koalicijskih strank in partnerjev, da v resnici niso zadovoljni niti s temi imeni, in danes niti ne želim polemizirati o teh imenih, da se bomo razumeli - to ni moje osnovno vprašanje - ker so že skurjeni, ampak mene bolj zanima kako in na kakšen način boste vi s svojo integriteto in spoštovanjem tega zakona lahko zagotovili, da ne bo prišlo do političnim imenovanj znotraj tega koalicijskega golaža in tekmovanja, še posebej kot se preveč govori o formuli 3+1+1. Kako in na kakšen način boste to lahko zagotovili, to je moje osnovno vprašanje. Hvala lepa.

Besedo ima predsednik Vlade dr. Miro Cerar.

Hvala lepa za besedo. Spoštovanemu poslancu hvala za vprašanje. Kako bomo zagotovili, da se bodo zakoniti kriteriji spoštovali? Enostavno tako, da bomo spoštovali zakon kot ga že spoštujemo. Namreč, vse to o čemer govorite so navedbe, domneve iz medijev oziroma verjetno tistih, ki medijem sporočajo te domneve. Jaz pa vam zagotavljam,da postopek izbire kandidatov za nadzorni svet SDH-ja poteka popolnoma v skladu z zakonom, in sicer kot veste se je na javni razpis prijavilo 47 kandidatov. Pristojna komisija, strokovna komisija, ki ste jo oblikovali v vašem mandatu tudi vi, je ostala ista, nespremenjena, nismo želeli posegati vanjo, je seveda preučila vse te prijave, izločila tiste, ki formalno niso bile ustrezne in obravnavala formalno ustrezne ter prišla do nekega ožjega nabora kandidatov po različnih kriterijih, in to sporočila ministru za finance, ki je prav tako po zakonu pristojen, da sedaj pravzaprav na podlagi tega dela komisije oblikuje predlog za Vlado. Kot veste bodo na koncu k predlogu Vlade soglasje Državni zbor, tako da boste vsi prisotni poslanci, predvsem ta spoštovani zbor, udeleženi v tem procesu. Zato je popolnoma nemogoče, da bi tudi, če bi kdo želel tu kakorkoli manipulirati, zadeva zaobšla vas. Vsekakor pa se nič ne manipulira in lahko vam zagotovim, da minister bo v teh dneh na podlagi utemeljitev proučitve teh kriterijev kandidatov predlagal Vladi tiste, ki so za to najbolj ustrezni. Bi pa vas opozoril, da je ta postopek izjemno zahteven, kajti ob tem, ko je treba izbrati pet kandidatov moramo imeti predvsem v mislih. In to je temeljno vodilo Vlade, koalicijskih partnerjev, tudi ministrov, posebej. Prvič, da so to ljudje z integriteto, na kar je bila pozorna že strokovna komisija in posebej tudi, seveda, je pozoren minister, še toliko bolj pa tudi Vlada in verjetno tudi Državni zbor. In drugič, da gre za kandidate, ki imajo strokovna znanja, izkušnje in kompetence na svojih področjih. Poglejte, tu bi za javnost želel povedati, da morajo v tem nadzorne svetu SDH med petimi kandidati biti strokovnjak za finance, strokovnjak za korporativno upravljanje, strokovnjak za upravljanje obveznosti in premoženja ter strokovnjak za korporacijsko pravo. Tako, da tu je zelo veliko kriterijev, poleg teh dveh splošnih, torej kompetenca, znanje in integriteta na drugi strani, ki jih bo vlada vsekakor v celotnem upoštevala. Kot rečeno pa, ta hip pričakujemo, da bo minister za finance vladi verjetno v teh dneh, danes, jutri, pojutrišnjem, predložil za to sejo vlade, ta teden dokončni nabor možnih kandidatov.

In naj odgovorim še bolj na splošno. Takšen pristop bo imela vlada tudi pri vseh drugih imenovanjih, kot ga je tudi že imela. Namreč, ne neko politično kupčkanje, pač pa enostavno iskanje ljudi, ki so kos nalogam, ki so sposobni, ki niso pripadniki oziroma pri katerih ne obstaja nek sum, da bi odločali pristransko kot pripadniki nekih političnih, gospodarskih in drugih lobističnih omrežij, in tega vodila se bo vlada zagotovo držala, kajti to je tisto, za kar se seveda moramo vsi skupaj zavzemati, če želimo to slovenijo tudi politično, ekonomsko in drugače prenoviti. Z drugačno politično kulturo, kot takšno, enostavno ne bo šlo.

Hvala lepa.

Gospod Jani Möderndorfer postavlja zahtevo za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa, predsednik, na vašem prvem delu.

Pa vendar naj opozorim samo to, nikakor nisem dvomil v zakonitost postopka, ker drugače, če bi, bi seveda na to zelo jasno opozoril. O tem se bomo lahko pogovarjali šele ko bo cel postopek zaključen, če bo to sploh treba.

Moj namen je bil predvsem to, ker vi veste, jaz se s tem strinjam z vami, ko trdite, da boste spoštovali zakon in da bo šlo vse po postopku, vendar oba veva, da je skušnjava ena velika nerodna reč, ki se vedno zgodi pred koncem, pred odločanjem. Vi tudi veste, da, res je, kot pravite sami, veste, da Državni zbor bo odločal o tem vprašanju, vendar Državni zbor ne bo mogel odločati o posameznih kandidatih, ampak samo o celem paketu. Za oziroma da soglasje ali ga ne da. In tudi veste, da večino ne tvori opozicija, ampak vedno koalicija, kar pomeni, da če se boste dogovorili v koaliciji, potem je to popolnoma brezpredmetno o čem bo pravzaprav odločal Državni zbor. Zato se mi zdi zelo pomemben ta osnovni prvi postopek, ki se pelje in da je speljan pravilno.

Posebej bi rad opozoril predvsem na tisti del, o katerem vi sami verjetno dosti veste, bila je narejena raziskava, da tam v tistih družbah, kjer v resnici je največji, kjer so ljudje postavljeni s strani politike, je korporativno upravljanje slabo in tudi Evropska komisija je opozorila našo vlado… / znak za konec razprave/ da v resnici, če imamo kje problem, nimamo toliko ne z ravnovesji, ampak imamo največ problemov prav pri korporativnem upravljanju, ki je najslabše.

Torej, predvsem ali se boste uprli skušnjavam, ko vam bodo koalicijski partnerji predlagali svoja imena, ker kot Vlada imate možnost ta imena spreminjati.

besedo za dodatni odgovor dajem predsedniku Vlade dr. Miru Cerarju.

Hvala.

Veseli me, da se strinjava in domnevam, da se vsi strinjamo v tem, da mora postopek pripeljati do takšne izbire, da ne bo sence dvoma oziroma kakršnegakoli dvoma o tem, da so izbrani primerni, torej kompetentni kandidati. Namreč, gre za stvar, ki zadeva slovensko državo, upravljanje z njenim premoženjem in je preveč pomembno vse to, da bi lahko koalicija tukaj na nek način izsilila z glasovanjem izbiro nekih kandidatov ob, ne vem, kakršnemkoli splošnem dvomu v njih. Tako, da bodite prepričani, da koalicija bo te kandidate temeljito preverila po zakonitih kriterijih in glede skušnjave bi rekel tako. Jaz osebno nimam tovrstnih skušnjav. Če jih kje vidim, in jih vidim veliko, jih skušam pač odpravljati kolikor morem, se borim proti njim, si prizadevam, da bi jih zmanjšal, vsekakor pa ne dovolim, da prodrejo v takšne postopke, ki morajo, kot ste pravilno povedali, pripeljati do politično neoporečne, predvsem pa strokovno neoporečne izbire. Kajti, odločitev na koncu je politična, vlada, koalicija sprejema politično odgovornost za to koga bo imenovala, ti posamezniki pa sprejemajo gromozansko odgovornost za to kako bodo upravljali oziroma nadzorovali upravljanje z državnim premoženjem.

In zato ponavljam, tukaj bomo v Vladi ravnali ogovorno. Tudi te razne govorice o nekih formulah 311, to se pojavlja v vseh političnih diskusijah. Normalno, da vsaka politična struja, stranka, koalicija ali kakorkoli, predlaga neke svoje kandidate, tako kot jih predlagajo na volitvah in drugače, potem pa mora Vlada po strokovnih in zakonitih merilih nepristransko izbrati prave kandidate. In jaz vam zagotavljam, da do take izbire bo prišlo, seveda pa, kot sem rekel, bo imel tudi Državni zbor vso možnost vpogleda v izbrane kandidate. Bi pa opozoril, to pa ne gre za zanemariti. Vsi skupaj smo pa omejeni s številom prijavljenih kandidatov. Namreč prijavili so se samo tisti, ki so se in nekateri tudi niso izpolnjevali formalnih pogojev. Tako, da v vsakem primeru je pa tako Vlada kot pa tudi Državni zbor soočena z neko omejeno izbiro, ki ni pač odvisna samo od Vlade, ampak tudi od tega ali se je nekdo, ki je morda kompetenten, želel prijaviti ali ne.

Hvala.

Kod drugi, vprašanje predsedniku Vlade zastavlja gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Vlade!

V 4. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, je zapisana naslednje definicija: "Intergritete je pričakovano delovanje posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji ali etičnimi kodeksi." Določba je zelo jasna in nedvoumna. Lani maja meseca je računsko sodišče izdalo poročilo o nadzoru štirinajstih proračunskih uporabnikov, pri čemer je revizija pokazala, da je bilo delovanje Klemenčičevega senata, Komisija za preprečevanje korupcije z naskokom daleč najslabše med vsemi revidiranci. Računsko sodišče je ugotovilo, da je Klemenčičev senat kršil osem zakonov. Naj jih naštejem. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, Zakon o javnih uslužbencih, Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih financah, Zakon o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin, Zakon o izvrševanju proračuna za leto 2011 in 2012, Zakon o javnih naročilih in Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, to se pravi zakon na osnovi katerega je ta komisija tudi ustanovljena. Nekaj mesecev po objavi poročila ste Klemenčiča predlagali za ministra za pravosodje, kar pomeni, da ste zavestno poteptali vse predvolilne izjave povezane s pravno državo, integriteto in spoštovanjem institucij. Računskega sodišča očitno ne spoštujete. V četrtek je tudi Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku Janeza Janše zoper zmazek Klemenčičevega senata Komisije za preprečevanje korupcije ugotovilo še nezakonit poseg v človekove ustavne pravice iz 22. člena Ustave in zmazek odpravilo. Sprašujem vas:

Ali menite, da ima minister Goran Klemenčič integriteto za ministra vaše Vlade? Ali je imel to integriteto sploh, od takrat, ko ste ga predlagali za ministra za pravosodje?

Hvala.