Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam 17. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Suzana Lep Šimenko, gospa Marija Bančič, gospa Andreja Potočnik, gospa Vesna Vervega, gospa Irena Grošelj Košnik, gospa Janja Sluga, dr. Simona Kustec Lipicer od 16 ure dalje, dr. Milan Brglez med 16 in 18. uro, mag. Branislav Rajić in gospod Marko Ferluga od 16 ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in minister ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 14. točki dnevnega reda, Varuhinjo človekovih pravic, gospod Vlasto Nussdorfer in kandidata za namestnika Varuhinje človekovih pravic gospoda Miha Horvata k 17. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje, mi dovolite, da izpostavim včerajšnjo tragično novico o terorističnih napadih na bruseljsko letališče in eno izmed postaj bruseljskega metroja, ki sta ponovno terjala številne nedolžne žrtve. Gre za nizkotne in brezvestne poizkuse tistih, ki želijo zasejati strah in paniko ne samo med prebivalci Evropske prestolnice, ampak med vsemi državljani in državljankami Evropske unije. Hkrati pa je to zavržno dejanje naperjeno tudi proti vrednotam demokracije in svobode, solidarnosti in človekovih pravic proti vrednotam torej, ki jih živimo in katere trdno in še naprej verjamemo. Teh dragocenih temeljnih vrednot si ne smemo pustiti odvzeti, ampak se moramo tovrstnim poizkusom sejanja strahu, sovraštva in predsodkov odločno zoperstaviti, tako zaradi nas in naše prihodnosti kot tudi zaradi žrtev tega napada.

Poslanke in poslance prosim, da se z minuto molka poklonimo vsem nedolžnim žrtvam in izrazimo naše sočutje z njihovimi svojci. / minuta molka./

Postopkovno, gospod Matjaž Hanžek.

Hvala lepa predsednik.

V tem parlamentu je postala že nekako utečena praksa, da imamo vedno, ko se zgodi kakšen teroristični napad v državi članici Evropske unije, minuto molka.

Najprej bi v imenu Združene levice izrazil sožalje vsem, ki so v včerajšnjih napadih v Bruslju izgubili svoje najdražje, obenem pa tudi obsojanje vseh takih nesmiselnih dejanj povsod po svetu. Vendar pa moram vseeno odločno protestirati proti tej parlamentarni praksi, da imamo minuto molk vedno samo za žrtve napadov, ki so izvedeni v Evropski uniji. S tem ta parlament javno pošilja sporočilo, da so življenja teh ljudi vredna več od življenj mnogih drugih žrtev terorističnih napadov, ki smo jih vsakodnevno priča. Samo v temu mesecu v Iraku je v terorističnih napadih življenje izgubilo več kot 100 ljudi pa za njih ni nikomur nič mar. V Jemnu je bilo v neki cerkvi pobitih 15 civilistov pred dvema meseca je DAESH v sirskem mestu pobil med 150 in 300 civilistov, kurdska vasi in mesta so vsakodnevno napadana z letali države Turčije, nihče o tem ne spregovori nič. Državni zbor ni nikoli imel minute molka, ker se nam zdijo zgolj postranska statistika.

Moj proceduralni predlog je oziroma Združene levice je, da imamo danes minuto molka za vse žrtve terorističnih napadov poleg tega pa še, da minute molka nimamo samo v primerih, ko vojne, ki jih Evropa soustvarja pride na evropska tla ampak da molčimo tudi takrat, ko nas vprašajo ali bomo v teh vojnah sodelovali.

Hvala lepa.

Odgovor na vaše proceduralno vprašanje je da ste izbrali napačen trenutek za njegovo postavitev. Poleg tega so pomisleki, ki jih naslavljate v tem žalostnem trenutku so bili slišani. Ne mislim pa v temu trenutku odrejati še ene minute molka, ker je bila to minuta molka za tiste sodržavljane Evropske unije, ki včeraj tega napada niso preživele.

Tako da, bomo nadaljevali s sejo. Ne bom pa odločal kaj je to bilo s pietetnega vidika, ta vaš proceduralni predlog, o tem bodo sodili ljudje sami.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 17. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 15. marca s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke iz dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda se je nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 77, proti pa 1.

(Za je glasovalo 77.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 17. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 35 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. če je vprašanje postavljeno večim ministrom imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postavljati dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloča Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno lahko izjavi, da vztraja pri ustnemu odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko se je za danes opravičila ministrica za notranje zadeve, mag. Vesna Györkös Žnidar. Ne e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Dr. Bojan Dobovšek imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade, dr. Miru Cerarju.

Hvala. Spoštovani vsi, ki spremljate to sejo. Predsedniku Vlade bomo postavili vprašanje glede komunikacijske strategije Vlade. Izhajamo iz teze, da Vlada zagovarja, da so za razmere v državi krivi tudi mediji in tisti, ki opozarjajo na napake. Kolegi z Univerze Uppsala na Švedskem so opozorili, da Vlade uporabljajo komunikacijsko strategijo, da popačijo realnost in predstavijo sebe v boljši luči, kot pa je dejansko stanje v državi. In Slovenija v tej sestavi v teh zadevah prednjači. Če navedem par primerov lahko izpostavimo migracijsko krizo. Opozarjali smo tako na odborih, kot tukaj v Državnem zboru, da komunikacija poteka v napačni smeri, da poslanci ne dobivamo dovolj informacij, še več, ni komunikacije z lokalno skupnostjo in prav zaradi tega posledično napake, ogroženost in kar se dogaja na terenu, odpor ljudi do tovrstne problematike. Menimo, da bi s pravočasnimi, točnimi in korektnimi informacijami lahko umirili stanje. Gre za to, da sprašujemo kakšna bo komunikacija v bodoče in ali bomo v parlamentu deležni vseh relevantnih informacij. Če navedem drugi primer. Primer gospodarske rasti. Vlada je do sedaj govorila, da je gospodarska rast dobra, da je stanje dobro in se sklicevala na to, da so problem tisti, ki opozarjajo in zastrupljajo ozračje. Jaz menim, ali res menite tudi vi na vaši strani, ko navajate, jaz sem pač na drugačnem stališču, vi navajate, da so za nastale razmere krivi mediji in pa tisti, ki opozarjajo na napake. Da bo padel bruto družbeni produkt, da bodo kreditiranja slabša, da se bomo težje zadolževali. Če pogledamo statistike, lahko vidimo kar nekaj kazalcev. In sicer, Evropska komisija nas je opozorila, da je stanje slabše, kot je bilo predvideno. Tudi ocene UMAR so slabše. Nimamo gospodarske rasti takšne kot se skuša prikazati, ampak bruto družbeni produkt pada in ni neke potrošnje, ki bi dvignila gospodarstvo. Zato sprašujemo, ali je to kriva / znak za konec razprave/ slaba komunikacijska strategija, ali pa se niso sprejeli ukrepi, ki bi pomagali gospodarstvu, da bi okrevalo in pospešeno delovalo? Hvala.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar imate besedo za odgovor.

Hvala za vprašanje spoštovani gospod poslanec. Ko pravite krivi za razmere v državi, jaz te razmere vidim drugačne, kot jih vi opisujete. Mi smo v lanskem letu, ta Vlada skupaj seveda z vsemi drugimi deležniki prispevali k bistveno povečani gospodarski rasti in gospodarska rast je stabilna, ker se bo nadaljevala tudi letos. To, da bo nekoliko manjša vemo, da je posledica prehoda iz ene evropske perspektive v drugo. Se pravi, zmanjšanje črpanja evropskih sredstev v prvem obdobju in nekaterih drugih zadev, ki jih tu ne morem zdaj na kratko pojasnjevati, ampak to je bilo predvideno. Še vedno bomo imeli gospodarsko rast, še vedno bomo imeli tako kot lansko leto povečanje zaposlovanja, povečanje potrošnje. Lansko leto se je tudi zmanjšala nezaposlenost, povečala se je v okviru splošnega povečanja zaposlenosti za približno 20, še nekaj več odstotkov zaposlenost mladih. Kot veste so nam vse bonitetne ocene narasle. Na lestvici konkurenčnosti smo napredovali in enostavno ne razumem pravzaprav, o kakšnih razmerah govorite. Razmere se stalno izboljšujejo, seveda pa je to v smislu nekega nihanja, kakšen mesec gre hitreje na bolje, kakšen mesec se proces nekoliko zaustavi, ampak trend je na bolje. Tudi pri zmanjševanju trenda naraščanja javnega dolga, tudi to je pozitivno. Kot veste, smo skoraj zagotovo z deficitom, tu čakamo še na uradne podatke, uspeli priti pod 3 %, izvzeti smo iz postopka, ki je bil voden zoper nas v okviru makroekonomskih ravnovesij. Zato mislim, da je pravzaprav komunikacija, ki jo Vlada ves čas izvaja, zelo enostavna, Vlada popolnoma nič ne krivi medijev za to ali ono. Mediji opravljajo svojo funkcijo, pri tem so svobodni, seveda v zakonskih okvirih, Vlada pa jim sporoča preko Urada za komuniciranje, na vse načine, preko tiskovnih konferenc, preko spletne strani, na raznih obiskih v regiji, preko lokalnih medijev, ko ministri hodijo naokrog, in nenazadnje zelo pogosto tu v parlamentu. Denimo, glede migrantske krize, ki ste jo omenili, ste bili tu ne vem kolikokrat zelo natančno obveščeni o vsem, saj je Vlada prihajala na seje odborov, ki so bili zato sklicani, preko poslanskih vprašanj in preko plenarnih zasedanj smo podajali informacije. Urad Vlade za informacije je tedensko, nekaj časa celo dnevno celotni slovenski javnosti sporočal, kaj se vsak dan dogaja. In, poglejte, tu pa res ne razumem, govorite o nekih napakah, ogroženosti. Mi smo od septembra do danes imeli pretok ljudi, skoraj pol milijona ljudi je šlo skozi Slovenijo, ni bila ogrožena varnost, humanitarno smo postopali z migranti, zagotovili za njih vse, kar je bilo treba, institucije so delovale, država je delovala. Torej, odlično smo se pravzaprav do zdaj odrezali v tej krizi, kar nam priznavajo vsi mednarodni dejavniki, bodisi Visoki komisariat za begunce bodisi institucije Evropske unije bodisi države okoli nas in tudi nevladne organizacije, ki so bile v to same aktivno vključene, saj smo angažirali številne dejavnike v družbi. Tako smo o tem redno komunicirali, zato je tudi svetovna javnost tako dobro vedela, da v Sloveniji ni problemov, da smo z nadčloveškimi napori uspeli kot država in kot državljani, ki so pomagali, ter druge organizacije zelo dobro to zadevo obvladati. To, da je pa prišlo do nekega širjenja strahu med ljudmi, je pa predvsem zasluga nekaterih, tudi političnih akterjev, ki so začeli ljudi informirati napačno, kot da nam grozi ne vem kaj, v času, ko ni bilo nobene grožnje, ko je bilo popolnoma jasno, da tega ni. Zato Vlada zdaj še stopnjuje to aktivnost, da ljudi informira o tem, da razloga za strah ni, da Slovenija je bila in je varna država in da Slovenija je obvladala ta migrantski tok, ki ste ga omenjali.

Glede teh kazalcev, ki ste jih omenili, na gospodarskem področju, sem že nekaj povedal. Veste, tudi razpoloženje v Sloveniji ni takšno, zadnja reprezentativna anketa Eurobarometra je pokazala, da približno 87 % vprašanih v Sloveniji je zadovoljnih s svojim življenjem. S tem smo se uvrstili nad povprečje ravni zadovoljstva v državah Evropske unije. Tudi gospodarski položaj Evrope Slovenci vedno vidijo bolj pozitivno kot ostali. In, kot sem rekel, objektivni pokazatelji, ki sem jih naštel in ki jih je še zelo veliko in so tudi objavljeni na spletni strani Vlade in še marsikje, smo jih komunicirali, kažejo sliko, da gremo naprej in to v pozitivni smeri. Zato mislim, da je bila komunikacija ustrezna in nikakor nismo nikoli krivili medijev za kakršnokoli stvar, ki bi se nam zdela neustrezna. Hvala.

Dr. Bojan Dobovšek, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.

Hvala.

Na obe vprašanji, tako kot vedno, nisem dobil tistih odgovorov, ki smo jih vedno pričakovali v Državnem zboru. Kar se tiče migrantske krize, še vedno čutimo tisto pomanjkanje komunikacij predvsem na lokalnem nivoju in tu se ni izboljšalo nič. Kar se pa tiče statistik, seveda ima Vlada monopol nad vsemi statistikami in lahko predstavi tiste statistike, ki jih želi in ki kažejo njej v dobro. Zato se tudi sprašujem, kar so v zadnjem času objavljali mediji, ali je ta strategija, ki jo sedaj uporabljate, produkt tega, kar mediji objavljajo, da ste najeli agencijo Arih, in me zanima, za koliko in v čigavem imenu ste najeli to agencijo ter kakšno je njeno delo? Poleg tega bi opozoril, da ste sami kritizirali medije, tako predsednik Državnega zbora kot ostali dejali, da sicer dobro delate samo da to ne znate skomunicirati v javnosti in da mediji negativno poročajo o vašem delu. Tako da bi hotel dopolnitev tega vprašanja.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar imate besedo za dopolnitev odgovora.