Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 11. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Ljudmila Novak do 10.30 ure in od 19. ure dalje, dr. Simona Kustec Lipicer do 11. ure, gospa Janja Sluga, mag. Tanja Cink, gospod Žan Mahnič, gospod Roberto Battelli, gospod Janez Janša, gospod Ivan Škodnik do 11. ure in gospa Eva Irgl.

Na sejo sem vabil predstavnike vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 11. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 24. marca 2015 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bom odločali v skladu s prvim odstavkom 64. Poslovnika Državnega zbora.

Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje, vas obveščam, da je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom, 25. marca 2015 vložila predlog za umik 2. točke dnevnega reda, ki je bila na dnevni red seje uvrščena na podlagi prvega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer zahteve skupine 23-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem.

Predlog za umik in moj odgovor nanj sta objavljena na e-klopi. Peti odstavek 64. člena Poslovnika Državnega zbora izrecno določa, da umik ni mogoč za zadeve, ki so bile na dnevni red seje uvrščene na podlagi prvega odstavka 58. člena Poslovnika, zato Državni zbor o predlogu za umik 2. točke z dnevnega reda te seje ne bo odločal. Postopkovno gospod Jože Tanko.

Hvala lepa gospod predsednik. Preden glasujemo o dnevnem redu te izredne seje Državnega zbora, bi bilo dobro, da se razčistijo tudi vse procesne predpostavke, ki omogočajo uvrstitev točk na dnevni red seje Državnega zbora. Jaz sem vas na neobstoj možnosti za uvrstitev 2. točke dnevnega reda na sejo Državnega zbora obvestil že na kolegiju pred dvema dnevoma. Kljub temu ste vztrajali, da se ta točka uvrsti na dnevni red. Glede na to, da se je v tem obdobju spremenila ustava v 90. členu, ki ureja referendumsko ureditev, in je bil ta člen umeščen z Ustavnim zakonom, ki ga je treba upoštevati neposredno – s tem Ustavnim zakonom se je v drugem odstavku povozilo 21. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. In v tem drugem odstavku oziroma v drugem razdelku Ustavnega zakona je določeno, da do uskladitve Zakona o referendumu in ljudski iniciativi se 21. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi smiselno uporablja tako, da "Ustavno sodišče odloči o sporu med predlagateljem referenduma in Državnim zborom, ki zavrne razpis referenduma o zakonu." Torej, s to neposredno določbo ni možno poseči v postopek zbiranja podpisov, ki ste ga odredili - to bi lahko najbrž tudi sami naredili, ne rabite sklepa Državnega zbora -, ne morete poseči zato, ker Državni zbor še ni odločal o razpisu referenduma, torej ni zavrnil Odloka o razpisu referenduma. In glede na to, da prejšnja Vlada – ta določba Ustavnega zakona velja od 31. maja 2013 –, ne Vlada Alenke Bratušek niti Vlada Mira Cerarja v 7 mesecih nista pripravili ničesar za spremembo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, je pač treba to določbo iz Ustavnega zakona razumeti in uporabljati neposredno. In to, kar počnete, je pravzaprav kršitev ustavne določbe in Ustavnega zakona, s katerim je bila spremenjena referendumska odločitev.

Kar zadeva ostale stvari, gospod predsednik, pa je treba tudi upoštevati, da imamo več odločitev v Državnem zboru, tudi nekdanjih predsednikov Državnega zbora, recimo, tudi gospoda Gantarja, ki je zavrnil zahtevo, ki je izpolnjevala vse formalne pogoje, se pravi, zadostno število podpisov za sklic izredne seje, z dikcijo, da mora… / opozorilo za konec razprave/ biti tudi ustavnopravno dopustno. V tem primeru, ko drugi razdelek določa drugače, zadeva ustavno… / izklop mikrofona/

Zdaj s tem ponavljate tisto zahtevo, ki ste jo pravzaprav že postavili z zahtevo za umik točke z dnevnega reda, na katero ste dobili zelo jasen odgovor, in to obširen odgovor. Bom povzel tiste bistvene stvari v tem odgovoru. Najprej, obstaja dejstvo, da je skupina poslancev vložila predlog sklepa, sam pa sem na podlagi 41. člena Poslovnika Državnega zbora ta sklep dodelil v obravnavo matičnemu delovnemu telesu ter na podlagi 27. člena Poslovnika Državnega zbora tudi Zakonodajno-pravni službi, ki je dala mnenje o skladnosti predloga sklepa z ustavo in pravnim sistemom ter ugotovila, da je skladen z določbami ustave in Ustavnega zakona. Sam nimam pristojnosti, da tega ne bi storil oziroma da bi samovoljno presojal, ali je v nasprotju z ustavo in da zaradi tega ne izpolnjuje pogojev za obravnavo na seji Državnega zbora. O tem lahko odloči samo Državni zbor in o tem bo na današnji seji, če bo sklep sprejet ali pa ne sprejet, odločil Državni zbor. Mnenje ZPS-a mi je lahko v tem primeru zgolj v oporo. ZPS je predlog sklepa proučil z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter ugotovil, da ima predlog sklepa pravno podlago v določbi četrte alineje drugega odstavka 90. člena ustave v povezavi z drugim odstavkom drugega razdelka Ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena ustave, v skladu s katerim Državni zbor zavrne razpis referenduma o zakonu, če meni, da se z zakonom odpravljajo protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali druga protiustavnost.

Glede zakonskega roka za sprejem sklepa pa velja. Predlog sklepa se nanaša na pobudo volivcev za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih varianta D, ki ga je Državni zbor sprejel na seji dne 3. 3. 2015. Glede te pobude sem po ugotovitvi, da je bila vložena v skladu z zakonom določil koledarski rok v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi za razpis referenduma in sicer tako, da je prvi dan roka ponedeljek, 23. 3. 2015, zadnji 35. dan pa nedelja, 26. 4. 2015. Ob smiselni uporabi določbe prvega in drugega odstavka 21 . člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki jo do uskladitve zakona o referendumu in ljudski iniciativi s spremembami Ustave določa drugi odstavek drugega razdelka ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave, lahko Državni zbor sprejme sklep o zavrnitvi razpisa referenduma že v času zbiranja podpisov v podporo referendumski zahtevi, najkasneje pa v 7-ih dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma. Predlog sklepa je torej po mnenju ZPS-a v navedenih pogledih skladen z zgoraj citiranimi odločbami Ustave in ustavnega zakona.

Zdaj, če hočete še dodatno utemeljitev. Že prvi stavek drugega odstavka, drugega razdelka ustavnega zakona do uskladitve Zakona o referendumu in ljudski iniciativi z Ustavo, z ustavno spremembo določa, da se določbe materialnega dela ustavne spremembe, to je 1. člena ustavnega zakona uporabijo neposredno ob smiselni uporabi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Drugi stavek pa prav tako oziroma še dodatno določa, da se v prehodnem obdobju 21. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi smiselno uporablja tako, da Ustavno sodišče odloči o sporu med predlagateljem referenduma in Državnim zborom, ki zavrne razpis referenduma.

Zdaj, tisti, ki bo na koncu odločil v tem sporu je Ustavno sodišče. In na podlagi vsega tega, mislim da so te predpostavke, ki so potrebne za to, da je ta točka na dnevnem redu in da se o tem danes odloča, izpolnjene.

Drugo. Opozarjam, drugo postopkovno, na drugo temo.

Gospod Jože Tanko.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Tudi hvala za vaša opozorila, samo niso potrebna. Jaz mislim, da je treba ob tako pomembni temi, ki jo na silo uvrščate na dnevni red, po vseh minimalnih standardih, tudi kar zadeva sklice izredne seje, je treba te dileme razčistiti. Točno v drugem razdelku piše, da je treba 21. člen Zakona o referendumu in ljudski iniciativi uporabiti smiselno ne nesmiselno, smiselno. In drugi odstavek to smiselnost določa še bolj precizno, drugi stavek tega drugega razdelka, ko pravi, da odloči Ustavno sodišče v sporu med predlagateljem in Državnim zborom takrat, ko se zavrne razpis referenduma. Za to, da se zavrne razpis referenduma pa morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Najprej, gospod predsednik, mora biti v predpisanem roku zbranih 40 tisoč podpisov, najmanj 40 tisoč podpisov, in ti podpisi morajo biti najkasneje v naslednjih 7-ih dneh vloženi v Državni zbor. In na osnovi tega Državni zbor pripravi odlok o razpisu referenduma, o katerem glasuje Državni zbor. In v primeru, da Državni zbor referenduma ne izglasuje, sledi ustavni spor. Tako piše v drugem odstavku, drugem stavku drugega odstavka Ustavnega zakona. To, kar vi interpretirate je veljalo nekoč. Do zdaj, ko smo to sprejeli, velja tako. In sem že prej opozoril, da ne prejšnja vlada ne sedanja vlada, ki jo vodi ustavni pravnik Miro Cerar ni popravila Zakona o referendumu in ljudski iniciativi skladno s spremembo 90. člena Ustave. Niti tega nima v normativnem programu dela vlade, kar je še hujše, niti v programu tega nima. In s temi interpretacijami, ko se sklicujete na neke predpotopne odločbe, ki se nanašajo na drugačno referendumsko ureditev posegate in anulirate to kar je zapisano v ustavnem zakonu. Določba ustavnega zakona glede zavrnitve referenduma, gospod predsednik, se uporablja neposredno, jo ni možno nesmiselno interpretirati, jo ni možno razširiti… / znak za konec razprave/, je zelo decidirana in zelo natančno pravi, da je to možno. Mi moramo najprej priti do odloka o razpisu referenduma, da boste lahko to zadevo zavrnili. Ne moremo tega drugače narediti in edini dokument, ki ga lahko zavrnemo je odlok iz 108. člena Poslovnika Državnega zbora. Tudi sklicevanje na 64. člen je nesmiselno, ker tam je tudi določba… / znak za konec razprave/ v enem delu, ki pravi, da ni možno zavrniti razpisa oziroma seje, če jo skliče opozicija. V tem primeru je dve tretjine sklicateljev, podpisnikov zahteve iz koalicije… / izklop mikrofona/

Nad Poslovnikom Državnega zbora je Ustava in vam bom citiral relevanten del Ustave: Zasedanje Državnega zbora, in na to sem vezan, redne, torej 85. člen drugi odstavek, redne in izredne seje sklicuje predsednik Državnega zbora. Izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev Državnega zbora ali predsednik republike. Seveda morajo biti izpolnjeni tudi ostali poslovniški pogoji zato, da se to lahko naredi. v tem primeru je tako in v tem primeru je seja sklicana. Nimam tukaj kaj parlamentirati ja ali ne sklicati sejo, preprosto jo moram sklicati. Na koncu pa kakršnakoli bo že odločitev še vedno obstaja pravno varstvo. Tisti, ki bo razsojal o tem ali je bila Ustava ustrezno uporabljena ali ne, je Ustavno sodišče. O uporabi Ustave ne razsoja Državni zbor. Državni zbor jo lahko zgolj uporablja. Ali je njegova uporaba primerna ali neprimerna, o tem odloča Ustavno sodišče. Glede na to kar je bilo vse dosedaj pravzaprav že povedano ne vidim pravzaprav postopkovnega predloga, ki ga dajete. Ugotavljam, da so pogoji za sklic seje izpolnjeni in zato bomo nadaljevali z glasovanjem o dnevnem redu. Prosim vas pa, da me ne opozarjate na isto zadevo, ki je že bila narejena, ker bom to smatral za zlorabo postopkovnega.

Postopkovno gospod Jože Tanko.

Glejte, gospod predsednik, jaz lahko zadeve argumentiram, ki se morda v enem delu ponovijo, v drugem se pa nadgradijo in mislim, da te vaše preventivne grožnje kako naj kaj uporabim so nepotrebne.

Opozoril sem vas, da točka ne bi smela biti uvrščena na dnevni red zato, ker ne izpolnjuje pogojev. Vaš predhodnik, eden izmed prihodnjikov prav tako profesor na FDV, dr. Pavle Gantar nam je najmanj trikrat v mandatu ko je bil predsednik Državnega zbora zavrnil po isti poslovniški in ustavi ureditvi v tem delu, saj zahtevo za sklic seje Državnega zbora, ki je bila podprta s 23 podpisi. Šlo je za recimo predlog v zvezi z obravnavo Parka Stožice in recimo podeljevanja kreditov in klientelizma in pa tudi recimo bančni del v zvezi z Ultro in tam se je skliceval na določbo, da ni dovolj, da je predpisano število podpisov 23 ampak morajo biti tudi ustavna dopustnost, ustavno pravna dopustnost za sklic ali pa zavrnitev seje, ki jo pa ni navedel. Mi vas pa opozarjamo v tej konkretni zadevi, da drugi razdelek, drugi odstavek drugega razdelka ustavnega zakona ne dopušča uvrstitve te točke na dnevni red, zato ker je ustavno nedopustna, zato, ker niso izpolnjeni pogoji, ker ni odloka in vi to uvrščate na dnevni red in ne dopustite niti, da bi prišli do zbiranja podpisov, vložitve zahteve za referendum in do oblikovanja odloka. Tukaj je ta kršitev, gospod predsednik. In jaz mislim, da si predsednik Državnega zbora ne more po tistem kar se je že zgodilo v zvezi z imuniteto oziroma v zvezi s statusom enega izmed poslancev, da si dovoli in privošči ponovno šlamastiko na ustavnopravni in zakonski ravni. To je nedopustno, gospod predsednik. Enkrat vas je že očofalo Ustavno sodišče, zdaj vas bo morda naslednjič. In mislim, da to kar počenjate, je vrhunsko nasilje nad tistimi, ki ste jim dali možnost, ki so izpolnili pogoje z 2 tisoč 500 podpisi so jih dali 80 in več tisoč zato, da se sploh pride do zbiranja podpisov, in ste jim odredili rok za zbiranje podpisov in zdaj jim hoče ta rok, ki ste ga odredil, uničiti z neveljavnim in z neskladnim, s skladnim sklepom z ustavno ureditvijo in tudi s sklepom, ki se ne more, iz katere se ne more poseči v referendumsko odločanje. Odlok je edini akt Državnega zbora, specialno naveden v Poslovniku, ki ga je možno / znak za konec razprave/ sprejeti ob referendumu. In to kar počnete, ni ničemur podobno. Predlagam, da se ta točka, 2. točka umakne iz dnevnega reda izredne seje Državnega zbora.

Predlo za umik ste dali tretjič. Tretjič ste ponovili isto postopkovno, ker kako drugače nisem mogel, ne morem interpretirati tistega kar ste do sedaj delali. Ob tem ugotavljam eno stvar. Vaša interpretacija, ki je očitno edina mirodajna v tej državi, bi zahtevala, da smiselna interpretacija Ustave pomeni ustvarjanje pravne praznine. Celo, ko se je ustvarjala ta država, se je prehod iz enega pravnega reda na drugi pravni red delal na podlagi načela kontinuitete, ravno zaradi tega, da ni pravnih praznin. Ustvarjanje pravnih praznin s strani samega Državnega zbora pomeni razpad, ne pomeni samo to, da…, v bistvu pomeni zanikanje obstoja države. O tem lahko razpravlja oziroma odloča, kot sem že prej rekel, zgolj Ustavno sodišče. Zato, da lahko Ustavno sodišče odloča po novi ureditvi, se morajo pobudniki referenduma pritožiti na sklep, ki pa mora biti takšen, da zavrne ta razpis za referendum. Vse to, skladno seveda z vsemi ostalimi zadevami kar je bilo že povedano, je bilo že določeno. Zdaj pa je tako, zdaj imate četrto, upam da ne bo zopet za umik, ker v nasprotnem primeru gre preprosto za zlorabo. To pa že v naprej povem.

Hvala lepa za besedo gospod predsednik. V tem primeru, o katerem govorite, ni nobene pravne praznine. To ste si vi izumil pravno praznino. Drugi, ustavna ureditev in drugi razdelek ustavnega zakona pač ne dopuščata nobene interpretacije o pravni praznini. Izpolnili so kvoto 80 tisoč ne 2 tisoč 500 podpisov za začetek postopka, odredil ste jim datum za zbiranje podpisov in Državni zbor po tej ustavni ureditvi, po tem drugem razdelku nastopi v akcijo lahko šele takrat, ko so podpisi vloženi in Državni zbor odloča o odloku za razpis referenduma. Do tukaj ni popolnoma nobene pravne praznine. Tisti pravniki v tem Državnem zboru, ki to tako interpretirate, pa naj gre to za vas kot predsedujočega ali tiste, ki so vam pri tem pomagali oblikovati tako rešitev, zlorabljajo ustavno ureditev zato, da bodo dosegli nek cilj, ki nima z odpravo noben neustavnosti, nobenih zadev nima v tem primeru ta vaš cilj, ker tisto kar se vi izgovarjate, ni neustavno. In tukaj vas moram opozoriti, da imajo ti, ki so se odločili za zbiranje podpisov, to pravico izpeljati do konca. Državni zbor vmes v teh fazah ne more poseči, lahko zavrne odlok in takrat nastopijo ti procesni pogoji za presojo na ustavnem sodišču in nič prej. Preberite si še enkrat določbo. Državljani, ki so se za to odločili in to masovno podpirajo, najbrž še ni bilo zakona v tej državi, ki bi doživel tako podporo v vseh fazah zbiranja podpisov, je pač treba to dopustiti. In še posebej zato, ker s tem, kar bi vi počeli, posegate neposredno v veljavno ustavno ureditev. In najbrž Državni zbor ni tista institucija, ki bo spreminjala z nekim glasovanjem, rešitve, ki jih je zapisala v Ustavo. To najbrž ni namen Državnega zbora. In če se ne zavedate tega problema, potem je žal nekaj hudo narobe. Mi smo vas opozorili tudi v prejšnjem primeru, ko je šlo za ugotavljanje glede prenehanja mandata enega izmed poslancev, da delate narobe. In Ustavno sodišče vam je povedalo, da ste storili narobe. Celo povedali smo vam, kako je pravilni postopek, pa niste tega upoštevali. V tem primeru vam govorimo isto. Zato predlagam, gospod predsednik, da zmorete toliko, da točko umaknete z dnevnega reda in da o tem glasujemo takrat, ko je to predvideno. To je, ko bo / izključen mikrofon/

Sedaj pa četrtič na isto točko, gospod Tanko izrekam vam opomin zaradi tega, ker zlorabljate postopkovno, zato da ponavljate vedno isti predlog. In to zgolj z namenom tega, da ne bi nadaljevali s postopkom. Postopkovna določila oziroma možnost v bistvu postopkovnega predloga za postopkovni predlog, pravzaprav njihov osnovni namen je omogočanje pravilne uporabe Poslovnika Državnega zbora. Ni pa namen Poslovnika Državnega zbora in njegovih pravil, ki govorijo o postopkovnih predlog, to, da bi pravzaprav z njihovo uporabo zgolj kradli čas za to, da ne bi odločali še preden smo sploh prišli do merituma. Torej, preden sploh pridemo do česarkoli. Najprej moramo določiti dnevni red, kot se vedno temu reče. Glede tega dnevnega reda ugotavljam, da predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru pa predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni, kot ste ga prejeli s sklicem. Gospod Tanko zopet želite besedo? Postopkovno? Prosim, da najprej poveste kaj je postopkovni predlog.

Gospod predsednik, sedaj pa vi zlorabljate Poslovnik. Tudi vi se branite na te različne argumente, ki jih dajem pri posameznih predlogih praktično zelo ozko, samo s sklicevanjem na neko obrazložitev, ki naj bi po tej vaši interpretaciji dopustila tudi predhodni poseg v postopek zbiranja podpisov. Te pravne argumentacije, gospod predsednik, ni možno opreti na drugi razdelek ustavnega zakona. Ni možno, ker v nobenem delu drugega razdelka ustavnega zakona ni navedeno, da lahko zakonodajalec poseže v postopek zbiranja podpisov. Izrecno pa je navedeno, da zakonodajalec lahko zavrne odlok o razpisu referenduma. To pa je izrecno napisano. Da pa lahko zavrne odlok o razpisu referenduma je pa treba najprej podpise vložiti v Državni zbor. To se pravi, zadostno število in pravočasno. Do tega, da bomo o tem odločali o zavrnitvi, gospod predsednik, moramo šele priti. Mi, Državni zbor nismo v tej fazi. In zato vam še enkrat povem, ta točka, katero na silo uvrščate po skrajšanem, ne 15 dnevnem roku kot za opozicijo, ampak po nekem drugem roku, po dvodnevnem roku na sejo Državnega zbora, da s tem posegate v tisto, kar je zapisano, izrecno zapisano v drugem razdelku ustavnega zakona. To je edina stvar, ki je izrecno napisana, zavrnitev referenduma o zakonu. Zavrnite referenduma o zakonu se doseže samo tako, da se zavrne odlok o razpisu referenduma. To vam lahko gospod Horvat sredi noči razloži. Ni mogoče drugače. Ni mogoče tega drugače interpretirati. Dokler mi odloka v Državnem zboru nimam, o tej zadevi ne moremo odločati pa naj bodo izpolnjeni pogoji iz 58. člena Poslovnika in 85. člena Ustave ali obratno, saj je vseeno, zato ker ni izpolnjen pogoj, da je ta odločitev protiustavna.

Državni zbor tudi, če imate zadostno število podpisov ne more uvrstiti na dnevni red točke, ki je protiustavna. To se je že zgodilo v tem Državnem zboru, sem vam prej na primerih povedal, vaš kolega iz FDV-ja je to dela, dr. Pavel Gantar, po našem mnenju takrat neosnovano, v tem primeru je pa to izrecna določba iz drugega razdelka ustavnega zakona.

Predlagam vam, da daste ta procesni predlog na glasovanje. Kako boste glasovali je pač vaša odločitev. / znak za konec razprave/ Procesni predlog, gospod predsednik, je potrebno o njem glasovati v vsakem primeru, ker ni protiustaven, ne poslovniški, ampak je… / izklop mikrofona/