1. TRAK (MK)
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam 8. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Tanja Cink, gospa Vesna Vervega do 15. ure, gospod Matjaž Han, mag. Matej Tonin, mag. Andrej Šircelj in gospod Peter Vilfan.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državne volilne komisije in kandidata za poslanca k 10. točki dnevnega reda ter predstavnike vlade k vsem točkam dnevnega reda.
Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 8. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 18. maja 2015, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.
Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 76, proti nihče.
(Za je glasovalo 76.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 8. seje zbora določen.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. Prehajamo na določitev kandidata, ki bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih opravljal funkcijo poslanca namesto poslanke, ki opravlja funkcijo ministrice. Ker je bila Andreja Katić imenovana za ministrico za obrambo v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih, ne more opravljati funkcije poslanke, dokler opravlja funkcijo ministrice. Državna volilna komisija je zboru posredovala sklep o tem, kateri kandidat ima pravico nadomeščati poslanko, ki je nastopila funkcijo ministrice. Sklep Državno volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija, kot matično delovno telo, ki je zboru pisno poročala in predložila predlog sklepa. Poročilo ste prejeli in je objavljeno na e-klopi. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne.) Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Želi kdo besedo? Ne.
Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa: V času ko poslanka Andreja Katič, ki opravlja funkcijo ministrice za obrambo v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih ne more opravljati funkcije poslanke, opravlja to funkcijo v skladu z drugim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih od današnjega dne gospod Jan Škoberne, rojen 2. 8. 1987, Šalek 66/A, Velenje. Glasujemo. Navzočih je poslank in poslancev 80, za je glasovalo 80, proti nihče.
(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Poslanskega kolega vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto. Kolegu želim, da bi v poslanskih klopeh uspešno opravljal delo poslanca.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 10. uri.
Prehajamo na 9.A TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.
Kolegij predsednika Državnega zbora je na 27. seji 8. maja 2015 sklenil, da se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državna zbora je skupina 21 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom 13. maja 2015 zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija.
Besedo dajem predstavniku vlagatelja zahteve gospodu Jožetu Tanku za predstavitev stališča.
Prosim.
Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Vsem lep pozdrav.
Zdaj, naslednja seja, junijska seja Državnega zbora ima obsežen dnevni red, najobsežnejši del predstavlja paket volilnih zakonov. Polovico točk dnevnega reda obsega. In to moram reči, povedati, da pravzaprav koalicija nima očitno nobenih prioritet, ne uresničuje nobenih zavez iz koalicijskih pogodb, pogodbe, in se očitno ukvarja samo z določenimi vprašanji v zvezi organizacije dela vlade, kadrovskimi zadevami in z mandatom Janeza Janše. Za to smo porabili prve tri mesece tega mandata, in očitno v naslednjih petih mesecih se je delo usmerilo intenzivno v iskanje novih tehničnih ovir, za to, da, ne samo da Janez Janša ne bi mogel več, da ne bi mogel biti več izvoljen, ampak tudi da ne bi niti mogel kandidirati. To se pravi, zakon o volitvah v državni zbor, ki ga je vložila široka mavrična koalicija pač uvaja nekatere nove ovire, in mislimo, da v tem delu tudi v nekaterih delih, najbrž posega tudi v ustavne določbe o pravici kandidiranja.
Pasivna volilna pravica je pomemben kriterij, pomemben institut, kandidirati in biti izvoljen je pač dopuščeno praktično vsem državljanom, ki izpolnjujejo določene pogoje in zdaj se ti pogoji za kandidiranje v temelju spreminjajo. Prav tako se s tem zakonom bistveno spreminjajo kvote. Vprašanje kvot je pravzaprav sploh nesmiselno vprašanje, kajti ko ste nedavno spremenili zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ste določili, da so sedaj samo še osebe in določevanje spornih kvot je pravzaprav od tega trenutka dalje dokler se to ne uredi z ustavno odločbo, ne odobri Ustavno sodišče oziroma izpelje referendum, nesmiselno. Prav tako ste intenzivno posegli tudi v predčasne volitve. Skratka koalicija je namesto, da bi se lotevala reševanja problemov na vrhu pravosodja, ki je z neustavno odločitvijo povzročilo velike probleme, veliko škodo državljanu, poslancu, posamezniku in njegovi družini in poslanskim kolegom, se ukvarjate s tem kako tej osebi, ki je bila žrtev nekaterih posameznikov v pravosodnem sistemu še dodatno onemogočiti možnosti, da kandidira, in da je tudi izvoljena. S tako izjavo je bila ta novela Zakona o volitvah v Državni zbor tudi pospremljena v postopek. Namreč prvo podpisana in predsednica Odbora za notranjo politiko je to argumentacijo opravila na primeru, z Ustavnim sodiščem razveljavljene sodne odločbe Vrhovnega sodišča. In namesto, da bi se spraševali in ukrepali proti tistim, ki so pripeljali do neustavne odločitve, se ukvarjate s žrtvijo tega sistema. To je precej podobno kot se je dogajalo v nekaterih obdobjih slovenske zgodovine, ko smo bili v skupni državi. Tam tudi nikoli povzročitelji niso bili sprocesirani in dani v postopek, ampak se je vedno ukvarjalo samo z žrtvami in žrtvam se je potem prilepilo še veliko etično breme in poiskalo tudi na tak ali drugačen način tudi neke razloge za krivdo. Točno isti namen na točno isti način je umeščen v zakonodajni postopek tudi ta zakon. In jaz mislim, da morate tisti, ki ste zavezani spoštovanju etičnim kriterijem, ki ste zavezani načelom delovanja pravne države, pravice, pravičnosti, verjetno najprej urediti področja, in zato imate tudi veliko večino v tem Državnem zboru, verjetno najprej uredi področja, kjer točno te zadeve ne delujejo in ne funkcionirajo. To pa je vrh tožilske organizacije, to je vrh vrhovnega sodišča. In predlagam, da glasujete proti temu, da se ta zakon obravnava po skrajšanem postopku, kajti ni normalno, da se ključni zakoni s področja volitev / znak za konec razprave/ skoraj brez razprave.
Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje. Na podlagi 10. Odstavka 21. člena Poslovnika zbora, Državni zbor o odločitvi Kolegija odloči brez razprave in obrazložitve glasu. Na glasovanje dajem naslednji predlog sklepa. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v Državni zbor se obravnava po skrajšanem postopku. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 7, proti 71.
(Za je glasovalo 7.) (Proti 71.)
Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.
Zato bo zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku. V skladu s prvim odstavkom 122. člena Poslovnika zbora z jutrišnjim dnem prične teči 15 dnevni rok za vložitev zahteve za splošno razpravo o predlogu zakona.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Preden preidemo na 1. točko dnevnega reda seje, dovolite da na kratko nagovorim Državni zbor.
Spoštovani, pred kratkim me je na Kolegiju predsednika Državnega zbora vodja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, gospod Jože Tanko prosil, da z ozirom na nedavno resolucijo Evropskega parlamenta z dne 15. 4. 2015 o stoti obletnici armenskega genocida tudi sam spregovorim v imenu pietete in pomena ohranjanja spomina ter obsodim takšna hudodelstva, ki so se zgodila v naši preteklosti na evropski ali na drugih celinah.
Danes nihče izmed nas ne more in sme zanikati težkega zgodovinskega bremena, ki ga hkrati s pozitivnimi prizadevanji za mednarodno varstvo človekovih pravic nosi Evropa ko odpremo vprašanje odnosa do našega sočloveka predno obsojamo sebe in druge. Vprašanje je samo kje in kdaj začeti, če skušamo biti načelni. Med drugim lahko omenimo inkvizicijo ter trpljenje in smrt več milijonov Evropejcev ter zlasti Evropejk od 13. pa vse do 19. stoletja. V času novoveških velikih odkritij ter ob nastopu moderne zgodovine so evropske kolonialne velesile v imenu civiliziranih narodov in boju zoper barbarstvo sejale smrt onkraj meja naše celine, ker tam živeči naj ne bi bili ljudje. Skorajšnje uničenje domorodnih ljudstev današnje Namibije s strani takratne imperialne Nemčije je zgolj najbolj kričeč in kravo slikovit izraz nekdanjega odnosa Evropa do drugega. Enako, če ne še slabše, so evropske države in politični režimi v imenu ideologij počeli s svojim prebivalstvom dokler je bilo vprašanje človekovih pravic s strani mednarodne skupnosti priznano kot izključna pristojnost vsake države. Spomniti se velja holokavsta in ukrajinskega gladomora. Žal se to stanje v dobi združenih narodov do danes ni izboljšalo in ohranjamo spomin na Kambodžo, Ruando in Srebrnico, ob enem pa nočemo prepoznati tudi drugih primerov, kjer je politično in ekonomsko primerno, da se nihče v mednarodni skupnosti ne oglasi. O tem neizpodbitno priča tudi resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. 4. 2009 o evropski zavesti in totalitarizmu, ki je doživljala svojo kalvarijo tudi v tem parlamentu. Končno moramo tudi mi najprej razčistiti pri sebi, v sebi in med seboj predno vrednotimo tisto kar se je zgodilo in dogaja drugod, pri tem pa paziti, da politizacija ne krvni spomina in dolžnosti govoriti.
Ne glede na vse navedeno 20. stoletje priča, da se Evropa in svet nista naučila dovolj ali pa vsaj da se učita prepočasi. Letos obeležujemo stoto obletnico okrutnih hudodelstev, ki jih je nad armenskim narodom zagrešila roka rabljev otomanskega cesarstva. Množični poboji, pohodi smrti in vzpostavljanju nemogočih življenjskih pogojev so v pogubo pahnili milijon in pol Armencev. Začelo se je z intelektualci in moškimi ter nadaljevalo z najbolj ranljivimi ženskami in otroci. Nepredstavljiva grozodejstva tako imenovanega velikega zločina oziroma… / nerazumljivo/ so pustila pogubne posledice na identiteti armenskega ljudstva na njegovi zgodovinski in kulturni dediščini.
V imenu Državnega zbora Republike Slovenije se zato pridružujem vsem tistim, ki so v duhu solidarno izrazili sočutje žrtvam omenjenih zločinov, vsem, ki z armenskim narodom delijo spomine na neizmerno trpljenje in bolečino vseh žrtev in njihovih zanamcev, vsem, ki se zavedajo, da je ohranjanje spomina na preteklost ključnega pomena za prihodnost, saj brez spomina in resnice sprava ostane nedosegljiv ideal. Pa vendarle bi bilo nepošteno trditi, da se kot ljudje, kot svet nismo naučili čisto ničesar, da se nas človeka nevredna in zavržna dejanja niso dotaknila. Prepričan sem, da nekateri pomembni mejniki 20. stoletja kažejo, da dejanja, ki simbolizirajo utelešenje zla proti človeku samemu nikoli in nikdar ne morejo biti sprejeta kot opravičilo kakršnegakoli višjega cilja. Cilj globalne moralne skupnosti je lahko le eden in edini, ohranjanje človeštva, človečnosti in človeka samega. Da se moramo z ravnanjem, ki slednje zanikajo, zoperstaviti priča tudi nastanek konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, prvega univerzalnega mednarodnega pravnega dokumenta o človekovih pravicah, ki je bil leta 1948 sprejet pod okriljem Združenih narodov. Konvencija je postavila definicijo najbolj izprijenega zločina poznanega človeštvu in za njegovo dokazovanje predpisala rigorozne pravne standarde saj zgolj izpolnjevanje le teh namenja genocidu mesto, ki si ga zasluži, mesto zločina vseh zločinov. V naš besednjak je dokončno in zavedno vstopil izraz, ki nepredstavljivemu zlo, hudodelstvu zoper človečnost nadreja še hujše zlo. Nenazadnje je imel ameriški literat Edgar Allan Poe prav, besede nimajo moč vplivati na um brez prefinjene groze njihove realnosti, zato moramo paziti, da te realnosti ne razvrednotimo.
Spoštovani. Kakšno je torej sporočilo, ki ga moramo prenesti bodočim generacijam? Kaj sploh lahko storimo, ko pa vidimo, da je trpljenju nedolžnih otomanskih Armencev v 20. stoletju po istem kopitu sledijo še trpljenje premnogih drugih narodov, etničnih, družbenih, verskih in drugih skupin. Golo upanje, da stoletja grozot ne bomo prenesli v našo prihodnost ni dovolj. Odgovor moramo iskati v odločnosti in odgovornosti. Odločnosti, da grozodejstvo zoper človeštvo in genocidnih dejanj ne bomo nikoli pozabili, marveč jih ohranili v spominu z namenom, da se iz njih učimo, da jih ne ponovimo. Odločnosti, da oblikujemo in razvijemo kot nam v Republiki Sloveniji narekuje tudi naša ustava, mirovno politiko ter kulturo miru in ne nasilja. Politiko, ki od nas in drugih znotraj mednarodne skupnosti v primeru kakršnihkoli nesoglasij, sporov in konfliktov terja njihovo mirno in miroljubno reševanje v dobri veri, kulturo, ki zavrača sovraštvo, spodbuja uveljavljanje človekovih pravic ter dosledno in sistematično obsoja vsakršno uporabo nasilje kjerkoli po svetu, hkrati morajo biti naša odločna dejanja tudi odgovorna. Narediti moramo vse, kar je v naših močeh, da žrtvam velikih zločinov omogočimo spravo z njihovimi krvniki, da jih spodbujamo na teh težkih korakih ter da jim omogočimo, da pot sprave vodi v duhu medsebojnega spoštovanja in miroljubnega sodelovanja. Zgolj na ta način bomo lahko zaprli premnoge rane, ki jih je človeštvo prizadejalo samemu sebi. Dovolite mi, da svoj nagovor zaključim s pomenljivimi besedami politične mislice Hanah Arendt: Resnica je, da pripovedovanje razkrije pomen brez napake, da bi ga definiralo, da prinese soglasje in spravo s stvarmi kot dejansko so in da mu lahko celo zaupamo, da bo s časoma posredno vsebovalo tudi tisto zadnjo besedo, ki jo pričakujemo od sodnega dne. Zato, spoštovani, pripovedujmo in nikoli ne pozabimo.
Postopkovno, gospod Jani Möderndorfer.
Spoštovani predsednik, spoštovani zbor. Smo pred točko, kjer ponavadi in običajno parlamentarna praksa je poslanci in poslanke, predstavniki ljudstva v resnici sprašujemo izvršno oblast za posamezne teme in pa terjamo od njih določene odgovore. Še kako pomembno, je da ta vprašanja so postavljena v javnosti, kajti ne odgovarjajo samo nam, ampak celotnemu ljudstvu. Vendar v zadnjem času se je pojavila praksa, da pravzaprav Vlada to vedno manj spoštuje, predvsem z vidika, ker je, tamle vidite, vedno več praznih prostorov. Tam kjer ne, pa pošljejo državne sekretarje, da sedijo zato, da zamašijo prazne prostore, kajti veste, da državni sekretar ne more odgovarjati na poslanska vprašanja. In tisto, kar je pravzaprav boleče je to, da je predsednik Državnega zbora že zastavil svojo avtoriteto pri Vladi in jo pozval, da pravzaprav glede na to, da je urnik za celo leto znan v naprej kdaj so ta poslanska vprašanja v resnici dobil tak odgovor, to je ,da se bo to stopnjevalo in delalo naprej. In če pogledamo opravičila teh ministrov in ministric bomo videli, da pravzaprav sploh ne gre za najbolj upravičene v bistvu odsotnosti. Dva ministra bosta zasedala na istem zasedanju, en minsiter bo celo v Sloveniji in se pogovarjal z visokimi predstavniki OECD, ki bi jih lahko opravili tudi drugi uradniki, visoki državni uradniki in bi bilo tudi ustrezno. In pa tudi določena posvetovanja v tujini, kjer ni nujno,da je prisoten minister. Zato sem čez vikend razmišljal naslednje. Glede na to, da gre za proceduralno vprašanje, kako pomagati institutu predsedniku Državnega zbora in pa samemu Državnemu zboru, da damo neko jasno sporočilo Vladi, da naj se neha hecat za, bom rekel, tovrstna poslanska vprašanja. In zato v skladu s 65. členom Poslovnika prvega odstavka predlagam naslednje. To, kar smo že enkrat storili, ko predsednik Vlade ni uspel odgovarjati na poslanska vprašanja poslancev smo zato ta datum prestavili v tekočem tednu. Predlagam, da ta dan poslanskih vprašanj prestavimo na četrtek, kajti na vlado uspešno pridejo vedno, ne glede na to kaj se zgodi in to v večini in zato predlagam, da imamo poslanska vprašanja, ker v četrtek pravzaprav nimamo zasedanja, dnevni red je prekratek in po drugi uri, ko končajo sejo vlade, lahko pridejo sem v Državni zbor in nam odgovorijo na vprašanja.
Torej v skladu s Poslovnikom, predsednik, želim da glasujemo o tej odločitvi.
Hvala lepa.
Kot sem že napovedal na 28. seji Kolegija predsednika državnega zbora, 15. maja 2015, da se bom o tej zadevi pogovoril s predsednikom vlade, sem se tudi pogovoril. Ta se mi je za odsotnost toliko ministric in ministrov opravičil, vsaj eden od njih je pa poleg tistega kar je bilo do sedaj že navedeno, tudi zbolel. Torej in mi je te razloge dodatno pojasnil, poleg tega smo te odločitve že sprejeli, tako da tega odločanja ne bom uvrstil, pač o tem ne bomo odločali.
In prehajamo na 1. točko dnevnega reda – na vprašanja poslank in poslancev… Proceduralno med tem, ko jaz govorim… po tistem, ko končam, prav.
Torej, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. Sedaj pa imate proceduralno, gospod Jani Möderndorfer.
Predsednik, ne bi rad bil nadležen. Daleč od tega. Upam, da ne razumete tega, vendar po Poslovniku 65. člena sem v skladu, tako kot je parlamentarna praksa, predlagal predlog sklepa. Vaše v Poslovniku je seveda, da ugotovite, po Poslovniku ali je predlog usklajen oziroma v skladu s poslovnikom, ne da ga ad hoc kar tako zavržete. Preprosto ne gre. Imate parlamentarno večino in naj parlament pove ali se s tem predlogom, ki je s poslovnikom možen, lahko odloči. In če je tako, potem bom jaz zadovoljen, kajti večina je prepričanih, da se ta slika lahko ponavlja v nedogled.
Hvala.
Torej vaš predlog sklepa je, da se ta točka dnevnega reda prestavi na četrtek, ta teden? Glasujemo o… Postopkovno? Ni obrazložitve glasu o tem. Postopkovno, dr. Simona Kustec Lipicer.
Hvala lepa.
Torej, če ste uvrstili to na glasovanje, bom povedala, da bo Poslanska skupina SMC glasovala proti. Argumenti zakaj so bili s strani predsednika Državnega zbora že dani. Kolegi Möderndorferju pa predlagam, da v funkciji predsednika Vlade lahko potem presoja kdaj so njegovi člani opravičeno kdaj pa neopravičeno odsotni. Vsi člani ministrske ekipe, ki danes niso tukaj, so odsotni s pojasnilom, da so na pomembnih službenih odnosih, ki predstavljajo stališča Republike Slovenije na svojih področjih v mednarodnem okolju.
Hvala lepa.
