Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 9. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščam vas, da je umrl gospod Janez Komljanec, poslanec Državnega zbora v letih 2002-2004. Njegov spomin bomo počastili z minuto molka.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Iva Dimic od 17.30 dalje, gospa Erika Dekleva od 16. ure dalje, gospa Tanja Cink od 19. ure dalje, gospod Tomaž Lisec, gospod Ljubo Žnidar, dr. Matej T. Vatovec, gospod Janez Janša in gospod Igor Zorčič do 12. ure.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda.

Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 63, proti 1.

(Za je glasovalo 63.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 9. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015.

Predlog rebalansa proračuna je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za predstavitev predloga rebalansa proračuna za leto 2015 dajem najprej besedo predsedniku Vlade dr. Miru Cerarju.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!

Vlada je v relativno kratkem času pripravila in Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predlagala zdaj že drugi predlog rebalansa proračuna. V novembru je Državni zbor obravnaval in sprejel rebalans proračuna za leto 2014, konec januarja 2015 pa mu je Vlada predložila še predlog rebalansa proračuna za leto 2015. Vsa ta intenziteta na področju priprav rebalansov proračunov izraža resen namen Vlade in Državnega zbora, da zdaj in v bodoče poskrbimo za vzdržne javne finance in tako izpolnimo eno od pomembnih predpostavk za uspešen finančni, gospodarski in nenazadnje socialni razvoj družbe. Naj ob tem spomnim, da smo od septembra do danes poleg ukrepov za javnofinančno konsolidacijo pripravili že tudi več sprememb zakonov, se aktivno lotili nekaterih sanacijskih ukrepov v zvezi z lanskoletnimi poplavami, se uspešno pogajali in dogovarjali s predstavniki različnih družbenih sfer in skupin ter nenazadnje s socialnimi partnerji sklenili socialni sporazum. Seveda pa je vse to šele začetek, kajti pred nami so številni izzivi in naloge. V zadnjem času smo priča okrevanju slovenskega gospodarstva. Po izstopu iz recesije pričakujemo oceno, da je rast za leto 2014 krepko preseglo 2 % BDP. Znižuje se brezposelnost, ki je v novembru 2014 znašala 9,6 % trend zniževanja pa se pričakuje tudi v prihodnje. Delež izvoza, ki je glavni dejavnik gospodarske rasti ostaja še naprej visok. Kljub trenutni spodbudnim napovedim gospodarske rasti in boljšim kazalnikom na trgu dela pa je ekonomski in socialni položaj v državi še vedno izjemno zahteven. Sicer optimistično napoved gospodarske rasti še ne pomeni, da imamo v Sloveniji zagotovljeno dolgotrajno in gospodarsko rast, zato so potrebni nadaljnji ukrepi na različnih področjih. Predvsem pa so potrebni pravi ukrepi na področju javnih financ. Z nadaljnjim čezmernim primanjkljajem dolgoročne in stabilne gospodarske rasti, ki nam lahko zagotovi kakovost na raven socialne države ne bomo dosegli. Javne finance so tako sedaj v središču pozornosti in nas silijo v odločno ukrepanje. Le dolgoročno vzdržne javne finance nam lahko ob nadaljnji politični stabilnost, učinkoviti pravni držav ter nenazadnje stabilnemu in ustrezno aktivnemu bančnemu sektorju zagotovijo trden temelj za stabilno gospodarsko rast.

Slovenija je kot članica EU in predvsem kot članica Evropske monetarne unije zavezana k spoštovanju skupnih pravil in omejitev. Osnovne usmeritve nam skupaj z cilji podaja že skupna strategija za rast in delovna mesta z nazivom strategija Evropa 2020. V ta okvir je postavljen tudi proces evropskega semestra ekonomskega upravljanja, ki je bil izpostavljen kot cikel usklajevanja gospodarskih in fiskalnih politik v EU. Države članice morajo na podlagi tega cikla uskladiti svoje proračunske in gospodarske politike s cilji in pravili dogovorjenimi na ravni EU. V sklopu evropskega semestra mora Slovenija upoštevati tudi priporočila Sveta EU glede ukrepov in reform na področju javnih financ, bančništva, trga dela, upravljanja podjetij, poslovnega okolja ter širše za preprečevanje makroekonomskih neravnovesij. Na področju upravljanja podjetij procesa razdolževanja in prestrukturiranja tečeta vzporedno, pri čemer je potrebno nadaljevati s procesom izboljšanja upravljanja s kapitalskimi naložbami države ter s povečevanjem njihove učinkovitosti vključno s premišljeno privatizacijo. Vlada ob tem načrtuje nadaljnje ukrepe za dvig konkurenčnosti, za zmanjšanje administrativnih ovir in za izboljšanje učinkovitosti javnega sektorja. Slovenija je od novembra 2009 v postopku čezmernega primanjkljaja, kar pomeni, da mora voditi fiskalno politiko tako, da bo zagotovila trajno in vzdržno znižanje primanjkljaja sektorja države pod 3 % BDP v letu 2015. Nujna je namreč dolgoročna razvojno usmerjena politika javnih financ z jasno omejitvijo javno finančnih odhodkov. Pomembno je načrtovanje in opredeljevanje ciljev. Zavedati se moramo, da srednjeročno in dolgoročno ne smemo in ne moremo trošiti več kot ustvarimo.

Vlada in državni zbor sta že s sprejemom in uresničitvijo rebalansa državnega proračuna za leto 2014 naredila prvi korak v pravo smer, saj smo po predhodni oceni dosegli načrtovani primanjkljaj sektorja država v višini 3,4 % BDP brez upoštevanje enkratnih ukrepov. S predlogom rebalansa državnega proračuna za leto 2015 želimo v tej smeri odgovorno in odločno nadaljevati in doseči cilj, h kateremu smo se zavezali v Programu stabilnosti za leto 2014, ter, kot rečeno, znižati primanjkljaj sektorja država pod 3% BDP. S spremenjeno strukturo predlaganega rebalansa proračuna Vlada namreč sledi dvema ključnima ciljema: prvič, spodbujanju gospodarske rasti, in drugič, povečevanju zaposlenosti. Tema ciljema sledi tudi z vsemi drugimi sistemskimi rešitvami in ukrepi, s tem pa se ustvarjajo pogoji, da se lahko za naslednje leto po daljšem času zopet predvideva določeno usklajevanje pokojnin in socialnih transferjev. Temu smo se zavezale tudi koalicijske stranke v svojem sporazumu. Spremenjene okoliščine tako v makroekonomskem okolju kot tudi zaradi sprememb zakonodaje so prispevale k nujnosti priprave predloga rebalansa. To smo sprejeli kot izziv in kot pomembno priložnost ter državni proračun usmerili izrazito investicijsko, kar bo prispevalo k nadaljnji rasti. K temu bodo močno pripomogla tudi preostala evropska sredstva, ki so še na voljo Sloveniji iz pretekle finančne perspektive. V največji možni meri smo se izognili radikalnim posegom v posamezne dele sistema, saj z restriktivnostjo fiskalne politike ne želimo povzročati manjšega povpraševanja ali potrošnje. Poiskali in sprejeli smo različne sektorske in horizontalne ukrepe tako na strani prihodkov kot odhodkov, ki so skupno vzdržni za vse strani. To nam je uspelo tudi sicer skozi dolgotrajna in za vse strani naporna pogajanja, ki pa so na podlagi konstruktivnega in odprtega dialoga ter skupnega napora pripeljala do pomembnih kompromisov in do mnogih dobrih rešitev. Kompromise smo morali sprejemati vsi. Za dosežen dogovor o končnem predlogu rebalansa proračuna so pomembne deleže znižanja sredstev na svojih področjih prispevali tudi vsi ministri oziroma ministrstva. Kljub temu bomo v tem letu realizirali mnoge investicijske projekte. Med drugim bomo investirali v dokončanje urgentnih centrov po Sloveniji, investirali v izgradnjo določenih odsekov železniške proge, izboljšali sistem vodooskrbe v nekaterih krajih po Sloveniji, za poplavno varnost bomo namenili dobrih 80 milijonov evrov in med drugim bomo vzpostavili tudi državni računalniški oblak, s čimer želimo na dolgi rok prihraniti pri sredstvih, ki so namenjena za državni informacijski sistem, če navedem zgolj nekatere zadeve.

Spoštovane poslanke in poslanci! Če hočemo dokončno in dolgoročno iziti iz krize, se moramo na še vedno nestabilne razmere odzvati čim bolj enotni, povezani in gospodarsko močni. Sam verjamem, da smo na pravi poti ter da je pomemben del te poti tudi predlagani rebalans proračuna za leto 2015. Naj ponovno poudarim, da je ta rebalans nujen, pri čemer je pripravljen z namenom doseganja sprejetih zavez ob hkratni spodbuditvi gospodarstva in zaposlenosti. Ob tem ne pozabimo, da ne gre le za naše lastne zaveze evropskemu, torej našemu pravnemu redu, kajti konsolidacija javnih financ in zaustavitev nadaljnjega zadolževanja sta bistvena, prvenstvena za normalno in uspešno upravljanje lastne države. To pa je naša ključna zaveza državljankam in državljanom ter bodočim generacijam. Hvala za vašo pozornost.

Za predstavitev predloga rebalansa proračuna za leto 2015 dajem besedo še ministru za finance dr. Dušanu Mramorju.

Spoštovane poslanke in poslanci!

Pred vami je predlog rebalansa proračuna za leto 2015. Gre za sedmo leto po začetku krize in moram reči, po vseh rebalansih in proračunih, ki sem jih v svojem življenju sprejemal oziroma se z njimi utrudil, je ta bil daleč najtežji. Takoj potem, ko je Vlada začela svoj mandat, se pravi, v septembru lansko leto, smo začeli s pripravami na ta rebalans, trajalo je torej skoraj pet mesecev. Vmes so bila zelo trda, težka pogajanja. In moramo razumeti, da je verjetno ta eden najtežjih rebalansov, kar jih bomo sprejemali, ker pač pričakujemo, da smo na dnu in da od tu naprej bomo pač imeli gospodarsko rast in da bo kriza za nami. Tudi ta proračun sledi temu cilju.

Vlada Republike Slovenije s tem predlogom nadaljuje politiko uravnoteženja javnih financ, kot je bilo že poudarjeno v govoru premierja. Prav tako Vlada želi s tem dokumentom nadaljevati pot do stabilne in vzdržne gospodarske rasti. Posebej bi rad poudaril, da brez gospodarske rasti ni mogoče doseči uravnoteženja javnih financ, vsaj ne vzdržnega. Trije poglavitni cilji so sledeni v tem dokumentu. Prvi cilj je 100% črpanje evropskih sredstev za staro finančno perspektivo 2007-2013. Drugi cilj je znižanje primanjkljaja sektorja države pod 3% BDP po standardih ESA v letu 2015, s čimer se je Vlada zavezala v Programu stabilnosti za leto 2014, in pa maksimalna javnofinančna podpora rasti bruto domačega proizvoda, torej, maksimalna usmeritev v investicije in materialne stroške.

Rebalans proračuna za leto 2015 je bil nujno potreben, najprej zato, ker so projekcije prihodkov v sprejetem proračunu temeljile na makroekonomskih izhodiščih iz jesenske napovedi Umarja iz leta 2013. Kot veste, se je v letu 2013 napovedovalo bistveno drugačno stanje, kot je stanje danes, ne samo pri projekcijah Umarja, ampak tudi vseh mednarodnih institucij. Ta izhodišča so seveda sedaj bistveno spremenjena. Pri napovedovanju prihodkov ob pripravi predloga rebalansa proračuna za leto 2015 smo upoštevali predhodno realizacijo za leto 2014 ter ta novelirana makroekonomska iz Umarjeve zimske napovedi gospodarskih gibanj, ki za leto 2015 napoveduje 2% gospodarsko rast, vendar hkrati znižuje napoved glede rasti cen. To bi rad še posebej poudaril, ker bo rast cen izjemno nizka, je praktična rast samo realna rast, seveda je pa proračun narejen na nominalni osnovi. Poleg tega so na gibanja javnofinančnih ciljev vplivale tudi spremenjene okoliščine in dejavniki nekaterih večjih skupin prihodkov in odhodkov. Glavna odstopanja izhajajo iz izpada prihodkov iz naslova davka na nepremičnine, nenačrtovanih izdatkov za obresti za zadolževanje, izvršeno po uveljavitvi proračuna 2015, prenizko načrtovan tekoči transfer v ZPIZ zaradi sprejetja novega Zakona o Slovenskem državnem holdingu spomladi 2014, ki je uvedel spremembe pri financiranju rednih izdatkov pokojninske blagajne s strani KAD, ter sprememb okoliščin v zvezi s črpanjem EU sredstev. Načrtovan primanjkljaj proračuna za leto 2015 v sprejetem proračunu je bil 2,4% bruto domačega proizvoda, vendar bi te spremembe, ki sem jih navedel in nekatere druge, ker nismo sprejemali strukturnih sprememb, ampak smo sprejemali samo začasne spremembe proračuna, privedle do 5% primanjkljaja, če bi imeli tako imenovan spontani scenarij. Torej je bilo nujno treba uvesti ukrepe, ki so ta 5% primanjkljaj pripeljali pod 3% bruto domačega proizvoda. Če tako gledamo, recimo, samo izpad davka na nepremičnine in povečanje obresti, prispevata za približno 1 odstotno točko dodatnega primanjkljaja. Zato so bili potrebni vsi ti ukrepi, ki jih je omenil že premier, v obdobju do 31.12. sprejetje zakonov, sprejetje raznih sprememb tudi drugih predpisov, da bi lahko v letu 2015 se držali teh pravil Pakta stabilnosti in rasti in prvič po začetku krize imeli primanjkljaj nižji od 3% bruto domačega proizvoda.

Dovolite mi, da vam na kratko predstavim konkretne ocene prihodkov in odhodkov.

V predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 je skupaj načrtovanih 8 milijard 562 milijonov evrov prihodkov, kar je za 64 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu za leto 2015. Največji izpad se ocenjuje na strani davčnih prihodkov, kar je seveda posledica ne uveljavitve zakona o davku na nepremičnine, vendar je Vlada sprejela več horizontalnih in sektorskih ukrepov, ki bodo ta vpad, izpad omilili. Najprej ohranitev četrtega dohodninskega razreda, potem zvišanje stopnje davka na finančne storitve, zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, povišanje okoljskih dajatev zaradi emisij CO2, povečanje učinkovitosti pobiranje javnih dajatev, spremembe v sistemu študentskega dela in druge ukrepe. Del teh ukrepov se samo podaljšuje iz prejšnjega obdobja, del nadomešča nekatere, ki ne veljajo več. V predlogu rebalansa proračuna torej načrtujemo 6 milijard 870 milijonov evrov davčnih prihodkov, kar je kljub vsemu za približno 300 milijonov več kot je bilo tovrstnih prihodkov realiziranih v letu 2014, to je pa glede na 2014, 578 milijonov evrov nedavčnih prihodkov in 40,7 milijonov evrov kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov. Načrtujemo tudi milijardo 72 milijonov evrov prejetih sredstev iz proračuna EU. Predlog rebalansa določa odhodke, se pravi stran odhodkov v skupni višini 9 milijard 947 milijonov evrov, kar je za 461 milijonov več kot v sprejetem proračunu in 292 milijonov več kot je znašala realizacija v letu 2014. Predlog rebalansa je na odhodkovni strani, kot že omenjeno, usmerjen v zagotavljanje zakonskih obveznosti in v 100% črpanje EU sredstev, zato je najvišje povečanje odhodkov predvideno prav na porabi EU sredstev in pripadajoče slovenske udeležbe. V zvezi z integralnimi odhodki je treba poudariti, da se ti znižujejo za 50 milijonov evrov glede na realizacijo 2014, kar utemeljujemo z ukrepi, ki jih je Vlada Republike Slovenije na seji že 22. oktobra potrdila z namenom, da se zagotovi skupno znižanje odhodkov na drugih področjih. Nekaj od teh ukrepov, da naštejem: centralizacija javnih naročil, centralizacija državne informatike, ukrepi za znižanje stroškov dela, ukrepi s področja sofinanciranja občin, racionalizacija na gospodarskih javnih službah, nadomestitev nekaterih nepovratnih subvencij v povratno ter drugi sektorski ukrepi po resornih ministrstvih. Razrez odhodkovne strani pokaže, da je od skupnih 9,9 milijard evrov odhodkov, poraba EU sredstev 1 milijardo 308 milijonov s slovensko udeležbo 229 milijonov evrov, torej kar 15,5% odhodkovne strani povezane s črpanjem EU sredstev, saj je leto 2015 zadnje, ko lahko še črpamo sredstva iz prejšnje finančne perspektive 2007-2013. Programska klasifikacija, ki je pomembna, kaže, da se v primerjavi s porabo preteklega leta, se pravi glede na leto 2014 bistveno več sredstev v rebalansu namenja za intervencije programe in obveznosti, kar za 134% več, varovanja okolja in okoljsko infrastrukturo za 67% več ter za zdravstveno varstvo 23%. Ob tem naj poudarim, da je rebalans 2015 usmerjen izrazito investicijsko, kot sem že omenil, saj se v primerjavi s porabo leta 2014 nakup in gradnja osnovnih sredstev povišuje za 41% in investicijski transferji za 30%, torej investicijski odhodki skupaj približno za 30%.

Naj naštejem nekaj večjih investicijskih projektov, ki jih še ni omenil premier. Recimo s področja železniškega prometa, obnova železniške proge Divača-Koper, rekonstrukcija proge Pragersko-Hodoš. To so relativno visoki izdatki 100 milijonov 57 milijonov. Nadgradnja odseka železniške proge Slovenska Bistrica-Pragersko, itn. S področja cest obvoznica Škofja Loka nacionalni program avtocest. S področja vodooskrbe in čiščenja odpadnih voda, projekti so predvideni na porečju Soče, Save, Zgornje Save, Mure, Ljubljanice, itn. Na področju informacijske družbe večji projekti: vzpostavitev državnega računalniškega oblaka, izgradnja centralne informacijske infrastrukture, vzpostavitev optične povezljivosti za zavod s področja izobraževanja in raziskava in recimo še nekateri ostali večji projekti, ki jih poznamo: Center za smučarske teke Planica, Gimnastični center Ljubljana. S tem dokazujemo, da predlog rebalansa proračuna za 2015 dejansko sledi cilju povečanje investicij in kot vemo povečanje investicij deluje multiplikativno na rast BDP, zato tudi takšno prestrukturiranje proračuna. Med ostalimi odhodki naj posebej izpostavim še obresti, ki bodo kljub nominalno višjemu stanju dolga kot v preteklem letu, zaradi okolja nizkih obrestnih mer leta 2015 in seveda, zaradi znižanja relativnih obrestnih mer Slovenije glede na druge države, zaradi zopet ponovnega dobrega dostopa do finančnih trgov bodo te obresti nižje za 35 milijonov kot v letu 2014. Nominalno nižji bodo tudi stroški dela v skladu z dogovorom s sindikati, subvencije bodo nižje, zaradi preusmeritve v povratna sredstva. Rahlo se znižuje obseg sredstev namenjen transferom posameznikom in gospodinjstvom, vendar razlog znižanja ni v zmanjšanju pravic do socialnih transferjev temveč posledica zmanjšanja števila opravičencev do starševskih nadomestil ter denarnih nadomestil za brezposelnost, zaradi gospodarske rasti in boljše zaposlenosti.

Če preidem na področje primanjkljaja. Predlog rebalansa 2015 predvideva primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku. Po denarnem toku tudi delamo proračun v Sloveniji v višini milijardo 385 milijonov evrov kar znaša 3,62 % BDP-ja. Po popravku na obračunski tok predvsem del EU sredstev, ki jih bo Evropska komisija zadržala do prejema končnega poročila o učinkovitosti črpanja EU sredstev za obdobje 2007-2013 in ob upoštevanju pričakovanih slaidov v drugih enot sektorja države pričakujemo, da bo primanjkljaj sektorja država po metodologiji ESA, ki je obračunska metodologija v letu 2015 pod 3 % BDP-ja. Po domače povedano, mi bomo založili sredstva za to, da jih dobimo povrnjene kasneje od Evropske komisije. Ta založitev teh sredstev pa povečuje deficit primanjkljaj po denarnem toku v primerjavi s primanjkljajem po obračunski metodologiji, ki jo uporablja Evropa za merjenje ali ustrezamo pravilom pakta stabilnosti in rasti in fiskalnega pakta.

Spoštovani, dovolite mi, da še enkrat poudarim. Predlog rebalansa sicer povečujejo odhodke glede na sprejeti proračun za leto2015, vendar se kljub temu znižujejo sredstva na marsikateremu področju. Ob tem zagotovo ne moremo biti vsi zadovoljni, saj je vsak od nas nekaj prispeval k racionalizaciji na svojem področju, vendar sprejem rebalansa proračuna za leto 2015 pomeni nadaljnji korak k cilju uravnoteženje javnih financ. Prav tako je rebalans v 2015 izrazito investicijsko usmerjen kar bo prispevalo k spodbuditvi gospodarske rasti in vzdržne javne finance na dolgi rok. Slovenija je na poti konsolidacije javnih financ v preteklosti že izvedla nekatere ukrepe, vendar so zagotovitev dolgoročne in vzdržne rasti potrebni dodatni ukrepi, ker dosledno izvajanje le-teh, tukaj bi posebej poudaril mantro, ki se v Evropski uniji izpostavlja in to je strukturne reforme.

Upoštevaje vse navedeno predlagam državnemu zboru, da predlog rebalansa sprejme. Hvala lepa.

Predlog rebalansa proračuna je obravnaval Odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici gospe Urški Ban.

Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi prisotni. Odbor za finance in monetarno politiko je na 19. nujni seji 17. 2. 2015 kot matično delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2015, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru so bila posredovana mnenja zainteresiranih delovnih teles, ki so se seznanila s predlogom rebalansa in niso sprejela svojih amandmajev ter mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, ki predlog rebalansa podpira. V poslovniškem roku so kvalificirani predlagatelji vložili 41 amandmajev. Seji odbora so prisustvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Vlade, predstavniki Umarja ter Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter Sindikat policistov. Uvodno obrazložitev predloženega rebalansa je podala državna sekretarka Ministrstva za finance, ki je natančno predstavila vzroke predložitve rebalansa za leto 2015. Ob tem je predstavila ocene prihodkov in odhodkov v predlogu rebalansa proračuna za leto 2015, kjer Vlada načrtuje 8 milijard 562 milijonov evrov prihodkov. Na strani odhodkov državnega proračuna je predvidenih odhodkov v skupni višini 9 milijard 947 milijonov evrov, kar pomeni za 461,8 milijonov evrov več odhodkov kot v sprejetem proračunu in za 292 milijonov več, kot je znašala realizacija v letu 2014. V predlogu rebalansa proračuna je v primerjavi s porabo preteklega leta bistveno več sredstev namenjenih za intervencijske programe in obveznosti, zavarovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, za lokalno samoupravo ter zdravstveno varstvo. Predlog rebalansa je usmerjen investicijsko, saj se v primerjavi s porabo leta 2014 nakup in gradnja osnovnih sredstev zvišuje za 41%. Investicijski transferji pa za 20%. Pretežni del tega povečanja gre na račun investicij, ki so vezane na črpanje evropskih sredstev. Omenjena struktura prihodkov in odhodkov državnega proračuna pomeni, da predlog rebalansa predvideva primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 1 milijarde 385 milijonov evrov, kar znaša 3,62% BDP-ja. Vlada tako ocenjuje, da bo skupni deficit sektorja države po ESA metodologiji v letu 2015 po 3% BDP-ja oziroma natančneje 2,89%. Ocena Vlade je, da, glede na dane okoliščine predlagani rebalans primeren in predstavlja kvalitetno osnovo za izvršitev proračuna oziroma za javno financiranje v letu 2015. Direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj je v nadaljevanju na kratko predstavil splošno gospodarsko sliko za leto 2014 ter povedal, da predlog rebalansa temelji na pričakovanih gospodarskih gibanjih, ki so jih na Umarju pripravili decembra lani. V razpravi ob predloženem rebalansu so nekateri člani odbora poudarili, da je predlog rebalansa proračuna za leto 2015 nerealen, da ni usklajen s fiskalnim pravilom zapisanim v Ustavi ter da ni razvojno naravnan. Premalo naporov je bilo narejeno na prihodkovni strani. Prav tako naj bi bil oblikovan na napačnih prioritetah, zato tudi ni socialno naravnan. Nekateri so menili, da gre le za konec razvojnega cikla prejšnje vlade ter izpostavili kot problematično predvsem premalo predvidenih sredstev za Ministrstvo za notranje zadeve ter Ministrstvo za zdravje. Posebej so izpostavili predvsem problematiko 11 nedokončanih kohezijskih projektov v povezavi z občinami, ki imajo težave zaradi negotovosti glede pričakovanih odločb. Izpostavljena je bila tudi problematika financiranja učne pomoči otrokom s posebnimi potrebami in problematika nezadostnih sredstev za delovanje policije ter ob tem vprašanje zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Nasprotno so nekateri člani menili, da rebalans proračuna sledi javnofinančnim ciljem, in sicer odpravlja presežni primanjkljaj na vzdržen način, postopno znižuje strukturni primanjkljaj sektorja država ter s tem omogoča dolgoročnost vzdržnost javnih financ. Zato menijo, da je primeren za sprejem tak kot je predlagan. Odbor se je opredelil tudi do vloženih amandmajev in je podprl amandma poslanskih skupin koalicije. Po razpravi je odbor sprejel sklep, da odbor za finance in monetarno politiko podpira predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2015. Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanka skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Zanjo gospod Uroš Prikl.

Spoštovani predsednik. Predsednik vlade, ministri. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. Res je, da so se okoliščine in vse okoliščine zelo hitro spreminjajo, zato je pred nami rebalans proračuna za leto 2015, ki je bil pred dvema letoma sprejet v nekih drugih temeljih, v nekih drugih okoliščinah. Gospodarsko okolje je vse manj spodbudno in vse bolj neprijazno. Včasih celo mačehovsko. Osebno do najbolj občutljivih in najbolj ranljivih ciljnih skupin. To je pač dejstvo, na žalost. Dejstvo, katerega ne gre zanikati in v okviru katerega je izjemno težko proizvesti kaj ustvarjalnega. Celo obdržati kontinuiteto doseženega, nivo obstoječih pravic in nekaterih ugodnosti je zelo težko zagotavljati. In ravno zaradi slednjega, v Poslanski skupini Desus priznavamo, da so vsi tisti, ki so bili vključeni v pripravo tega rebalansa morali biti zelo previdni in odgovorni pri svojem delu. Priznam, gre za zelo odgovorno nalogo, končni rezultati pa naj bi imeli čim manj hudih bolečih posledic za vse udeležence, ter naj bi čim bolj povečali pozitivne učinke in prinesli neko dodano vrednost. Vsi pripravljavci naj bi imeli en cilj, oblikovati proračun, ki bo realen in hkrati tudi nuditi zadovoljstvo na vseh področjih. Pripraviti takšen proračun, ki bo zadovoljil vsa pričakovanja pristojnih ministrstev, hkrati pa zadovoljil tudi ali pa predvsem najširšo javnost pa je izjemno težko delo. Poraja se mi vprašanje ali je glede na vse predstavljene argumente na posameznih odborih in pa v vsej medijski odmevnosti možno takšen proračun sploh ustrezno oblikovat in ga pripraviti. Sprašujem vas ali gre proračun že v domeno nadrealnega. V lastnem prepričanju menim, da čudeža v takšnih pogojih skorajda ni mogoče izpeljati. Iz nič narediti ogromno zelo težko ali pa nikakor.

In kaj bi pravzaprav bil danes čudež? Verjetno dejstvo, da se javnofinančni primanjkljaj države čez noč prepolovi ali pa ga sploh ne bi bilo več, da beležimo nadpovprečno gospodarsko rast, da povečujemo prihodke države, ki bodo zadovoljili čisto vse zahteve in da drzno znižamo odhodke države, še posebno na določenih segmentih, kot je recimo področje javnih naročil, informatike in tako dalje in tako naprej. Hkrati pa si zastavimo pogoj, da se sploh ne bomo več zadolževali. Ja, ja, to bi bil čudež. Čudeži pa se danes in tukaj ne dogajajo, zato ostanimo v realnem svetu. Proračun je kompromis med praktično neomejeni željami, potrebami in vedno limitirani finančnimi sredstvi. Vedno je bilo tako in vedno bo tako. Proračun je zelo realno prikazan v obliki številk in jih bo treba realizirati v praksi, s konkretnimi dejanji, s konkretnimi ukrepi.

V Poslanski skupini Desus največ napora namenjamo tistim najranljivejšim ciljnim skupinam. A veste, zahtevati dostojno življenje naših upokojencev, ni nobena floskula, tudi ni kar tako neka izjava. Pri pravici do dostojnega življenja gre za osnovno človekovo pravico in to pravico vsakega posameznika. Nekoliko evrov več na mesec pri današnjih pokojninah se v času naraščajoče revščine še kako pozna. Pokojnine se v vseh teh letih glede na rast plač in višanje, predvsem višanje stroškov življenja, so že drastično padle. Danes imamo namreč že več kot polovico upokojencev, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja od 593 evrov, to pa vsi veste, da je tisti prag, ki predstavlja tveganje revščine. Povprečna mesečna penzija pa znaša 563,85 evra. In ta trend zniževanja je treba zaustaviti in zaustavljamo ga. Dobili smo jasna zagotovila predsednika vlade, da bomo pristopili k valorizaciji, torej usklajevanju pokojnin, seveda ob predpostavki, da bo podatek za leto 2014 takšen, da se bruto družbeni proizvod zvišal več kot 2,5%. Naredili bomo to, ta ukrep, naredili bomo to dejanje. To je tudi predpogoj, da podpremo ta rebalans proračuna, realizacijo pa zamaknili v leto 2016, zavedajoč se težkega položaja ali oteženega položaja v tej državi.

V Poslanski skupini Desus smo prav tako zelo pozorni na tisti del proračuna, ki zagotavlja pravice iz naslova izplačevanja transferjev brezposelnim, socialno ogroženim, invalidom in še bi lahko našteval. Prav tako menim, da je nemoteno izplačevanje dajatev iz naslova starševskega varstva, otroških dodatkov in drugih prejemkov, predpogoj za zadovoljstvo, napredek in blaginjo naših državljanov in državljank.

Z veseljem ugotavljamo, da so sredstva za zagotavljanje pravic iz teh naslovov nezmanjšani. Še več. na področju sociale je zagotovljenih še nekoliko več sredstev, kot je znašala realizacija v letu 2014. Iskreno povedano, osebno bom izjemno zadovoljen, če teh sredstev ne bo treba v celoti realizirati, saj bo to pomenilo, da so ljudje dobili službe, da se je njihov položaj izboljšal in da smo na pravi poti. Vse dokler pa bodo ljudje upravičeni do teh sredstev in jih bodo še kako potrebovali, pa jih bo ta država brez izjeme tudi zagotavljala. Nobena pravica, nobena zakonska in že priznana pravica ne bo postavljena pod vprašaj, in to je ena izmed ključnih poant tega proračuna, ki me tudi, ali prav iz tega razloga navdaja z optimizmom. Ob vsem povedanem, kolegice in kolegi, in ne nazadnje ali pa prav zato, ker bo ob seveda nemotenem izplačevanju pokojnin prostor tudi za dodatno izplačevanje regresa upokojencem z najnižjimi pokojninami in ker smo s strani predsednika Vlade dobili jasna, eksplicitna in nedvoumna zagotovila, da se bodo pokojnine po dolgem času ponovno uskladile, gledam na predlagan proračun z optimizmom.

V Poslanski skupini Desus se zelo dobro zavedamo, da kljub temu ne smemo izgubiti stika z realnostjo. Realnost pa je, ne glede na to ali nam je všeč ali pa nemara ne, takšna, da je stvari treba izpeljati do konca, se pravi, sprejeti proračun, torej rebalans proračuna s 100% udejanjiti nedvoumna in jasno dana zagotovila ter nadaljevati z zastavljenimi projekti. Že večkrat je bilo omenjeno, da je letošnji proračun zelo investicijsko oblikovan. Ravno investicije so tiste, ki jim predlagan rebalans namenja pomemben delež sredstev, kar je prav tako z moje strani, z naše strani treba pozdraviti.

Kakor sem že povedal na seji odbora je do proračuna treba biti tudi kritičen, saj gre za najbolj pomemben akt v državi. Kritike pa izhajajo nedvomno tudi iz tega, da ne glede koliko sredstev namenimo posameznemu resorju, bi bilo smiselno zagotavljati še več, evro, dva več bi si želel verjetno vsak minister, da bi dosegel svoje zastavljene cilje. Pa vendar, v Poslanski skupini Desus ne oporekamo, da dodatna sredstva pomenijo tudi pospešeno realizacijo zastavljenih nalog. In če sem odkrit, se objektivna slika proračuna počasi a vidno izboljšuje iz več razlogov. Pokazatelji gospodarstva kažejo napredek, kot je denimo zunanjetrgovinski presežek, gospodarska rast, nezaposlenost se počasi pa vendarle zmanjšuje, veča se delež investicij, kar je bilo že povedano in še bi lahko našteval. In ravno dobri gospodarski pogoji so temelj za izplačevanje vseh vrst pravic, kot že povedano, tudi in predvsem usklajevanje pokojnin po dolgem času, zagotavljanje pravic posameznikom in gospodinjstvom, spodbud gospodarstvu. Z eno besedo temelj za napredek države in blaginjo, kar je bistvo njenih prebivalcev.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo gospod Matjaž Han.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Predsednik Vlade, ministrski zbor, spoštovane kolegice in kolegi.

Na začetku lep pozdrav in naj povem, da bo Poslanska skupina Socialnih demokratov dokument, ki je najpomembnejši to pa je rebalans proračuna sprejela.

V okoliščinah obravnave predloga rebalansa proračuna za leto 2015 bi nas, spoštovani, moral prevevati neki zmerni optimizem. Prvič po nastopu javnofinančne krize imamo namreč oprijemljivo upanje, da se končuje obdobje nekega varčevalnega stampeda vsiljena s strani političnih elit očitno stisnjenih v primežu tako imenovanih finančnih trgov. Po letih padanja gospodarske aktivnosti se namreč razmere že drugo leto zapored izboljšujejo, kazalci pa pričajo, da se Slovenija utrjuje v povprečju držav članic Evropske unije. Če so bili naši obeti za leto 2015 še jeseni 2013 nezadostni in krepko pod povprečjem euroobmočja danes povprečje po ocenah evropske komisije presegamo. BDP naj bi se povečal za 1,8 % po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj pa celo za 2 % medtem ko naj bi druge države euroobomočja beležile skromnejšo rast to pa je cirka 1,3 %. Socialni demokrati kot posebej spodbudno spremljamo napoved, da bo rasti BDP sledilo tudi nadaljnje zniževanje brezposelnosti oseb. Rast družbene proizvodnje bo v prihodnje še naprej temeljila na izvozu, na potrošnji gospodinjstev, ki se pa je lani povečala prvič po letu 2010 in pa seveda po investicijah zasebnega sektorja, pri čemer je potrebno poudariti, da bo prispevek javnega investiranja, zaradi izteka finančne perspektive EU nekoliko skromnejši. Za Slovenijo v izvoz usmerjeno državo je pomembna ocena evropske komisije, da evropska integracija od leta 2007 še ni bila v tako dobrem stanju. Ob tem veseli izboljšanja napoved rasti v Nemčiji kot naši najpomembnejši zunaj trgovinski partnerici. Skromno rast naj bi v prihajajočem obdobju še pognali kvantitativno sproščanje, to poznate, to je ta Dragijev sistem in pa investicijski načrt ter padec cene nafte. Zdi se, da ima EU četudi žal nekoliko pozno a vendarle prvič vizijo gospodarskega in socialnega okrevanju utemeljeno na oprijemljivih predpostavkah.

V okviru omenjenih izhodišč je vlada pripravila predlog rebalansa proračuna za leto 2015, ki znesek postavk iz konca 2013 prilagaja realnemu izboljšanemu stanju. Ne glede na to pa v okoliščinah obremenjenih zlasti z odplačilom javnega dolga in danih zavez Bruselj vlada vztraja pri javnofinančni vzdržnosti kar se posledično odraža tudi pri nadaljnji omejitvi trošenja na nekaterih področjih.

Poslanska skupina Socialnih demokratov pozdravlja tisti del predloga rebalansa, ki ohranja dosežen standard socialne države ter izraža skrb za socialno najšibkejši del družbe. Med spodbudna sporočila predloga rebalansa štejemo zlasti zmanjševanje števila upravičencev do socialnih transferjev kot posledica očitnega izboljšanja gospodarskega okolja. Zadovoljni smo tudi z dvigom investicije 41 % to pomeni, da lahko končno pričakujemo tudi razpletanje klobčiča, v katerega se je zapletla investicija na Debelem Rtiču. Po 13-ih letnih prizadevanjih se bo v letu 2015 začela gradnja novega Centra za spodbujanje, usposabljanje, delo in varstvo. Ne glede na usodo nekaterih vloženih amandmajev k predlogu rebalansa pa pričakujemo, da bo vlada z notranjimi prerazporeditvami zagotovila sredstva, ki so potrebna za izvajanje zakonskih nalog ali pa za preprečitev težko popravljivih posledic. Zlasti žongliranje spoštovani med ministrstvi v zvezi z zagotavljanjem sredstev za plačilo učne pomoči Socialni demokrati ocenjujemo kot nespodobno ali neodgovorno ravnanje, ki ga je vlada dolžna preseči. Podobno bi lahko povzeli v opredelitvi do problematike vzdrževanja idrijskega rudnika. Zaobiti ne smemo niti opozoril, ki jih na državni zbor naslavljajo deležniki na področju izobraževanja in znanosti ter lokalnih skupnosti. Zdi se, da odmerjena sredstva zadoščajo le še za hibernacijo sistema znanstveno-raziskovalne dejavnosti, kar je v nasprotju z deklariranim ciljem postati na znanju temelječa družba. Na robu nekatere pa že čez, so tudi slovenske občine, ki so pomembno prispevale k okrevanju gospodarstva. Prvi korak k normalizaciji je čimprejšnje oblikovanje ukrepov, ki bodo v skladu s sklenjenim dogovoom med Vlado in občinami slednje razbremenile za skoraj 23 milijonov evrov.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov ob razpravi predloga rebalansa, ki poravnava nekatere račune iz naslova sanacij bančnega sistema, ne moremo mimo aktualnega dogajanja. Današnja razprava o predlogu rebalansa poteka namreč v ozračju sumničavosti in vsesplošnega nezaupanja. Razlog za to so okoliščine, ki jih do sedaj nismo bili priča. Socialni demokrati smo prepričani, da so sumi povezani z delovanjem Banke Slovenije v času od / nerazumljivo/ obleganja države v letu 2013, zgolj sramežljiv piš, ki lahko vodi v razhajanje sicer zelo goste megle. Enoten politični odziv na za zdaj zgolj sume o nepravilnosti vzbuja upanje o iskrenih, upam, o iskrenih namenih razčistiti umazanijo, ki se je prilepila na sanacijo našega bančnega sistema. A količina izlite frustracije kaže, da se za odločenostjo skriva zadrega precejšnjega dela politične javnosti, ki se je v jutru po bančnem razvratu zbudila s težkim moralnim mačkom. Generali po bitki, ki so včerajšnja opozorila z umetno sproženimi doktrini šoka pospremili s posmehom in jih označevali z demagogijo, se danes bleščijo v soju medijskih žarometov.

V Poslanski skupini Socialnih demokratov upamo, da bo tempo zavzetosti in odkritosti v prihajajočih etapah ne bo pojenjal.

Spoštovani in spoštovane! Slovenija se vendarle izvija iz primeža krize, pri čemer si želimo da bi to čim prej občutili tudi naši državljani in naše državljanke. A žal smo pred novo težko nalogo vsi skupaj. Povrniti zaupanje med nas vse. To je mogoče doseči le z jasno opredelitostjo odgovornosti tistih, ki so v času vsesplošnega odrekanja skrbno kovali svoje vojne dobičke. Takrat se ne bo več mogoče zadovoljiti s skrivanjem za krilo institucij ali organov, ampak bo treba poseči, spoštovani, po priimkih in imenih. Na koncu naj povem, naj na tej poti do svetilnika 21. stoletja ne pregorijo vse žarnice v njem in naj nam od druge Švice ne ostane zgolj glavobol od najetih posojil v frankih.

Hvala lepa.