1. TRAK (MK)

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 9. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Tanja Cink, gospa Irena Grošelj Košnik, gospod Marjan Dolinšek in gospod Roberto Battelli.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednika Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja ter predsednika Sodnega sveta k 23. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 9. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 8. junija 2015, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanska skupina Združena levica Državnemu zboru predlaga, da se z dnevnega reda 9. seje Državnega zbora umakne 11. točka, to je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini, druga obravnava. Predlog za umik ste prejeli in je objavljen na e-klopi. Želi besedo predstavnik predlagateljev umika? Besedo ima Luka Mesec.

Hvala za besedo gospod predsednik. V Združeni levici predlagamo, da se na podlagi tretjega odstavka 64. člena Poslovnika Državnega zbora z dnevnega reda 9. redne seje umakne Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini. Pa, če na kratko obrazložim to zahtevo. Dodatna deregulacija za trgovino tipičnih delovnih mest je škodljiva tako za zaposlene kot za potrošnike in manjša in srednja podjetja. Poklica prodajalca in poslovodje sta deregulirana že zdaj, saj je zanju predpisana samo minimalna stopnja izobrazbe, ni pa določena specifična smer izobrazbe, kar zadeva kakovost trgovinskih storitev in vsaj določeno stopnjo varnosti za zaposlene. Obravnava predloga o dodatni deregulaciji trgovskega poklica na matičnem delovnem telesu v Državnem zboru je pokazala široko nasprotovanje tej deregulaciji, saj so ji nasprotovali tako rekoč vsi od sindikatov do malih in srednjih trgovcev od obrtne zbornice do državnega sveta, pri obravnavi na ekonomsko socialnem svetu pa ji je nasprotovalo tudi Ministrstvo za izobraževanje, se pravi tudi Vlada sama očitno ni usklajena v tej zadevi. Poleg tega pa lahko iz besed ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška sklepamo, da tudi sam minister ni dovolj seznanjen o vsebini tega zakona. Na matičnem odboru je namreč trdil, da ko govorimo o četrti in o peti stopnji izobrazbe, ki še vedno ostaja, govoriti o popolnem ne izobraževalnem pristopu na tem področju je "ne vem" neustrezno, to je citat, se pravi minister Počivalšek je na tem odboru zastopal stališče, da četrta in peta zahtevana stopnja izobrazbe ostajata po tem predlogu, ampak ravno to je bistvo predloga, da se tudi te kriterije izvzema iz zahtevanih za trgovski poklic. Poleg tega deregulacija na trgu delovne sile prinaša slabši položaj za zaposlene, saj jih postavlja v zaostren konkurenčni položaj, kar pomeni, da bodo prisiljeni delati več za manjše plačilo in pristati na manjše socialne pravice. Zato v Združeni levici predlagamo umik zadeve z dnevnega reda, saj Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini ni dovolj premišljen, je neusklajen s socialnimi partnerji, poleg tega pa očitno tudi sama Vlada je mestoma neusklajena, mestoma pa ne ve točno kaj v tem zakonu, ki je bil pripravljen na pobudo trgovinske zbornice, piše. Hvala.

Želi besedo predstavnik Vlade minister Zdravko Počivalšek? Prosim.

Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci!

Predlagam, da obravnava Predloga zakona o spremembah Zakona o trgovini ostane na dnevnem redu seje Državnega zbora. Ključni cilj novele Zakona o trgovini je deregulacija poklicev, prodajalec in trgovski poslovodja utemeljitev. Izobrazbeni pogoj je eden od pogojev za upravljanje trgovine, posledica deregulacije bo poenostavitev poslovnega okolja, večja možnost zaposlovanja in samozaposlovanja in pozitiven vpliv na socialno podjetništvo. Predlagana sprememba bo izenačila pogoje za opravljanje trgovinske dejavnosti v okviru Evropske unije, saj nobena država članica za poklic prodajalec in trgovski poslovodja nima predpisane minimalne izobrazbe, ponavljam nobena od 27-ih poleg nas nima predpisanega izobrazbenega pogoja za ta dva poklica. Izdelana je bila analiza učinkov sprememb predpisa na gospodarstvo predvsem na mala in srednja podjetja in ključna ugotovitev je, da spremembe sledijo ciljem vzpostavitve poslovnega okolja, ki spodbuja razvoj podjetništva in konkurenčnosti. Za zaposlene bo povečana fleksibilnost pri iskanju zaposlitve možnost napredovanja in samozaposlitve, izboljšalo se bo poslovno okolje za družinska podjetja, za delodajalce eden izmed glavnih učinkov predlagane ureditve, fleksibilnost pri novih zaposlitvah in pri razporejanju delavcev. Podpisniki kolektivne pogodbe za dejavnost trgovine so se strinjali, da se področje izobrazbe za nekatera tipična delovna mesta uredijo v kolektivni pogodbi, kolektivno pogodbo so sprejeli marca 2014 in ministrstvo je sledilo temu usklajenemu pristopu katerem so se socialni partnerji dogovorili, da v primeru deregulacije sprejmejo ureditev iz kolektivne pogodbe. Trenutno zakon celo omogoča fleksibilnost, ki so jo dogovorili s socialnimi partnerji. Deregulacija dejavnost in poklicev je 10 in strateški projekt Vlade Republike Slovenije in tudi vključena v akcijski program Vlade Republike Slovenije za odpravo administrativnih ovir in izboljšanje zakonodaje. Slovenija ima 242 reguliranih poklicev, rekorderja sta Češka s 396, Poljska 347, najmanj jih ima Švedska z 88, Čehi in Poljaki bodo deregulirali 50 % poklicev, naš načrt je 20 %. Hvala.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin najprej? Najprej Luka Mesec, Poslanska skuina Združene Levice.

Hvala.

Jaz sem samo želel opozoriti, da to ni prostor za vsebinsko razpravo, ampak smo predlagali umik točke z dnevnega reda iz dveh drugih razlogov. Prvi razlog je, da je zakon neusklajen tako s socialnimi partnerji, kot znotraj vlade, drugi razlog pa je, da je bil na odboru, s tistim citatom gospoda ministra, da se ne umika zahtev po minimalni izobrazbi, očitno prezentiran na napačen način oziroma z napačnimi podatki.

In zato še enkrat predlagamo, da se točko umakne in se jo ponovno vrne v razpravo, ker je zakon neusklajen in ker očitno tudi tisti, ki so ga predlagali, ne razpolagajo s pravimi podatki o tem zakonu.

Besedo ima mag. Margareta Guček Zakošek, Poslanska skupina Stranke Modernega centra.

Hvala, predsednik.

Poslanska skupina SMC bo glasovala proti umiku točke in sicer zato, ker je zakon je bil usklajen s socialnimi partnerji in sicer med podpisniki kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine 1. maja 2014, kjer je v 14. členu jasno določeno, da mora biti vsaka oseba, ki prodaja blago, ne glede na izobrazbo, delovne izkušnje ali znanja razvrščena v 4. tarifni razred in vsaka oseba, ki opravlja delo poslovodje v 5. Tako, da tukaj argumentov ne vidimo. Torej ne gre za možnost izkoriščanja delavcev. Zakon je bil tudi v popolnosti medresorsko usklajen tudi z Ministrstvom za izobraževanje.

Rada bi poudarila, da predlog novele temelji na načelu svobodne gospodarske pobude in generalno gledano zagotavlja večje zaposlitvene možnosti, povečanje konkurenčnosti tega dela gospodarstva, ki je izrazito v zapostavljenem položaju na področju Evropske unije, ker smo edini, ki reguliramo ta poklic na ta način. Gre pa tudi, seveda, za korak pri odpravi administrativnih ovir, ki tudi sega na trg dela. Rada bi poudarila, da gre za lažji zagon, za lažji dostop do dejavnosti, in sicer predvsem nezaposlenim, mladim, samozaposlitve, potem gre za lažje karierno napredovanje ljudi, ki so že danes motivirani in imajo kompetence, pa zaradi regulacije poslovodje ne morejo napredovati, torej gre tudi za zagotavljanje mobilnosti znotraj te dejavnosti in seveda gre za vse subjekte, ki danes ne morejo prodajati blaga zaradi tega regulacije. Posebej bi omenila kmetije, obrtnike, mikro, mala podjetja, družinska podjetja, socialna podjetja, ki danes ne morejo odpreti te dejavnosti.

Skratka, gre res za korak v podporo gospodarstvu, zato bo poslanska skupina, še enkrat ponavljam, proti umiku te točke.

Še kakšen predstavnik poslanskih skupin? Ne.

Želi besedo predlagatelj umika? Tudi ne.

Potem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za umik in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za umik 11. točke z dnevnega reda seje. Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 9, proti 56.

(Za je glasovalo 9.) (Proti 56.)

Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.

Prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti nihče.

(Za je glasovalo 65.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 9. seje določen.

Prehajamo…

Postopkovno? Postopkovno, gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani. Že večkrat sem na Kolegiju opozoril, nisem sicer to storil na zadnjem Kolegiju, da se opozicijske točke, predvsem predlogi SDS, uvrščajo na tiste dneve pri sejah Državnega zbora, ko ni glasovanj. Tudi v tem primeru se je zgodilo isto. Glasujemo v torek, glasujemo v sredo, glasujemo v četrtek, glasujemo v ponedeljek, vendar dve naši točki, ki smo jih predlagali, da so uvrščene za dnevni red so na dnevnem redu v petek. Jaz mislim, da na tak način razvrščanje predlogov SDS kaže na to, da predlagatelji nismo v enakopravnem položaju. Če lahko o paketu volilne zakonodaje glasujemo in razpravljamo v sredo, bi lahko tudi o našem zakonu o državnem tožilstvu razpravljali in glasovali v petek, ali pa bi ta dva naša predloga uvrstili na tiste dni obravnave sej, ko se opravijo tudi glasovanja. Skratka, noben predlog, ki sem ga dal v tem mandatu glede načina uvrščanja točk SDS na dnevni red sej ni bil praktično upoštevan. In moram reči, da v poslanski skupini čutimo, da nismo enakopravno obravnavan partner kar zadeva razvrščanja točk na dnevni red sej Državnega zbora. Gospod predsednik, jaz apeliram na vas, da poskušate to pomanjkljivost ali to napako, ki se nam zgodi praktično na vsaki seji Državnega zbora odpraviti in da imamo tudi naše točke takrat na dnevnem redu, ko se opravi glasovanje. Tokrat imamo dve točki. Obe sta na dan, ko ni glasovanj. Prejšnjikrat je bilo podobno, pred prejšnjikrat praktično enako. Upam, da v bodoče se ta praksa ne bo več ponavljala. Hvala lepa.