1. TRAK (MK)

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 10. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Tanja Cink, gospa Anja Bah Žibert, gospod Janez Janša, gospod Kamal Izidor Shaker in gospod Roberto Battelli.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Kmetijsko-gozdarske zbornice kot predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev k 2. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije ter predstavnika Sodnega sveta k 30. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje dovolite, da na kratko nagovorim Državni zbor.

Spoštovane državljanke in državljani, cenjene kolegice poslanke in kolegi poslanci. Tekom bogate in raznovrstne zgodovine naše civilizacije je simbolika cvetov vztrajno spremljala človeka na domala slehernem koraku njegovega vsakdana in tako ostaja še danes. Takšni in drugačni cvetovi zaznamujejo najbolj radostne kot tudi najbolj tragične dogodke našega življenja, od rojstva, velikih in manjših življenjskih prelomnic, pa vse do slovesa naših najdražjih in nas samih. V Državni zbor je danes prispel poseben cvet, potujoči cvet Srebrenice. Ta s svojo navzočnostjo med nas prinaša bridko, a upanja vzbujajoče sporočilo. Na eni strani nas spominja in opominja na več kot 8 tisoč nedolžnih življenj, predvsem muslimanskih dečkov in mož, ki so bila pred 20-imi leti nasilno končana v brutalnem in skrbno načrtovanem genocidu, ki danes predstavlja najhujšo morijo na evropskih tleh, po koncu druge svetovne vojne. Opominja nas tudi, da smo se po grozotah holokavsta ter Lemkinovih sicer uspešnih prizadevanjih za nastanek danes univerzalno sprejete konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida naučili premalo. Spomin na žrtve iz Srebrnice tako v nas vedno znova odkriva tiste najbolj mračne in sprevržene kotičke človeške zavesti v katerih se izgubi občutek za pripadnost enemu enotnemu in nedeljivemu človeštvu. Genocid namreč ne predstavlja neposrednega napada le na njegove žrtve, temveč na vsakega izmed nas. Zanemariti in ubiti človečnost nekom pomeni zanikati obstoj temeljev naše civilizacije. Sleherni v nebo vzpenjajoči se nagrobni kamen v Potočarjih zato predstavlja ne le spomin na tragično preminule, temveč tudi porast človeštva v odnosu do zavezanosti k temeljem naše skupne širše moralne skupnosti. A iz zelenice sredice sveta, a iz zelene sredice sveta Srebrnice veje tudi sporočilo upanja. Upanja v svetlejšo prihodnost, ki temelji na priznanju in obsodbi zakrivljenih hudodelstev na dostojnem odnosu do žrtev in ohranjanju spomina na njih, na odpovedi kolektivizacije krivde, privedbi odgovornih pred roko pravice ter nenazadnje tudi na simboličnem a iskrenem odpuščanju. Tako preživeli in sorodniki žrtev kot tudi krvniki slednih so velik del te trnove poti že prehodili, del nje pa se še vedno vzpenja pred njim. Sami si verjetno ne moremo niti predstavljati gorja in bridkosti, ki preživele in sorodnike žrtev pestita že dve desetletji. Prav zaradi tega je ključnega pomena, da usmislimo narativ pravičnosti do žrtev, da spravimo občutke bolečine in neizogibnega spomina, da se prisilimo razumeti kako je, če te pozabijo, zamolčijo in zlomijo človeka v tebi. Zgolj takrat bomo lahko iskreno izrazili solidarnost s tistimi, ki v teh dneh ponovno žalujejo za preminulimi v srebrniškem genocidu. Solidarnost je upanje.

Spoštovani! Srebrnica ostaja velik črn madež naših generacij in madež, ki nas nazorno opozarja na prelomljene obljube ob koncu druge svetovne vojne ter na najhujše napake in pomanjkljivosti politične ohromele, a vendarle ne nemočne mednarodne skupnosti. Evropski parlament tako danes sprejema že tretjo resolucijo ob obeležitvi tragičnih dogodkov v Srebrnici. Temu izrazu sočutja in solidarnosti se v imenu Državnega zbora Slovenije pridružujem tudi sam.

Dovolite mi, da zaključim s pomenljivimi mislimi nemškega pesnika Bertolta Brechta, ko je bilo prvič sporočeno, da so naše prijatelje razmesarili, se je zgodil krik groze. Potem so jih razmesarili sto. A ko jih je bilo razmesarjenih tisoč in moriji ni bilo videti konca, se je razprostrla prevleka tišine. Ko prične zlo padati kot dež, nihče ne zakriči dovolj. Ko se zločini prično kopičiti, postanejo nevidni. Ko trpljenje postane neznosno, se krikov več ne sliši.

Danes skrbimo na to, da krikov srebrniške groze nikoli ne pozabimo, ter da jih tišina nikoli ne prikrije. Zato vas vljudno vabim, da danes v preddverju velike dvorane v spominsko knjigo o potujočem cvetu Srebrnice zapišete svoje misli.

Spoštovani! Poklonimo se spominu na žrtve Srebrnice z minuto molka.

/ minuta molka/ Prehajamo na določitev dnevnega reda 10. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 2. julija 2015, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanska skupina Združena levica Državnemu zboru predlaga, da se z dnevnega reda 10. seje Državnega zbora umakne 29. točka, to je Predlog odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države, EPA 520/7. Predlog za umike ste prejeli in je objavljen na E-klopi. Želi besedo predstavnik predlagatelja umika? Besedo ima Luka Mesec.

Hvala za besedo, gospod predsednik. V Združeni levici predlagamo umik točke z dnevnega reda, in sicer Odloka o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. Razlogi zakaj predlagamo ta umik so trije. Prvič, predlog kakršnega imamo sedaj na mizi ne omogoča izvrševanje določb iz zakona v SDH. Namreč, po 4., 11., 28., 7., 17. in 30. členu zakon o SDH določa, da mora strategija upravljanja državnih naložb imeti opredeljene tudi nefinančne cilje, ki konec kocev so bistveni pri odločanju o tem ali je neko podjetje strateško ali ni, in na kakšen način naj se ga upravlja. Namreč, neko podjetje ni strateško zato, ker je veliko, ampak je strateško zato, ker pač upravlja neke razvojne funkcije, neke nefinančne funkcije, ima pač neke nefinančne cilje upravljanja in je zato smiselno, da ostane v državni lasti. To pa v tej strategiji, ki jo imamo na mizi ni opredeljeno, niti neke tabelce ni, kjer bi bili ti cilji našteti in jasno opredeljena merila, po katerih naj se SDH kot upravitelj državnega premoženja ravna pri bodisi upravljanju ali prodaji teh podjetij. To je za nas prevelik manjko, da bi lahko strategijo spregledali in jo pač spustili v obravnavo. Poleg sta pa še dve drugi pomanjkljivosti. Po postopkovni plati najprej predlog ni bil usklajen z Zakonodajno-pravno službo, ki je opozorila na vrsto pomanjkljivosti, ampak vladna koalicija tukaj ni pripravila amandmajev in je predlog še sedaj neusklajen s priporočili Zakonodajno-pravne službe. Tretji razlog pa je, da so v odloku strategije kot temelj navedeni dokumenti, ki sploh še niso bili sprejeti. Tukaj govorim predvsem o strategiji zavarovalništva in bančništva, ki sta v bistvu nek vladni delovni gradivi, poslanci in poslanke pa jih niti nismo do bili v vpogled, niti nismo imeli možnosti, da bi se o njih izrekli, kaj šele odločali. Se pravi, za predpostavke te strategije lahko rečemo, da ne gre za nacionalno usklajene cilje, ampak za neka delovna gradiva Vlade, ki niso bili niti sprejeti, niti obravnavani, ampak strategija je kljub temu utemeljena na njih in jih jemlje kot za svoje predpostavke.

To je za nas nesprejemljivo in zato pač predlagamo iz vseh treh razlogov, se pravi prvič manjko nefinančnih ciljev, drugič, utemeljitev na dokumentih, ki še niso sprejeti in tretjič, neusklajenost z Zakonodajno-pravno službo, zato predlagamo, da se točka umakne z dnevnega reda in da se odpravi te nekonsistentnosti, ker ne nazadnje tu govorimo o več kot 11 milijardah državnega premoženja in neodgovorno bi bilo, da jih pač prepustimo strategiji na ta način, kot je sedaj pripravljena. Hvala.

Želi besedo predstavnik Vlade? Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za finance gospod Metod Dragonja.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Vlada Republike Slovenije kot predlagatelj meni, da so izpolnjeni vse poslovniške določbe in da je predlog odloka primeren za obravnavo in za sprejem v Državnem zboru.

Na kratko bom utemeljil. Prvi razlog, ki ga navaja predlagatelj umika, da ne vsebuje dokument vseh ključnih elementov, ki so predvideni v zakonu o SDH. 28. člen zakona opredeljuje, da strategijo upravljanja kapitalskih naložb določa tri bistvene zadeve: opredelitev in razvrstitev naložb na posamezne vrste naložb, skladno z 10. členom tega zakona, to predlog vsebuje. Druga alineja, opredelitev razvojnih usmeritev Republike Slovenije, kot delničarke in družbenice družb za vse družbe, ki so predmet obravnave v tej strategiji, so opredeljene razvojne usmeritve, še več, opredeljene so tudi nekatere širše sektorske usmeritve in sklicujemo se na tiste strateške dokumente, ki so bodisi sprejeti, veljavni ali pa ki so v fazi obravnave in priprave, tako da predlog presega smo določbo zakona. In tretja alineja, posamezne strateške cilje, ki jih Republika Slovenija želi uresničiti z vsako naložbo, opredeljeno kot strateško, za vsako naložbo, ki je opredeljena kot strateška, in tudi za pomembne naložbe imamo postavljene sisteme kazalnikov, najprej ciljev, potem pa kazalnikov, s katerimi želimo usmerjati SDH pri tem ko bo upravljala te naložbe.

Pripombe Zakonodajno-pravne službe so v največji možni meri upoštevane, niso pa upoštevane vse, tiste pripombe, ki niso upoštevane so ustrezno utemeljene, in tretje je kar se tiče t.i. nekomercialnih ciljev je treba poudariti, da se naložbe v skladu z duhom… / znak za konec razprave/ zakona upravljajo po kapitalskih principih, nefinančni cilji so delno zajeti in so sestavni del strategije, predvsem tudi zaposlenost in sodelovanje zaposlenih, predstavnikov delojemalcev, tako pri delu SDH, kot v državnih podjetjih, je pa možno te nefinančne cilje na nivoju gospodarskih družb dopolnjevati in te… / znak za konec razprave/ strategija ne omejuje(?).

Zato menimo, da je predlog za umik točke neutemeljen.

Hvala.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne vidim.

Želi besedo predlagatelj? Prosim.

Ja, zdaj na žalost prostora za polemiko tukaj ni, smo pa na pristojnem odboru, kjer smo strategijo obravnavali zelo jasno pokazali, da obrazložitve, ki jih je gospod sekretar predstavil niso zadostne. Je res, da zakon oziroma predlog strategije vsebuje nekatere določbe iz 18. člena Zakona o državnem holdingu, ampak jaz sem opozoril tukaj vsaj na šest členov, se pravi 4., 11., 7., 17., 30. in 28. člen, v katerih je določeno zelo jasno, da morajo biti opredeljeni nefinančni cilji razpolaganja z državnimi naložbami, in da mora biti opredeljeno na kakšen način naj država po navodilu, ki ga Državni zbor da in to je ta strategija razpolaga s temi naložbami in jih konec koncev tudi upravlja, kot strateške, kar še enkrat poudarjam, strateškost naložbe se meri ravno skozi nefinančne cilje, se pravi skozi to, da neko podjetje upravlja nek cilj, ki ni izključno dobičkonosen, ampak je širši, razvojen in skozi to rabimo vsebinska navodila, po katerih naj se državni holding ravna. Tega pa v tej strategiji ni, in zato je škodljivo, da bi prepuščali državnemu holdingu proste roke za razpolaganje z več kot 11 milijardami državnega premoženja, na tako površno opredeljenih ciljih in tako površno opredeljeni strategiji. Poleg tega pa ponavljam, da strategije, ki jih ta strategija jemlje kot predpostavko niso bile niti obravnavane niti sprejete v Državnem zboru in da ne moremo sprejeti nekih ciljev, ki so v bistvu delovna gradiva Vlade, kot da gre za nacionalno usklajene prioritete.

Najprej moramo poslanci dobiti v branje, v vpogled in odločanje tako strategijo o bančništvu, kot strategijo o zavarovalništvu, da šele lahko sprejmemo ali ne sprejmemo ciljev, ki jih ti dve strategiji opredeljujeta. Poleg tega pa gospod sekretar je rekel, da so bile pripombe s strani Zakonodajno-pravne službe upoštevane. Jaz tega ne razumem, ker niso bile, pomisleki niso bili razrešeni, ponavadi smo dobili kratko obrazložitev, niso pa na noben način te nekonsistentnosti in pomanjkljivosti, ki jih strategija vsebuje bile odpravljen in zato predlagam, da točko danes umaknemo z dnevnega reda, da si kot Državni zbor vzamemo več časa in da pač dobimo v jeseni na mizo neko veliko bolj popolno strategijo, ki bo dejansko omogočala odgovorno razpolaganje z 11-imi milijardami državnega premoženja, kot pa da danes naredimo korak ali pa celo več njih v napačno smer, s sprejemom te strategije.

Zaključujem predstavitev stališč o predlogu za umik. Prehajamo na odločanje. Ni obrazložitve na tej točki. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za umik 29. točke z dnevnega reda seje. Ne dela? Bomo počakali, da bo začelo delovati. Ste preverili? Deluje. Če deluje, potem lahko glasujemo, začenjamo z glasovanjem. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 25, proti 46.

(Za je glasovalo 25.) (Proti 46.)

Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.

Prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 57, proti 5.

(Za je glasovalo 57.) (Proti 5.)

Ugotavljam, da je dnevni red 9. seje določen.

Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA OBRAVNAVO MANDATNO-VOLILNIH ZADEV. Prehajamo na obravnavo ugotovitve o mirovanju mandata poslanke na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o poslancih. Vlada je Državnemu zboru posredovala odločbo z dne 12. junija 2015 iz katere izhaja, da je bila poslanka mag. Margareta Guček Zakošek imenovana za državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odločbo Vlade je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki je na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora predlagala Državnemu zboru, da se na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o poslancih seznani z naslednjim sklepom. Ugotovi se, da je poslanka mag. Margareta Guček Zakošek imenovana za državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, zato od današnjega dne v skladu s prvim odstavkom 14. člena Zakona o poslancih ne more opravljati funkcije poslanke, dokler opravlja funkcijo državne sekretarke. O navedenem sklepu bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, katera kandidatka oziroma kandidat bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih nadomestil navedeno poslanko. Na podlagi obvestila Državno volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pripravila poročilo in ga posredovala zboru. Poslanka, ki je bila imenovana za državno sekretarko začasno ne more opravljati poslanske funkcije, zato se Državni zbor na podlagi 112., 200. in 201. člena Poslovnika Državnega zbora seznani še z naslednjim sklepom. Ugotovi se, da poslanki mag. Margareti Guček Zakošek, ki začasno ne more opravljati poslanske funkcije, ker je prevzela funkcijo državne sekretarke na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo preneha funkcija predsednice Odbora za gospodarstvo. Funkcija ji preneha z dnem seznanitve na seji Državnega zbora. Bivši kolegici poslanki se zahvaljujem za opravljeno poslansko delo in ji želim veliko uspeha v nadaljnjem delu. S tem prekinjam to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠBI IN ZAVAROVANJU, PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku vlade, ministru za pravosodje, mag. Goranu Klemenčiču.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, cenjene poslanke, cenjeni poslanci!

Pred nami je Zakon o izvršbi in zavarovanju, že "k" novela tega zakona. Izvršilni postopek je zaključna faza s katero se uresničuje ustavna pravica do sodnega varstva iz 23. Člena Ustave, vendar pa učinkovite realizacije upnikove terjatve ni mogoče doseči za vsako ceno in na kakršenkoli način. Slovenija je vendarle poleg tega, da je pravna, tudi socialna država, človekovo in osebno dostojanstvo pa se nanaša tudi na dolžnika. In prav tem načelom in ukrepom h katerim se je med drugim Vlada zavezala tudi ob letošnjem podpisu socialnega sporazuma, sledi predlog relativno kratke, po našem mnenju pomembne novele, ki je pred vami. Kaj predlagam? Štiri točke. Prvič, varovani znesek pred izvršbo je izenačen z minimalno neto plačo. Za nekaj deset evrov se dviguje. Ni veliko, vendar za socialno ranljive skupine vendarle pomembno. Omejuje se izvršba na veteranski dodatek, ki je bila doslej možna. Na novo in jasneje se ureja in varuje položaj dolžnikov, ki ne po svoji krivdi na primer zardi nerednega plačevanja plač, zaradi zakasnitve pri odločanju o socialnih pravicah ali zaradi slabe solventnosti delodajalca z zamudo na enkrat dobijo prejemke za več preteklih mesecev. Iz izvršbe nato nadalje izvzemamo določene druge prejemke, ki imajo socialno pravno naravo in jih dajo v državo okviru socialnih transferjev, na primer izvzet enkraten prejemek kot namestitvi otroka v rejniško družino, ki je bil sedaj tudi lahko predmet oziroma objekt izvršbe. Ena ključnih in po našem mnenju pomembnejših sprememb pa predstavlja zakonsko omejitev po našem mnenju nedopustne in celo nedostojne prakse nekaterih, ponavljam, nekaterih bank, ki so pri izvršbah doslej zaračunavale neposredno iz tekočih računov komitentov visoke manipulativne stroške prejemnikov denarno socialne pomoči in s tem mimo upnikov, mimo siceršnjih upnikov tudi posegale v preživetveni minimum teh oseb. Povedano preprosto in drugače, država je preko socialnega transferja nekomu nakazala recimo 300 evrov denarno socialne pomoči, banka je od tega 30 evrov, se pravi, desetino preprosto pobrala iz tekočega računa zaradi tako imenovanih manipulativnih stroškov. Ob skrbnem tehtanju odstavne pravice do svobodne gospodarske pobude na eni strani in na drugi strani do socialne komponente lastnine in načela pravne in socialne države smo se mi odločili za zakonsko omejitev tovrstne prakse, ki je podobno urejena in omejena tudi v drugih državah, konkretno v Nemčiji.

V zaključek bi rad rekel. Novela, ki je pred vami, se osredotoča na ureditev eksistenčnega položaja dolžnika v izvršilnem postopku. Ne rešuje vseh vprašanj, mnogo vprašanj je še potrebno urediti, vendar pa bi rad opozoril, da bo sprejem jasnejših pravil, ki urejajo položaj socialno ranljivih dolžnikov in o njih to pot govorimo, pomeni korak naprej pri izvrševanju načela socialne države, še vedno pa ne bo poseženo v jedro pravice do učinkovitega sodnega varstva, ki ga mora Ustava zagotavljati upniku. Če bo novela danes sprejeta, bo imela tudi takojšnje pozitivne učinke za socialno najbolj ogrožene.

In na koncu bom dodal, da sem bil vesel, ko se bila novela soglasno s strani opozicije in pozicije potrjena na Odboru za pravosodje, kjer je bila obravnava.

Hvala lepa.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici mag. Bojani Muršič.

Hvala lepa predsednik za besedo. Minister, kolegice in kolegi!

Odbor za pravosodje je na 9. Seji, 1. 7. kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku predložila Vlada. Skrajšani postopek je potrdil tudi Kolegij predsednika Državnega zbora. Predstavnik predlagatelja, minister za pravosodje, je v dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da sev predlaganim zakonom v postopku izvršbe uresničuje ustavno načelo socialne države in prinaša naslednje rešitve. Omejujejo se stroški izvrševalcev sklepa o izvršbi v primeru narubljenih prejemkov, spreminja se ureditev omejitve izvršbe tako, da minimalni varovani znesek, ki mora dolžniku ostati v primeru izvršbe ni nižji od minimalne neto plače s čimer se izpolnjuje zaveza predlagatelja iz socialnega sporazuma za obdobje 2015-2016. Omejuje se izvršba na veteranski dodatek tako, da je možno vanj poseči le v primeru izvršbe za izterjavo terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal. Iz izvršbe se izvzema enkratni prejemek ob namestitvi otroka v rejniško družino ter prejemki dolžnika po zakonu o urejanju trga dela, jasneje se ureja uveljavljanje višjih omejitev zaradi preživljanja družinskih članov ter spreminja ureditev omejitve izvršbe v primeru, ko dolžnik prejme enkratne zneske za več mesecev skupaj. V nadaljevanju je ministrica za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti predstavila težave prejemnikov denarno socialne pomoči s katerimi se soočajo v primeru blokiranih bančnih računov in napovedala spremembe v tako imenovani socialni kartici ter zakonske spremembe davčnega postopka. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je izpostavila pripombe k 2. členu, ki z vloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin nista bili upoštevani. Z zvišanjem varovanega zneska plače, ki mora po izvršbi ostati dolžniku v primeru navadnih terjatev iz 70% na 76% minimalne bruto plače se uvaja neenotnost ureditve tega vprašanja v civilni in davčni izvršbi. Glede predlaganega načina izkazovanja upravičenosti do višje omejitve iz naslova preživljanja družinskega člana ali druge osebe, ki jo je dolžnik dolžan preživljati po zakonu pri izvrševalcu sklepa o izvršbi Zakonodajno-pravna služba nas je opozorila tudi, da upnik z odločitvijo izvrševalca ne bo seznanjen, kar bo otežilo njegovo pravico do učinkovitega izpodbijanja te odločitve pred sodiščem. Državna svetnica je predstavila pisno mnenje komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki predlog zakona podpira ter poziva k upoštevanju pripomb vseh deležnikov. Reševati je potrebno stiske, socialne stiske ljudi, ki je povzročena tudi z izvršbami in njihovimi poplačili, preprečevati je potrebno revščino ter državljanom zagotoviti dostojanstvo. Predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije je povedala, da so njihove pripombe v času priprave zakonskih sprememb upoštevane le deloma. Med drugim je opozorila, da se bodo banke za stroške izvrševanja sklepa o izvršbi kljub predlagani spremembi poplačale pred ostalimi upniki in jih s tem postavile v slabši položaj. Direktor združenja bank pa je povedal, da se Banka Slovenije oziroma Združenje bank Slovenije zaveda svoje socialne odgovornosti v postopku izvršbe, zato so v priprave zakonskih sprememb neuspešno predlagali, da bi se prejemnikom denarne socialne pomoči, ki imajo blokiran račun ta nakazoval na poseben račun predplačniško kartico ali v gotovini preko nakaznic. Prav tako so predlagali, da bi se stroške bank priznalo kot sodne stroške, ki bi jih založi upnik na podlagi predlaganih sprememb pa se od bank pričakuje, da storitve opravlja brezplačno. Opozoril je še, da so banke v izvršilnih postopkih dolžne varovati tudi pravice upnika in ne le dolžnika. V razpravi so poslanci podprli predlagane spremembe, saj sledijo uresničevanju načela socialne države ter ustrezneje varuje pravico do osebnega dostojanstva in varnosti. Izpostavili so nekaj dodatnih vprašanj in ugotovitev glede določitve omejitve izvršbe na minimalno plačo, področje rejništva, izvršbe na nepremičnine, na kar sta predstavnika predlagatelja podala dodatna pojasnila. V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD ter ni sprejel amandmajev Poslanske skupine Združene levice. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih podprl. Hvala lepa.