1. TRAK (MK)

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 11. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne moreta udeležiti naslednja poslanka in poslanec: gospa Marija Antonija Kovačič in mag. Matej Tonin.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, mag. Andrejo Poje, predstavnico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, kot predstavnico 5 tisoč volivk in volivcev k 15. točki dnevnega, ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar k 24. točki dnevnega reda, predstavnico Sodnega sveta in predstavnika Urada predsednika Republike k 25. točki dnevnega ter predstavnike vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 11. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. septembra 2015, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel.

Zato predlagam, da se za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.

(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 11. seje zbora določen.

Prehajamo na 25. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. Prehajamo na obravnavo predlogov sklepov o izvolitvi sodnikov porotnikov, Delovnega sodišča v Celju, Delovnega sodišča v Kopru, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje o delovnih sporih, Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje v socialnih sporih ter Delovnega sodišča v Mariboru.

Predloge sklepov je v obravnavo Državnemu zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o posameznih predlogih sklepov. Na glasovanje dajem predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Celju. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Kopru. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje o delovnih sporih. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti 1.

(Za je glasovalo 74.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanje dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani za odločanje o socialnih sporih. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti 1.

(Za je glasovalo 74.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na glasovanjem dajem Predlog sklepa o izvolitvi sodnikov porotnikov Delovnega sodišča v Mariboru. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti 1.

(Za je glasovalo 73.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v sredo, 23. 9. 2015.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 46. poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom ter drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev in poslanke opozicije na poslansko vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje največ v petih minutah. Če je vprašanje postavljeno večim ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30. dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanj uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se za danes opravičili gospa Alenka Smrkolj, ministrica pristojna za razvoj, strateške projekte in kohezije od 16. ure dalje in mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve, zaradi trenutne situacije glede migrantske problematike ter neodložljivih sestankov in pogovorih povezanih z njo. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katere v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovoril predsednik vlade, dr. Miro Cerar. Kot prvi mu bo poslansko vprašanje zastavil Luka Mesec.

Hvala lepa in lep pozdrav. Jaz bom gospodu premierju postavil poslansko vprašanje glede predloga proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017, ki je sedaj v pripravi. Zanimalo pa me bo predvsem nadaljevanje vladnih varčevalnih politik, prihodkovna stran proračuna in razvoj.

Vlada si kot neki ključni dosežek v preteklem letu pripisuje vrnitev stabilnosti v državo. Tako po eni strani politične kot gospodarske na drugi. Če pa pogledamo malo globlje vzroke za neko stabilizacijo v preteklem letu bomo videli, da so predvsem posledica izboljšanih gospodarskih kazalcev, izboljšani gospodarski kazalci pa niso posledica vladnih politik. V letu 2014 se je večina analitikov strinjala, da se je gospodarska rast popravila, zaradi, prvič, povečanega izvoza, drugič lokalnih volitev in tretjič, zaradi koncentracije kohezijskih sredstev v tem letu. V letu 2015 se ugodni gospodarski trendi nadaljujejo predvsem, zaradi izvoza, izvoz pa je odvisen od podvprašanja na tujih trgih, se pravi, ne od vladnih politik te države. Po drugi strani pa so zaskrbljujoče napovedi za leti 2016 in 2017. Namreč, analitiki opozarjajo, da je povpraševanje v Sloveniji še vedno šibko, vlada pa si za cilj zadaja, da si že v letu 2016 proračun zmanjša za 464 milijonov glede na lansko leto oziroma 664 milijonov glede na leto prej. Tak eksperiment bo imel podobne razsežnosti kot eksperiment Janševe vlade v letu 2012, takratni zlo glasni ZUJF in tudi takrat je Slovenija že v letih 2010 in 2011 imela gospodarsko rast, ZUJF in 400 milijonski rezi pa so državo povlekli v drugo recesijo, iz katere se nismo izkopali še dve leti. Iz tukaj sledi moje prvo vprašanje, zakaj gospod premier pričakujete, da bi bilo tokrat drugače oziroma drugače vprašam, ali nas z napovedanimi varčevalnimi ukrepi peljete v tretjo recesijo?

Drugo vprašanje. Posledice gospodarske krize, se pravi, dveh recesij, ki smo jih do sedaj utrpeli in pa varčevalnih ukrepov so najbolj občutili najrevnejši. Glede na leto 2007 imamo trenutno 63 tisoč več rednih prebivalcev, kot veste skoraj 300 tisoč ljudi pod pragom revščine, humanitarne organizacije pa poročajo, da jih je lani 600 tisoč zaprosilo za humanitarno pomoč. V tem smislu me zanima ali bodo zahteve po fiskalni konsolidaciji tudi tokrat poteptale eksistenčni minimum najbolj ogroženih prebivalcev naše države? Hvala.

Odgovarja predsednik Vlade, dr. Miro Cerar.

Hvala lepa za vprašanje. Najprej naj zelo jasno povem, da varčevalni ukrepi oziroma delo te vlade nikakor ne pelje te države v kakšno tretjo recesijo. Tudi menim, da so nekatere vaše ugotovitve, ki ste jih nanizali ob tem, ko ste postavili vprašanje delno ali v celoti zmotni. Tako recimo ne morem pristati na to, da je izboljšanje gospodarskih kazalcev zgolj in izključno samo rezultat dobrega celo odličnega gospodarjenja naših podjetnikov. Zanesljivo smo jim lahko zelo hvaležni, ampak razumeti morate, da stvari so tudi v državi povezane in tudi ukrepi države lahko spodbujajo ali ne spodbujajo dobrega, zdravega poslovnega okolja, izvoza in tako naprej. In ta vlada zanesljivo nadaljuje tiste trende, ki spodbujajo dobro poslovno okolje in dodaja marsikaj novega in še posebej bo to dodala v prihodnjih letih, kar bo še razbremenilo gospodarstvo tako administrativnih ovir, kot tudi drugih stvari, ki so še vedno v napoto, da bi se še bolj razmahnilo. Torej, naj povem ,da proračunska predloga za leto 2016 in 2017, ki jih je včeraj sprejela Vlada, zaradi občutno višjih predvidenih prihodkov omogočata, da se ob znižanju primanjkljaja zvišajo prihodki veliki večini ministrstev. Ob tem oba proračuna sledita logiki, da se višja gospodarska rast, ki se odraža v višjih prihodkih delno porabi za znižanje primanjkljaja, delno pa za zvišanje odhodkov in spodbujanja rasti. In sprejeti fiskalni načrt daje ministrstvom veliko več možnosti za oblikovanje in izvajanje dobrih politik. Ob tem naj omenim samo nekaj prioritet pri financiranju v prihodnjih dveh letih, in sicer prioritete Vlade so med drugim seveda sedaj varnost ljudi in premoženja, kar je v sedanji situaciji razumljivo, ko smo soočeni s to veliko migracijo, begunsko problematiko in vsem tem. Potem seveda zagotavljali bomo tudi področje varnosti in premoženja na drugih področjih, vključno s poplavno varnostjo. Velik poudarek bo namenjen zdravju, da bodo krajše čakalne vrste, da bodo lahko zdravniki, sestre in drugi bolje delali, da bo zdravstvo v bistvu še bolj dostopno pacientom in da se bo lahko razvijalo naprej, da bo kvalitetno. Namenjamo veliko pozornost pravosodju, ker se zavedamo, da je vprašanje pravičnosti, vprašanje pravne države izjemnega pomena. In tu želimo pozitivne trende še naprej izboljševati, kar pravzaprav že delamo. Negativne prakse pa seveda odpravljati. Veliko pozornost bomo namenil infrastrukturi, seveda to zajema marsikaj, prenove železnic, prenove cest, dograditve nekaterih cest in tako naprej. Govorimo tudi o gradnji hidroelektrarne na srednji Savi in podobno. In izobraževanje, ne nazadnje naj rečem, tudi eno od pomembnih področij, ko gre za vprašanje razvoja. Že se je izkazalo, da sedanja politika Vlade, in takšna bo tudi v prihodnje, prinaša zaposlovanje. Zaposlenost se povečuje. Nezaposlenost se zmanjšuje. In še posebej, kar nas veseli, se povečuje zaposlovanje mladih. Naj rečem tako, Vlada ohranja nekatere varčevalne ukrepe, vendar pa hkrati tudi poudarja razvoj. Namenja sredstva za nove politike. Torej, Vlada ne stiska , ne duši tega razvoja, ampak ga sprošča. In to je njena temeljna naloga predvsem tudi v prihodnjih dveh letih. Seveda po eni strani ne bomo razsipni, bomo dober gospodar. Po drugi strani pa bomo spodbujali vse tiste razvojne projekte, ki so še posebej pomembni za zaposlenost, ki imajo multiplikativne učinke in seveda, ki tudi Sloveniji prinašajo, kot vemo, dobre bonitetne ocene, ki so se v zadnjem letu izrazito povečale, prinašajo nek nov zagon in ugled, ki omogoča potem da tudi prihaja v večji meri sem v našo državo investicije. Oba proračuna sta naravnana tudi razvojno in seveda predvsem v tem smislu bo Vlada iskala izgradnjo novih politik, kot sem dejal, ob hkratni zagotovitvi dobrega gospodarjenja. Hvala.

Luka Mesec, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.

Hvala. Kar mene skrbi je naslednje. Če pogledamo razvojni koncept, ki si ga je zadala ta vlada, vidimo,da temelji predvsem na tem, da bo gospodarsko rast poganjal izvoz. Če pogledamo po svetu pa vidimo, da izvoz je vse prej kot stabilen ali siguren, ker povsod po svetu vidimo zelo negativne trende. Države BRICS ki so zadnje desetletje pogajanje svetovno gospodarstvo so zašle v težave. Nedavno smo brali o zlomih finančnih trgov na Kitajskem, ohlajanju te države. Rusija in sedaj še Brazilija sta v recesiji. Na zahodu se vse več govori o tem, da so politike centralnih bank napihnile finančne balone in da je vprašanje kdaj bodo, ne, ali bodo, ampak kdaj bodo ti spet počili. Ameriška centralna banka, ki je zagotavljala svetovno likvidnost z nizkimi obrestnimi merami, skoraj ničelnimi, zdaj resno razpravlja, da jih bo dvignila. Skratka, celotna situacija v svetu je taka, da je izvoz zelo nestabilen. In ravno ta izvoz oziroma izvozno povpraševanje je v bistvu politika, na katero ta Vlada stavi, hkrati pa domače povpraševanje, ki je pa že zdaj šibko, krči. Zato je kritika Združene levice, da je taka politika tvegana, ker če se nam začne ohlajati izvoz, hkrati pa Vlada krči domače povpraševanje, to ne more peljati drugam kot v novo krčenje gospodarstva in v resne omejitve za vse tiste politike in programe, ki ste jih v prejšnjem odgovoru naštevali. Zato me skrbi in vas sprašujem: Ali imate ta razmislek, kaj nameravate storiti, če do takih scenarijev pride? In predvsem, kaj boste storili za najrevnejše prebivalke in prebivalce, ki so bili do zdaj največje žrtev te krize? Hvala.

Predsednik Vlade dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala.

Seveda je res, da je mednarodno okolja nestabilnost, tega se Vlada dobro zaveda. Nenazadnje, zdaj v tej begunski krizi, kot jo imenujemo, kaže, kako pomembno je zagotavljati varnost in obvladovanje takšne krize, torej delovanje sistema, da lahko kljub temu, da smo soočeni s tako velikim številom migrantov, naši sistemi, gospodarstvo in drugo še vedno nemoteno deluje oziroma kjer se pojavi motnja, to takoj odpravljamo. Na svet ne moremo vplivati, lahko pa vplivamo nase. In imate prav, tu smo seveda dejavni, imamo vedno bolj dejavno gospodarsko diplomacijo. Iščemo priložnosti in omogočamo gospodarstvu z raznimi gospodarskimi delegacijami, mednarodnimi stiki in tudi z drugimi, torej fiskalnimi in drugimi ukrepi, da se lahko izvozno udejstvuje tako v širši regiji kot tudi drugod po svetu. Seveda, hkrati pa moramo tudi doma zagotavljati pogoje za uspešnejše gospodarjenje. Tu imamo še veliko izzivov in načrt Vlade je, da bo v veliki meri odpravila administrativne ovire, ki jih še mora. Nadalje je jasno, da moramo zagotavljati še naprej fiskalno konsolidacijo, to je jasno, da brez javnofinančne konsolidacije ne bo država šla naprej. In naj rečem, nenazadnje, ker čas ne dopušča kaj več, da se že povečuje domača potrošnja, pa tudi perspektive, po zadnjih podatkih, so tu dobre. Tako ti pozitivni učinki so zelo dobri indikatorji za prihodnje, ampak imate prav, ravno zato je tako pomembna ta politična stabilnost, ta predvidljivost, da se bodo gospodarstveniki počutili varne, da bodo lahko mislili na svoje delo, tudi na izvoz in na ostalo, da bodo ostali sistemi delovali. In to je naloga Vlade, da torej ohranja stabilnost, da razbremenjuje sisteme tam, kjer so obremenjeni, tako na področju javne uprave in drugod, da izvede zdravstveno reformo, da torej postopno skozi prihodnje leto in kasneje izvede te ključne korake, ki smo si jih zadali. In mislim, da smo dokazali, da smo to pot že začrtali, da smo na dobri poti. Jasno, ne bomo pozabili in ne pozabljamo, že zdaj ne, tistih najbolj prizadetih slojev, tistih z najmanj dohodki, z najmanjšimi pokojninami. Kot veste, smo, recimo, pred kratkim omogočili odpisovanje dolgov in že so tu konkretni projekti tudi za naprej. Predvsem pa poudarjam, povečujemo zaposlovanje, kajti z delom morajo državljani biti sposobni, torej, moramo jim omogočiti, da bodo lahko pridobili zaslužek in neko dostojanstvo. Tako si v tej smeri seveda normalno prizadevamo. Hvala.

Luka Mesec, imate besedo, da postopkovno zahtevate, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru.

Hvala.

Z odgovorom gospoda premierja nisem zadovoljen, ker ocenjujem, da podcenjuje resnost situacije. Krizna leta so povsod po Evropi pokazala, da je fiskalna konsolidacija največje tveganje za vzdržnost gospodarskega okrevanja, sploh v tem prvih letih po krizi, ko je to gospodarsko okrevanje še zelo krhko, hkrati pa temelji na tistem sektorju, katerega prihodnost, kot sem prej pokazal s situacijo v svetu, je vse prej kot jasna. Vlada podcenjuje vrednost domačega povpraševanja in precenjuje zmožnosti nekih administrativnih ukrepov in gospodarske diplomacije, da bi v bistvu lahko samo s temi ukrepi, ki so v resnici obliži na rane poganjala gospodarsko rast. Če želimo imeti gospodarsko rast, če želimo ohraniti dobre trende, ki so se pojavili, če želimo zagotavljati delovna mesta za mlade, se moramo resno pogovoriti o takem razvojnem konceptu, ker več kot jasno je, da se očitno iz sedmih let krize v Evropi, vlade, kot je naša niso naučile nič in da enostavno tvegajo novo tretjo recesijo z novimi politikami in ukrepi, zato podajam zahtevo za razpravo o tej temi.