Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 23. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Iva Dimic do 15. ure, mag. Jana Jenko, Jožef Horvat od 13. do 18. ure, Jernej Vrtovec od 20. ure dalje, Matjaž Han od 12. do 19. ure in Janez Janša.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 23. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 2. novembra 2015, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje.
Skupina 84 poslank in poslancev s prvopodpisano dr. Simono Kustec Lipicer je vložila zahtevo za sklic izredne seje s točko Predlog sklepa o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o dopolnitvi Zakona o obrambi in Državnemu zboru istočasno predlagala, da 23. izredno sejo razširi z navedeno zadevo. Predlog za širitev ste prejeli 3. 11. 2015 in je objavljen na e-klopi.
Želi besedo predstavnica predlagateljev širitve? (Ne.) Želi besedo predstavnik Vlade? (Tudi ne.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Tako zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širitev.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo.
Navzočih je 73 poslank in poslancev. Za jih je glasovalo 68, 5 pa jih je bilo proti.
(Za je glasovalo 68.) (Proti 5.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Zbor bo izglasovano širitev obravnaval kot 4. točko dnevnega reda. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem in sprejeto širitvijo. Glasujemo.
Navzočih je 74 poslank in poslancev. Za jih je glasovalo 69, 4 pa jih je bilo proti.
(Za je glasovalo 69.) (Proti 4.)
Ugotavljam, da je dnevni red 23. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z NEOBVLADLJIVIMI RAZMERAMI NA MEJI REPUBLIKE SLOVENIJE Z REPUBLIKO HRVAŠKO IN ZAHTEVA ZA MNENJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE V TEM VPRAŠANJU. Predlog priporočila je obravnavi zboru predložila skupina 28 poslank in poslancev s prvo podpisanim, gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 21 poslank in poslancev s prvopodpisanim, gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Skupina 28 poslank in poslancev s prvopodpisanim, gospodom Jožetom Tankom je na podlagi drugega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 223. člena poslovnika Državnega zbora tudi predlagala, da Državni zbor od predsednika Republike Slovenije zahteva mnenje v tem vprašanju. V sladu z dogovorom na 42. seji kolegija predsednika Državnega zbora 2. 11. 2015 je predstavnik predlagatelja predlog sklepa pisno popravil in sicer je rok v katerem Državni zbor želi pridobiti mnenje predsednika Republike Slovenije skrajšal s treh dni, na 24 ur. Pisni popravek predloga sklepa ste prejeli včeraj 3. 11. 2015. Na podlagi sprejetega sklepa na isti seji kolegija predsednika Državnega zbora dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Jožetu Tanku za dopolnilno obrazložitev predloga za pridobitev mnenja predsednika republike. Prosim.
Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav.
Neobičajno pravzaprav celo nepojmljivo je, da Vlada v nekaj mesecih od kar se dogaja ta migrantska kriza ni zahtevala v Državnem zboru prav nobene razprave o tem ključnem problemu Evropske unije in pa seveda problemu, ključnem problemu, ki čedalje bolj stiska tudi Slovenijo. Slovenija je v zadnjem času postala ključna karavanška pot, pa ne zaradi Karavank ampak zato, ker se je ta migracijski tok, migracijska karavana usmerjala zaradi blokad na drugih mejah preko Slovenije. Opozoril, da se bo to zgodilo je bilo dovolj, tako domačih kot tudi tujih, da gre za hude probleme to so tam kamor ta begunski val pljusne, je bilo tudi znano, še posebej hudo pa je tam kjer se ta migrantski val konča. Žal je tako, da so tisti, ki so pomoči potrebni, gre za družine in posameznike iz vojnih področij v manjšini. Večji del predstavljajo izredno agresivne skupine, ki pa ne izbirajo sredstev čeprav so informacijo v tem zelo filtrirane mimo teh dejstev ni mogoče. Slovenija se sooča s problemi na severni in na južni meji, na obeh so razmere nevzdržne za uniformirane varnostne in obrambne sile, za humanitarce, za zdravstveni sistem in še posebej za prebivalce.
Problemi so predvsem zato, ker je bil odziv naše Vlade neustrezen in bistveno, bistveno prepočasen. Morda bodo šele prihodnji teden na mizi ukrepi, ki bi jih mogli sprejeti že pred dvema, tremi meseci ampak pač tako je. Pobud za ukrepe je bilo precej veliko večino teh je predlagal naš predsednik, gospod Janez Janša vendar so bili odzivi, vladni odzivi nanje cinični, podcenjujoči in ocenjeni kot nedržavotvorni. Slovenija bi bila v bistveno boljšem položaju že, če bi sledila tujim vzorom, lahko bi samo z nekaj dnevnim zamikom kopirali ukrepe Madžarske. To se ni zgodilo in zato se je tudi glavni tok migrantov usmeril preko Slovenije. Če se bodo razmere na severni meji na meji z Avstrijo zaostrile bo Slovenija vsaj začasno postala glavna migrantska postaja. Če se bo to zgodilo se bodo razmere še posebej zaostrile, stroški pa bodo dosegali več sto milijonov evrov letno. Dejstvo je, da so varnostne kapacitete Slovenije zelo omejene in so odraz negativnih ukrepov proti vojski in policiji v preteklih letih, po informacijah pa je Vlada tudi nedavno zavrnila ponujeno mednarodno pomoč. Zato ni mogoče zagotavljati schengenskega režima na meji. Priča smo absurdu, da migranti, med njimi so številni, ki so bili udeleženi v vojnih zadevah, mnogo lažje prestopajo schengensko mejo kot osebe kot potniki z urejenimi dokumenti. Za izklic te izredne seje je zaradi neodzivnosti Cerarjeve oblasti nujen. Dejstvo pa je, da se je v reševanje migrantske krize vključil tudi predsednik države. Nedavno je bil na obisku v Belgiji, kjer je svoje pogovore izkoristil zlasti za predstavitev aktualnega stanja v Sloveniji v zvezi z migrantsko krizo in to je bilo hvalevredno dejanje, vendar žal predsednik Republike ni izkoristil svojega ustavnega pooblastila, da bi samoiniciativno nagovoril tudi Državni zbor in predstavil svoje poglede na reševanje migrantske krize. Zato menimo, podpisniki menimo, da moramo to priložnost, ki nam jo daje pooblastilo, tudi ustavno pooblastilo, da zahtevamo lahko od predsednika države odgovor oziroma izjasnitev o pomembnem družbenem vprašanju, da to predsednik republike tudi opravi, še posebej, ker je vrhovni poveljnik Slovenske vojske in je kot tak že vključen v vse te zadeve. Danes imate priložnost, da s podporo predlogov podpisnikov zahteve za izredno sejo izglasujete, da dobimo tudi mnenje predsednika republike, njegova stališča in pobude so zagotovo relevantne in mislim, da je prav, da tudi od Vlade slišimo potem v nadaljevanju kakšni so bodoče scenariji glede reševanja teh vprašanj. Jaz upam, da bo koalicija predlog podpisnikov podprla. Hvala lepa.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin o tem predlogu. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije-Krščanskih demokratov, za njo gospod Jernej Vrtovec.
Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor1
Migrantska kriza je največji trenutni aktualni problem, s katerim se soočajo države na tako imenovani balkanski poti, v katero je ujeta tudi Republika Slovenija. Dnevno prečka državno mejo med Hrvaško in Slovenijo več tisoč migrantov in tako obsežen migrantski val vsekakor pomeni neke vrste izredne razmere, če hočete, če ne že na območju celotne države pa vsekakor na vstopnih in izstopnih točkah tega migrantskega vala. Val migrantov je zlasti na obmejnih območjih močno posegel v vsakodnevno življenje lokalnih prebivalcev, na kar glasno opozarjajo tudi župani obmejnih občin. Prebivalci niso zmogli voziti otrok v šolo, niso mogli dostopati do zdravnika na nek način kot so lahko to storili prej. Kmetje niso mogli dostopati do svojih zemljišč, čezmejni delovni migranti niso mogli neovirano prečkati mejnih prehodov. Vse to so dejstva, s katerimi se sooča Republika Slovenija.
Obstoječi kadrovski potencial policije v naši državi tako obsežnega migrantskega vala ne obvladuje. Potrebno je torej pomoč vojske, vendar se zatika pri uveljavitvi zadnje novele Zakona o obrambi, na podlagi katere bi vojska pridobila nekatera policijska pooblastila v zvezi z varovanjem meje. Glede na to, da je omejevanje priliva migrantov v Nemčijo in Avstrijo samo še vprašanje časa bolj dni ali tednov kot pa mesecev bomo lahko že v nekaj dneh postali v Sloveniji tako imenovani žep, v katerem bo za dlje časa lahko ostalo več 10 tisoč ali morda 100 tisoč migrantov, kar pa bo zagotovo pomenilo dejansko težko obvladljivo stanje, po našem mnenju kar dejanske izredne razmere.
Funkcija predsednika je najvišja funkcija v državi, po naši ustavni ureditvi je predsednik Republike tudi vrhovni poveljnik oboroženih sil. V Novi Sloveniji - krščanski demokrati smo prepričani, da bi moral predsednik Republike že takoj ob pričetku migrantskega vala nagovoriti ne le državni zbor pač pa tudi državljane in jim pojasniti pripravljenost Slovenije za obvladovanje nastalih razmer. Če že nismo dočakali njegovega javnega nastopa do sedaj pa je vsekakor sedaj tisti pravi čas, da stopi pred Državni zbor in pojasni pripravljenost naše države za obvladovanje razmer v prihodnjih dneh in mesecev, ko se pričakuje še celo zaostritev migrantske problematike na območju naše države.
Poslanci Poslanske skupine Nove Slovenije bomo prav, zaradi naštetih razlogov proceduralni predlog za pridobitev mnenja predsednika Republike glede migrantske problematike soglasno podprli. Hvala.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav predsednik DZ. Predsednik Vlade. Kolegice in kolegi. Vladna ekipa.
Želela bi povedati, da se je od takrat, ko se je begunska oziroma migrantska problematika v Republiki Sloveniji pojavila kot velik izziv in hkrati tudi velika preizkušnja za to državo aktualna oblast tako Vlada kot tudi parlament intenzivno odzivala in sprotno odzivala nanjo. Če govorim samo v imenu odziva Državnega zbora naj spomnim, da smo že imeli oziroma opravili eno izredno sejo Državnega zbora na to tematiko oziroma vsebine, ki so povezane s to tematiko. Spomnim naj, da je od 1. 9. do danes bilo izvedenih 12 sej delovnih telesa, na kateri so bile naslovljene vsebine begunske oziroma migrantske problematike in na katere so bili povabljeni predstavniki Vlade, zato da so nam dajali pojasnila, odgovore in da smo jim pomagali tudi sooblikovati priporočila in sporočila, ki so jih prenašali v mednarodno skupnost. Od tega je pomembno tudi izpostaviti, da je bilo šest sej skupnih sej delovnih teles. V okviru tega sta bili tudi dve seji, ki jih je sklical opozicijsko matično delovno telo, to je Komisija za nadzor varnostno obveščevalnih služb. Prav tako velja omeniti, da je bilo do danes postavljeni Vladi oziroma posameznim ministrom 17 poslanskih vprašanj vseh s strani opozicije, ki so naslavljala vprašanja povezana z begunsko oziroma migrantsko problematiko. Sklicani sta bili dve seji Sveta za nacionalno varnost. Res pa je, da do sedaj v Državnem zboru nismo izkoristili možnosti, ki nam jo omogoča 107. člen Ustave Republike Slovenije, da bi pozabili tudi predsednika Republike, da se izreče o aktualnih vsebinah, v katerih tako rečeno, tako izvršni del oblasti torej vladni del in pa parlamentarni Državni zbor že zelo aktivno razpravlja. Tako da iz tega razloga podpiramo predlog, ki je bil podan v naši poslanski skupini, da se pozove predsednika Vlade in da nam predstavi svoje stališče oziroma mnenje o omenjenih vsebinah. Hvala lepa.
Hvala lepa za besedo še enkrat.
V prejšnjem stališču je bilo povedano, da je bil Državni zbor kar aktiven na tem področju. Več ali manj vse, kar je bilo obravnavano v Državnem zboru, bodisi na sejah bodisi na delovnih telesih, je bilo na zahtevo opozicijskih strank. Se pravi, Vlada v tem delu ni nastopila proaktivno, se ni potrudila, da bi Državni zbor seznanjala ne o zunanjepolitičnih okoliščinah, ne o notranjih problemih, ne o varnostnih problemih, ampak je bilo vse to treba z Vlade dobiti; odgovori na teh sejah so bili zelo nepopolni.
Predsednik republike ima v tej državi poseben status. Po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo doma in v tujini. Na svojih potovanjih, pa tudi v mednarodnem sodelovanju se je v zadnjem času posvetil tudi aktivnostim, povezanim z begunsko oziroma migrantsko krizo, opravil je nekatere razgovore, najbrž formalne, pa tudi neformalne. In mislim, da je prav, da izvemo tudi od predsednika republike, kakšna so njegova stališča, pa tudi, navsezadnje, ali so ta njegova stališča usklajena s stališči Vlade; to je temeljno vprašanje, kajti stvari potekajo in se dogajajo po več poteh. Skratka, predsednik ima neko svojo vlogo, Vlada svoje aktivnosti, zunanji, obrambni in notranji minister pa svoje. In ni bilo zaznati, da bi kakorkoli prišlo do koordiniranega delovanja na tem področju. Problem je tudi v tem, da predsednik republike ni izkoristil svoje možnosti, ki mu jo daje ustava. Lahko bi sam predlagal razpravo o temeljnem evropskem problemu, ki je v veliki meri tudi čedalje večji slovenski problem, pa tega ni storil. Mislim, da je prav, da poslanci pridobimo tudi ta stališča, še posebej zaradi tega, ker je predsednik republike vrhovni poveljnik Slovenske vojske in Slovenska vojska je v čedalje večji meri angažirana ali pa bo morala biti angažirana v reševanje mejnih in tudi drugih varnostnih vprašanj, ki so povezana z begunsko krizo oziroma migrantsko krizo in vsem, kar zraven sodi. Tako bo naša poslanska skupina pri predlogu, da damo besedo in možnost predsedniku republike, da se izjasni in pojasni svoja stališča v zvezi s temi problemi, glasovala "za", in jaz upam, da bo predsednik republike to priložnost dobro izkoristil. Hvala lepa.
Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Franc Jurša.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav predstavnikom Vlade, kolegicam in kolegom!
Državni organi, predvsem pa policija, civilna zaščita in vojska zdaj tudi s pomočjo humanitarnih organizacij in prostovoljci obvladujejo krizne razmere na meji, ki jih povzroča veliko število migrantov z Bližnjega vzhoda. Zdi se, da se razmere po tistem, ko so glavni akterji sedli za mizo, na nek način počasi tudi umirjajo, ne glede na to, da je dnevni pretok migrantov še vedno na zelo visoki ravni. Očitanje, da Vlada ni dajala informacij, ne drži, saj je Ministrstvo za notranje zadeve vsakodnevno seznanjalo prebivalce, mi pa smo tudi prebivalci te države in smo informacije tudi dobivali.
Predsednik republike predstavlja državo in je vrhovni poveljnik njenih oboroženih sil, vendar nima konkretnih pristojnosti, da bi lahko sam ukrepal. Ustava in to, da je bil izvoljen na neposrednih volitvah, mu daje predvsem veliko moralno moč. Zato je pomembno, da ob tako razširjeni krizi, ki se utegne še bolj zaostriti, jasno pove kaj si on o tej zadevi misli in kaj bo tudi storil, da bo seveda vplival pozitivno na reševanje migrantske krize. Državni zbor mu torej ponuja priložnost, da se na ta način dejavno vključi v napore naše države. Zato zahtevamo, da Državnemu zboru pove svoje mnenje in poglede na migrantsko problematiko. Zlasti še o tem kako varovati naše meje in varnost v državi pa tudi o tem kaj bo storil, da bo Slovenija deležna čim bolj izdatne pomoči mednarodne skupnosti. Zaradi nujnosti situacije pozivamo predsednika države, da v najkrajšem času Državnemu zboru posreduje svoje mnenje. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev glede na navedeno predlagani sklep podpiramo.
