1. TRAK (MK)

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 14. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Jana Jenko, mag. Bojan Krajnc, gospod Igor Zorčič od 15. ure dalje, gospa Ksenija Korenjak Kramar, mag. Matej Tonin, gospod Jernej Vrtovec, gospa Jelka Godec, dr. Jasna Murgel, mag. Tanja Cink od 15. ure dalje, gospod Ivan Hršak in gospa Nada Brinovšek.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 14. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 4. decembra 2015 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Odbor za finance in monetarno politiko Državnemu zboru predlaga, da 14. sejo razširi z 2A. točko - to je s Predlogom zakona o dopolnitvi Zakona za uravnoteženje javnih financ, po nujnem postopku. Obvestilo o predlogu za širitev ste prejeli v četrtek, 10. 12. 2015. Želi besedo predstavnica predlagatelja širitve gospa Urška Ban, predsednica Odbora za finance in monetarno politiko? (Ne.) Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagatelja predloga zakona? Prosim besedo ima minister Dušan Mramor.

Spoštovani. Vlada je naredila natančno analizo davčne konkurenčnosti Slovenije in ugotovila predvsem nekonkurenčnost na področju dohodkov visoko strokovnih kadrov s skupnimi dohodki približno na 1,6-kratnik povprečne plače. S predlogom dopolnitve zakona za uravnoteženje javnih financ se predlaga prehodno začasno ureditev za lestvico za odmero dohodnine, ki naslavlja ta problem nekonkurenčnosti. Začasno za obdobje dveh davčnih let, ti 2016 in 2017 se predlaga sprememba lestvice za odmero dohodnine z višanjem meje med drugim in tretjim davčnim razredom ter ohranitev četrtega davčnega razreda s stopnjo 50 %, kot velja na podlagi zakona za uravnoteženje javnih financ še za leto 2015. Namen predlagane novele ZUJF je prestrukturiranje davčnih bremen med zavezanci za dohodnino z dohodki, ki se obdavčujejo sintetično na letni ravni s progresivno davčnimi stopnjami, s ciljem oblikovanja ugodnejše strukture obremenitve za povečanje konkurenčnosti ob zastavljanju načrtov in zavezam javnofinančne konsolidacije do leta 2020. Vlada meni, da je v tem trenutku to možen prvi korak v pravo smer, ki pa tudi napoveduje nadaljnje ukrepe za povečanje konkurenčnosti gospodarstva, tudi na segmentu obremenitve dela z davki.

Odločanje o predlogu zakona za uravnoteženje javnih financ na tej seji Državnega zbora je nujno, ker mora sprememba zakona začeti veljati še v letošnjem letu, poleg tega pa mora biti na podlagi uveljavljene spremembe zakona še tudi v letošnjem letu sprejet in objavljen v Uradnem listu podzakonski akt.

Zato predlagam, da se predlog zakona za uravnoteženje javnih financ uvrsti na to sejo Državnega zbora.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik skupine poslank in poslancev Luka Mesec, kot predlagatelja poslanskega predloga zakona. Ne.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Tudi ne.

Potem zaključujem predstavitev stališč o predlogu za širite.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanja glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti nihče.

(Za je glasovalo 58.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

V skladu s časovnim potekom seje Državnega zbora bo Državni zbor to točko obravnaval jutri, v torek 15. 12. 2015.

Prehajamo na določite dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem ter sprejeto širitvijo. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 14. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 31 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanke vladajoče koalicije, bo odgovoril predsednik Vlade.

Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje največ v 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni.

Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko so se za danes opravičili: gospod Karel Erjavec minister za zunanje zadeve, mag. Dejan Židan minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospa Andreja Katič ministrica za obrambo od 17. ure dalje in mag. Vesna Györkös Žnidar ministrica za notranje zadeve.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik vlade, dr. Miro Cerarj.

Najprej mu bo poslansko vprašanje zastavil mag. Branko Grims.

Spoštovani vsem zbranim prav lep pozdrav! Poseben pozdrav vladi in njenemu predsedniku. Migrantski tok, ki se je začel zlivati v Evropo, je postavil pred Evropo in vsako od držav izjemen izziv. Izziv pri katerem ni prostora za kakršnokoli naivnost, saj so odločitve, ki se sprejemajo, nepopravljive in na nek način zgodovinske. Iz tega vidika je Vlada Republike Slovenije zamudila zgodovinsko priložnost in povzročila Sloveniji nepopravljivo škodo, ko ni zgradila ograje hkrati z madžarsko in hkrati z njo razglasila popolne zapore meje za ilegalne migrante. Potem bi se tok obrnil drugam in s temi problemi se v Sloveniji danes sploh ne bi bilo potrebno ukvarjati, vsaj ne v taki obliki kot zdaj. Sedaj je situacija taka, da se povzroča zelo velika materialna in siceršnja škoda. Poglejte, samo primer. Imamo šolo na gorenjskem, kjer bi potrebovali nekaj sto tisoč evrov, srednja šola na Jesenicah je to, lahko ste videli to na televiziji, za popravilo. Tam otroci sedijo v plaščih, kaplja jim na glavo, to je za to vlado problem. 123 milijonov evrov za ilegalne migrante v proračunu Republike Slovenije naslednje leto, to pa ni za to vlado noben problem. Tukaj je seveda nekaj hudo narobe, stroški so ogromni. Stroški so že sedaj taki, da je to velik problem za celotno Slovenijo in so trojni, neposredni sami stroški ilegalnih migrantov in migracij. Drugo so posredni stroški, zahtevano bo več denarja za varnost in tretji so gospodarski stroški določene gospodarske panoge, na primer turizem, so dobesedno klinično mrtve in situacija se še poslabšuje.

V zadnjih dneh smo bili priče dvojnega dogajanja, ki je na nek način odraz precej zmešnjave in tudi ne povsem ustreznega ravnanja, če sem diplomatski, evropskih institucij, ko gre za soočanje z migrantsko krizo, pa tudi zelo različnih interesov. V prvi vrsti gre za trepljanje Slovenije po hrbtu, češ kako dobro dela, po drugi strani pa so dejanja povsem nasprotna. Italija na našo mejo pošilja vojsko, Avstrija je začela na naši severni meji graditi ograjo. To je direktna nezaupnica. Pustimo besede ob strani. Nezaupnica v dejanjih. Temu kar je ta vlada storila z migranti, ki jih očitno ne obvladuje in ne izvaja Schengena v celoti in zato postavljam vprašanje:

Se ta vlada zadeva kakšne so okoliščine za Slovenijo in kaj lahko pričakujemo v naslednjih tednih in mesecih, še posebej, ko se bo sedanji migrantski tok... / izklop mikrofona/

Predsednik vlade, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala spoštovani gospod poslanec.

Vaše trditve, ki ste jih postavil pred vprašanje so seveda povsem zavajajoče in ne držijo. Kot prvo, pravite zakaj ni Slovenija naredila neke popolne zapore ograje. Poglejte, mi sedaj postavljamo te tehnične ovire in vidite kako se težko lokalno prebivalstvo z njimi sooča, kljub temu, da gre za začasne ovire ob naši meji, ki jih bomo, upam, lahko odstranili čim prej, torej takrat, ko bo prenehala ta nevarnost kontroliranega prehoda migrantov v velikih količinah. Tako, da absolutno tukaj ne gre za nekaj tako enostavnega, kajti tudi postavljanje ovir je lahko breme v smislu turizma, gospodarstva, medsebojnih odnosov, transporta in podobno. Zato slovenska vlada ravna v teh zahtevah skrajno premišljeno. Mi obvladujemo migrantski tok, da se ne razprši po Sloveniji, da ne nastanejo varnostni problemi, da smo humanitarni in da lahko ti begunci in migranti gredo proti državam, destinacija tja kamor želijo iti.

Problem s katerim se sooča Slovenija kot dvo milijonska država je problem evropskih in svetovnih razsežnosti. In če z njim ne morejo opraviti torej se z njim kosati niti Nemčija, niti Švedska niti Italija niti Francija niti Grčija niti nobena država sama, vse imajo hude probleme smo pravzaprav lahko Slovenci zelo zadovoljni s tem, kar naši državni organi uspevajo storiti ob meji in širše, da ta migrantski tok obvladujejo, kajti ta migrantski tok je za Slovenijo veliko večje breme kot za vse države skozi poteka in za tiste, kamor gre.

Stroški absolutno niso takšni, kot pravite. Res je, nastaja tudi manjša ampak manjša gospodarska škoda na določenih ožjih področjih, ki pa je neprimerljiva s tem kako država uspeva obdržati celoten sistem v normalnem delovanju. Mi tudi v temu času ob najhujšem navalu beguncev, migrantov beležimo gospodarsko rast. Zanimanje tujih investitorjev ostaja. Bi rekel, vsi gospodarski kazalci so spodbudni, povečuje se zaposlenost, država deluje normalno.

In zato seveda so te vaše trditve zavajajoče. Ne nastaja nobena takšna škoda in Slovenija seveda opravlja svojo dolžnost maksimalno korektno. Je pa dejstvo, poudarjam, da gre za velik migrantski tok s katerim se sooča cela Evropa tudi širši svet od Afrike, bližjega vzhoda do drugih območij.

In naj še enkrat rečem, da doslej smo ga uspešno obvladovali se pa pripravljamo z vzpostavitvijo teh tehničnih ovir tudi na situacije ki bi lahko nastale, o katerih bi morali obvladovati širše migrantske tokove, ki bi se želeli razpršiti po Sloveniji kar bi lahko ogrožalo premoženje naših ljudi, njihova domovanja, vikende, avtomobile kar koli zato postavljamo te tehnične ograje vendar seveda s skrajnim občutkom in se skušamo stalno sporazumevati z lokalnim prebivalstvom, da to ne bi škodilo medsosedskim odnosom, njihovemu vsakodnevnemu življenju, predvsem pa da ne bi res škodilo gospodarstvu Slovenije. Kajti gospod Grims, ne predstavljam si tega kar govorite vi, da se Slovenija kar brez nekega resnega razloga, to vi govorite, bi se morala že prej ograditi z neko ograjo. Zagotavljam vam pa nekaj, nobena ograja ne more, če ne bo Evropska unija skupno našla nekega pristopa, preprečiti navala desetin, tisoče beguncev in zato bo treba seveda takšno kontrolo postaviti predvsem na zunanjih mejah Evrope, za kar si Slovenija prizadeva. Kot članica Schengena pa, ponavljam, izvaja učinkovit nadzor in usmerjanje na meji, tako da lahko ta velik tok teh migrantov, teh ljudi, potem potuje naprej v Avstrijo, v Nemčijo in ostale države destinacije.

In naj izkoristim priliko, da še enkrat rečem, ta ograja ki jo postavljamo ima začasen namen, ima namen usmerjanja in boljšega nadziranja teh potencialnih in tudi sedanjih bi rekel tokov beguncev. Vi morate vedeti, da še zdaj prihaja v Slovenijo dnevno več kot tri tisoč do pet tisoč beguncev in zato Slovenija stalno, bi rekel, tukaj preko policije, vojske, civilne zaščite, prostovoljcev, vseh ostalih zdravstvenih delavcev in vseh, ki se trudijo zadevo učinkovito usmerjajo. In ponavljam, ni nobene večje materialne in druge škode in nekorektno je, v temu času, ko se cel svet sooča s tem, ko Slovenija se ustrezno, vzorno odziva na to problematiko, je humanitarna, je solidarna in zagotavlja varnost je nekorektno uporabljati tako hude obtožbe zoper kogar koli.

Hvala lepa.

Mag. Branko Grims, imate besedo da zahtevate dopolnitev odgovora.

Spoštovani dr. Cerar, jaz ne vem, očitno se vas trepljanja po rami s strani posameznih institucij zazibalo v nek sen. Ampak, poglejva dejstva, kolikšni so stroški migrantov ste ocenili vi sami, v vašem proračunu kajti vi sami ste predlagali 123 milijonov evrov v proračun za ta namen in to je vaša koalicija tudi izglasovala. To se pravi, to so dejstva.

Dejstvo je tudi, da so težave s posameznimi panogami o čemer sem govoril. To se da preveriti in to tudi sami dobro veste.

Tretja stvar pa je, da gre za očitno nezaupnico vaši vali in to v ravnanju. Zakaj? Zaradi tega, ker vlada ne izvaja schengenskih predpisov. In to je tek na kratke proge in to zelo kratkoviden. O tem vas opozarjam že mesece in mesece. Sami ste priznali, da ob 320.000 migrantov, ilegalnih migrantov, ki ste jih spustili preko Slovenije ste pobrali prstne odtise in storili vse ostalo potrebno, po vaših uradnih izjavah v zadnjem obdobju za okoli 35.000, vse ostalo je šlo čez brez ustreznega postopka. Samo za polovico po tistem, kar je bilo sporočeno uradno, obstaja kakršnakoli dokumentacija in tako naprej. Itak vemo, da je tukaj še kup drugih varnostnih vprašanj, ki jih to odpira, ampak vrniva se na današnjo temo.

Če bi naši severni sosedje verjeli v vašo sposobnost izvajanja Schengena dosledno, bi pomagali graditi ograjo na naši južni meji, potem bi bila ta popolnoma nepotrebna. Dejstvo pa je, da se na naši južni meji gradi res ograja, ki pa je, milo rečeno, malo majhna in zelo problematična iz nekaterih drugih vidikov. In to je tisto, če se stvari dela polovičarsko. Namesto, da bi naredili eno konkretno ograjo in za to prevzeli odgovornost se je tega lotilo na tak način, da je to lahko tudi predmet polemik in to se tudi dela. V normalni državi bi bila sedajle diskusija o tem, da nam postavljajo ograjo na severni meji in pošiljajo vojsko na zahodno mejo. Pri nas pa se zadnje dni diskutira o tem, da delamo ograjo na… / izključen mikrofon/

Predsednik Vlade dr. Miro Cerar imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa. Najprej glede schengenskih prepisov pravite, da Vlada ne izvaja nalog po schengenskih predpisih. Kolikor je mogoče jih izvaja vzorno in na to kaže tudi dejstvo, da nam to priznava celotna EU. Ko veste je pred nekaj dnevi Evropska komisija izdala izrecno opozorilo Grčiji, Hrvaški, Italiji, Madžarski in Malti k spoštovanju pravil pri registraciji prebežnikov. Slovenija tega opozorila ni bila deležna, zato ker smo že od začetka pripoznani do danes kot država, ki vzorno izvaja, pač, v danih razmerah vsa pravila na področju Schengena. Seveda pa kadar je količina migrantov prevelika se zadeve, jasno, spreminjajo, ampak poudarjam, tudi v teh razmerah Slovenija izvaja svoje dolžnosti kot je pač enostavno potrebno.

Kar zadeva proračunskih sredstev zagotovo je treba tudi migracije predvideti v tem okviru. Pri tem tudi, seveda, kot veste, smo že za to prvo obdobje, za ta mesec in do konca leta zagotovili pomoč s strani Evropske komisije oziroma dobili bomo evropska sredstva. Kot veste nam solidarno pomaga več kot 10 držav, ki je poslalo v Slovenijo tudi policiste na naše meje. Pomagajo nam tudi inženirci iz vojaških enot drugih držav. Skratka, očitno je Slovenija doživela s tem neko posebno priznanje, kar pomeni, da se pravzaprav nadzor na naši meji dodatno evropeizira v luči Schengena s tem, ko ti policisti hodijo sem. Normalno pa, da budno spremljamo situacijo. Kot sem že večkrat te dni poudaril stopnja ogroženosti v Sloveniji ne narašča. Zadeve so pod nadzorom. Smo pa seveda vsi, tako Vlada kot policija kot pristojni drugi organi, nadvse budni, da spremljamo kaj se dogaja okoli nas in da zagotavljamo na ta način normalen potek dela.

Govorite o nekih stroških po panogah, ne predložite nobenih izmerljivih podatkov. Naša ministrstva na tem področju delujejo, proučujejo zadeve, ampak ponovno poudarjam, Slovenija tudi v tem obdobju, ko je soočeno z resnično velikim številom migracij tako kot vse države okoli nas, od največjih do drugih, enostavno beleži gospodarsko rast, ki je stabilna, beleži povečevanje zaposlenosti, vedno nižja nezaposlenost, vedno večje je zanimanje tujih investitorjev. Zrasli smo na lestvicah konkurenčnosti, tako da absolutno indikatorji jasno kažejo, da smo zelo uspešno zaenkrat se soočili s to problematiko. Hvala lepa.