1. TRAK (MK)

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 16. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Andreja Potočnik, gospa Irena Grošelj Košnik, gospa Marija Bačič do 15. ure, dr. Simona Kustec Lipicer od 17. ure dalje, dr. Milan Brglez od 17. ure dalje, gospod Marijan Pojbič, gospod Andrej Čuš in gospod Igor Zorčič od 13. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 7. točki dnevnega reda, ministra za zunanje zadeve, gospoda Karla Viktorja Erjavca k 9. točki dnevnega reda, predstavnico Sodnega sveta k 10. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 16. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 19. februarja 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 16. seje razširi z 9a. točko, to je s sklepom o razglasitvi odločitve, ki je bila sprejeta na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil 20. decembra 2015.

Obvestilo o predlogu za širitev ste prejeli v četrtek, 25. 2. 2016. Želite o predlogu za širitev besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) O tem bomo odločali. Torej prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 78 poslank in poslancev, za je glasovalo 75, proti nihče.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet.

V skladu s časovnim potekom seje bo zbor to točko obravnaval danes, takoj po določitvi dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem ter sprejeto dopolnitvijo. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.

(Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 16. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 9.A TOČKO DNEVNEGA REDA – SKLEP O RAZGLASITVI ODLOČITVE, KI JE BILA SPREJETA NA ZAKONODAJNEM REFERENDUMU O ZAKONU O SPREMEMBAH IN DOPONITVAH ZAKONA O ZAKONSKI ZVEZI IN DRUŽINSKIH RAZMERJIH, KI JE BIL 20. DECEMBRA 2015.

Dne 19. februarja 2016 je bilo v Uradnem listu Republike Slovenije številka 13/2016 objavljeno poročilo Državne volilne komisije o izidu glasovanja in izidu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil 20. decembra 2015. Iz dopisa Vrhovnega sodišča z dne 24. februarja 2016 izhaja, da zoper poročilo Državne volilne komisije v zakonitem roku ni bila vložena nobena pritožba, zato je poročilo, kot je bilo objavljeno v Uradnem listu številka 13/2016, dne 19. 2. 2016, pravnomočno. Glede na to, da mora Državni zbor v skladu s 53.b členom Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v 8 dneh po pravnomočnosti poročila Državne volilne komisije razglasiti odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu, sem vam 24. februarja 2016 poslal sklep, s katerim bo Državni zbor razglasil odločitev, ki je bila sprejeta na referendumu.

Na podlagi 53.b člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi in 112. člena Poslovnika Državnega zbora ugotavljam, da se je Državni zbor seznanil z naslednjim sklepom: Državni zbor razglaša, da je bila na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bil 20. decembra 2015, izvedenega na podlagi Odloka Državnega zbora o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, sprejeta odločitev volivcev, kot je ugotovljena v poročilu Državne volilne komisije o izidi glasovanja in o izidu zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije številka 13/2016 z dne 19. 2. 2016, in sicer, da je proti glasovalo več kot petina vseh volivk in volivcev, ki so imeli pravico glasovati, kar skladno s četrtim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije pomeni, da je bil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 3. marca 2015, na referendumu zavrnjen. S tem je odločitev, ki je bila sprejeta na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, razglašena. / aplavz/

Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA – MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo ugotovitve o ponovnem opravljanju funkcije poslanke in o prenehanju opravljanja funkcije poslanca na podlagi 14. člena Zakona o poslancih.

Vlada je Državnemu zboru posredovala odločbo z dne 25. 2. 2016, iz katere izhaja, da mag. Margareti Guček Zakošek z 29. 2. 2016 preneha funkcija državne sekretarke v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Odločbo Vlade je obravnavala Mandatno-volilna komisije, ki na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Državnemu zboru, da se na podlagi 14. člena Zakona o poslancih seznani z naslednjima sklepoma:

Prvič: Državni zbor na podlagi odločbe Vlade z dne 25. 2. 2016 ugotavlja, da mag. Margareti Guček Zakošek preneha funkcija državne sekretarke v Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo zato z današnjim dnem ponovno opravlja funkcijo poslanke.

Drugič: Gospod Saša Tabaković, ki je opravljal funkcijo poslanca namesto poslanke mag. Margarete Guček Zakošek v času, ko je ta opravljala funkcijo državne sekretarke, z današnjim dnem preneha opravljati funkcijo poslanca.

Prehajamo na obravnavo ugotovitve o prenehanju mandata poslanki Državnega zbora mag. Margareti Guček Zakošek. V skladu z drugim odstavkom 202 . člena Poslovnika Državnega zbora vas obveščam, da me je poslanka mag. Margareta Guček Zakošek 25. 2. 2016 obvestila, da z 29. 2. 2016 odstopa s funkcije poslanke. Ugotavljam, da ji z današnjim dnem v skladu s šesto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih in tretjega odstavka 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanke. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da Državnemu zboru sporoči kateri kandidat bo v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v Državni zbor postal poslanec za preostanek mandatne dobe namesto poslanke, ki ji je prenehal mandat. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija Državnega zbora pripravila poročilo in predlagala potrditev mandata ter o svoji ugotovitvi poročala Državnemu zboru.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri, 1. 3. 2016.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na VPRAŠANJA…

Postopkovno gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik, Vlada, spoštovani kolegi.

V nekaj preteklih dnevih so se zgodili številni protesti po Sloveniji. Protest v Šenčurju, protest v Lenartu, protest na Vrhniki, in ti protesti so proti imigrantom, migrantom, so potekali zelo dostojanstveno. Na njih je bila udeležba, zelo velika udeležba mladih, ki so se odzvali proti temu, kar namerava storiti Vlada. No, v soboto se je zgodil tudi protest v Ljubljani, kjer so bili prisotni tako tisti, ki vstop imigrantov v Slovenijo podpirajo in tudi tisti, ki temu nasprotujejo. Zdaj, iz tega, kar je bilo vidno v Ljubljani, se vidi, da je šlo v enem delu za nadaljevanje teh dostojanstvenih protestov izražanj ljudske volje, ljudi na teh protestih in na drugi strani smo imeli skupino ljudi, v kateri so bili prisotni tudi nekdanji politiki, nekdanji predsednik republike, pa tudi sedanji poslanci, sindikalisti, ki so potekali pač pod grožnjami, to se pravi, ti protestniki so bili zamaskirani, to se pravi njihova identiteta ni bila vidna, in pa tudi oboroženi so bili eni s palicami, drugi s posebnimi rokavicami, ki so vsebovale tudi boksarje. Zdaj, predsednik Vlade se je na te proteste, ki so potekali zelo mirno v teh krajih, odzval zelo ostro, se pravi, pristopil zelo ostro, zelo pokritiziral tiste, ki nastopajo in ki so protestirali, medtem ko je ta protest zamaskiranih, oboroženih protestnikov šel mimo povsem, na nek način brez odziva predsednika oziroma predsednika Vlade.

Jaz bi pozval Vlado, da ob tem naraščanju grozečega levega ekstremizma, predlaga sejo Državnega zbora, kjer bi se s temi, kjer bi obravnavali ta deviantni pojav, navsezadnje… / znak za konec razprave/ so ti protesti, kjer so bili prisotni politiki aktualne koalicije in nekdanji predsednik Vlade potekali tudi ob zelo izrazitem poudarjanju simbolov nekdanjega totalitarnega režima.

In predlagam, gospod predsednik, da naslovite na Vlado, na predsednika Vlade pobudo, da bi Vlada le predlagala neko gradivo, kjer bi tak, bom rekel, nedemokratično organiziran / znak za konec razprave/protest in izraz tega levega ekstremizma obravnavali na plenarni seji Državnega zbora.

Najprej bom odgovoril, potem bom pa dal na drugo. V vašem primeru poziva, gre za zlorabo postopkovnega vprašanja, zaradi tega, ker, prvič se ne sklicujete na ničesar v tem poslovniku, drugo, možno je bilo najaviti to vprašanje včeraj do 12. ure. Torej, lahko bi to obravnavali pod točko postopkovna vprašanja, kjer lahko vsak poslanec pisno ali pa ustno zastavi vprašanje in zdaj na tej točki, kjer smo v tej seji je bilo to vsekakor možno realizirati zaradi tega ni bilo potrebno zlorabiti postopkovno vprašanje, zato, da se zastavi vprašanje ali pa izrazi poziv. Postopkovno Miha Kordiš.

Najlepša hvala predsedujoči. Moj postopkovni predlog je bil, da oziroma bi bil, da zavrnete ta predlog s katerim je na mizo prišel gospod Tanko. Namreč, udeležil sem se shoda v soboto v obrambo gostoljubja ljudem, ki jih je iz njihovih domov pognala vojna. Bil sem v prvih vrstah tega shoda, pa prvič nisem bil ne zamaskiran, drugič nisem bil do nikogar, ki bi posedoval kakršnokoli orožje, tako, da lahko iz prve roke povem, da Jože Tanko SDS, laže kot pes teče. Hvala.

Zdaj, ker sem že odgovoril na vprašanje sploh ne razumem zakaj je bilo potrebno to postopkovno. In tudi v tem primeru gre za zlorabo postopkovnega za izražanje stališč.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

Postopkovno gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Ne gre za nobeno zlorabo postopkovnega predloga. Postopkovni predlog se naslovi vedno na predsedujočega in se mu pove kaj in kako naj predlaga ali ukrepa v konkretnem primeru. Točno to sem storil. Točno to. Na vas sem naslovil predlog, da ob teh ekscesnih pojavih, ekstremnih pojavih, ekscesnih pojavih, ki so si ga privoščili nekateri protestniki. Zdaj tisti, ki ne verjamejo, da je to res tako, naj si pogledajo fotografije. Nekateri ste bili slikani tam v družbi zamaskiranih oseb in oboroženih ne vem z hladnim orožjem, bokser in podobno. In jaz mislim, da ni nobene težave, da Vlada, ki deluje tako proaktivno, ko je treba obsoditi ne vem, nek miren protest v Šenčurju ali na Lenartu ali na Vrhniki, da se predsednik Vlade ostro odzove in bi rekel obsodi taka ravnanja, ki zbujajo zelo negativne odzive ljudi. Zelo negativne odzive ljudi. In povečujejo strah pri ljudeh, predvsem v luči te migrantske krize, ki se sedaj napoveduje in glede tega kar pričakujejo, kar Vlada poskuša pripeljati v Republiko Slovenijo mimo vseh dogovorov. Tako, da gospod predsednik, predlog je bil zelo korekten. Stoji, ker je preverljiv, dokumentiran, zato predlagam, da se to naslovi na Vlado, na predsednika Vlade in da Vlada v najkrajšem možnem času pripravi gradivo, kjer se bo te ekscesne pojave tudi obravnavalo. Seveda, policija je bila tam, bi lahko tudi drugače ukrepala, to se pravi, lahko bi te osebe, ki so bile zamaskirane in oborožene odstranila s protesta. Tega ni storila in jaz mislim, da je predlog za tako pobudo več kot umesten in zelo potreben, kajti razmere v katerih smo je treba na nek način umiriti, ekscesne primere, tudi če se zraven levi, poslanci leve provenience / znak za konec razprave/ in politiki levih političnih opredelitev pa obsoditi, zato, ker predstavljajo veliko varnostno grožnjo in spodbujajo dejansko k nasilju in ne k umiritvi razmer. Hvala lepa.

Najprej bom odgovoril na to prvo postopkovno, preden bom dal naslednje.

V skladu s Poslovnikom 240. člen prvi odstavek, vsak poslanec lahko vladi ali posameznemu ministru ali generalnemu sekretarju vlade postavi vprašanje ali poda pobudo za ureditev posameznih zadev oziroma za sprejem določenih ukrepov s področja delovanja vlade oziroma posameznega ministrstva ali vladne službe. Drugi odstavek, poslanska vprašanja so lahko ustna ali pisna. Poslanske pobude so lahko le pisne. Na podlagi tega sklepa, da sam nimam funkcije posrednika za tisto, kar lahko poslanci opravijo sami in vztrajam pri tem, da je šlo za zlorabo Poslovnika. Postopkovno dr. Trček.

Hvala za besedo predsedujoči. Tretjina mandata je že mimo in v tej tretjini mandata smo priča pogostim ekscesnim primerom zlorabe tovrstnega vprašanja. Jaz sem nov poslanec, ampak vem, da Poslovnika razlaga predsedujoči, ne gospod Tanko, ne Franc Trček, ne kdorkoli. In moj postopkovni predlog je, da se po tretjini mandata končno začnemo držati Poslovnika in ne dajete komurkoli možnost tovrstnih zlorab in dejansko dodatne minutaže, ki mu glede na Poslovnik ne gre. Hvala za besedo.

V zvezi s 1. točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 45 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslanci opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje največ v petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da smo na to pozorni.

Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica in minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se za danes opravičila: gospod Karel Viktor Erjavec, minister za zunanje zadeve in gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno. Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, dr. Miro Cerar. Kot prvi mu bo poslansko vprašanje zastavil mag. Matej Tonin. Prosim.

Spoštovani predsednik Vlade, kolegice in kolegi.

Najverjetneje ni nobena posebna ugotovitev, če rečem, da je klima v državi slaba. Če se vrnem nekoliko nazaj v 90. leta in sicer natančneje na leto 1990 december in na sam plebiscit. Moram priznati, da me je zelo nagovorila nedavno oddaja na televiziji Slovenija, ki je pokazala, v kakšnem vzdušju, kako zaneseno in veselo je takrat celoten narod praznoval rezultate plebiscita. Ni važno, levo, desno, mlado, staro; vse generacije slovenskega naroda so se veselila nove prihodnosti. Po 25-ih letih se pa zdi, da je to veselje nekam ušlo, da tega navdušenja, da tega veselja ni nikjer več. In, ko se pogovarjaš z ljudmi, kje je problem. Če pogledaš statistične kazalce in ugotoviš, da na primer je bila povprečna plača leta 1990 304 evre, danes je 1.000 evrov, ugotoviš, da statistično so se materialni pogoji izboljšali. Ampak zadovoljstvo ljudi, upanje, verjetje v prihodnost se je pa bistveno zmanjšala. In lahko zelo enostavno ugotovimo, da občutek nepravičnosti oziroma občutek dvojnih meril je tisto, kar nam država vsakodnevno uničuje. Ljudje imajo občutek, da ne veljajo pravila za vse enako. Zaradi tega se institucije države ne spoštuje, imamo vrsto primerov. In potem imate podobne ekscesne primere, ki to prepričanje še dodatno utrjujejo, kot na primer da je nekdo, če je oškodoval državo za 100 milijonov evrov na sedem let, drugi pa za dvesto evrov podkupnine 3 leta ali pa državni sekretar za pašteto odide, med tem ko pa ministri kljub dodatkom ostajajo. To vse ustvarja občutek nepravičnosti.

Kaj naj si mislimo, ko danes ljudje, ki so odgovorni za slovensko bančno luknjo ponovno prevzemajo ključne pozicije na Novi Ljubljanski banke v Slovenskem državnem holdingu. Kakšno sporočilo to daje Vlada ljudem. Zato vas sprašujem, spoštovani predsednik Vlade, kaj boste vi osebno in vaša vlada storili, da bodo odgovorni za slovensko bančno luknjo končno odgovarjali. Zdi se, da povsod po svetu lahko neko pravično kazen dosežejo. Večkrat je bila izpostavljena Islandija. Kot pa kaže, tega niste sposobni v Sloveniji.