Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci. Gospe in gospodje.

Pričenjam 19. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Erika Dekleva, gospa Irena Grošelj Košnik, gospod Janko Veber, gospod Ivan Škodnik, Matjaž Hanžek, gospod Kamal Izidor Shaker, gospod Peter Vilfan in gospod Ivan Hršak.

Na sejo sem vabil predsednika Vlada, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednika Vlade in kandidata za ministra za kulturo gospoda Antona Peršaka k predvideni širitvi dnevnega reda ter predstavnike Vlade vsem točkam dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 19. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda s te prejeli v petek, 6. maja 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Podpredsednik Državnega zbora, gospod Primož Hainz, Državnemu zboru predlaga, da dnevni red 19. seje razširi s 26.a točko, to je s predlogom kandidata za ministra za kulturo. Predlog za širitev ste prejeli v torek 10. 5. 2016. Besedilo ima predsednik Vlade, dr. Miro Cerar, kot predlagatelj predloga kandidata za ministra. Prosim.

Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci. Kot veste sem 10. maja letos Državnemu zboru poslal pisni predlog kandidata za ministra za kulturo, s katerim sem gospoda Antona Peršaka predlagala v imenovanje za to pomembno funkcijo. Vse od odstopa do tedanje ministrice za kulturo, 25. aprila 2016 sem s strokovno in politično javnostjo v želji po čimprejšnji kadrovski popolnitvi vladne ekipe opravil več posvetovanj glede možnega naslednika. Gospod Anton Peršak me je prepričal, ker je uveljavljeni strokovnjak s področja kulture in ima pomembne in dolgotrajne politične izkušnje. Prepričan sem, da bo prav zato gospod Peršak pri svojem nadaljnjem delu lahko učinkovito odločal in ukrepal v dobro kulture, ter vodil konstruktiven dialog z vsemi deležniki na tem področju. Pomembno je tudi, da Ministrstvo za kulturo čim prej dobi polno opravilno vodstvo, zato predlagam, da se točka dnevnega reda z naslovom Predlog kandidata za ministra za kulturo uvrsti na dnevni red te seje Državnega zbora. Hvala lepa.

Besedo za postopkovno ima gospod Jože Tanko.

Hvala lepa za besedo.

Zdaj, nisem vedel, da je zadeva tako urgentna. Minister oziroma predsednik Vlade je razmišljal nekaj dni preden je predlog s katerim se je strinjal sploh posredoval v Državni zbor. Vendar, gospod predsednik Državnega zbora, ta predlog za širitev dnevnega reda ne izpolnjuje poslovniških pogojev. Namreč, če se hoče odločati o širitvi dnevnega reda je to možno samo v primeru, če so zanjo nastali razlogi po sklicu seje in če je bilo poslancem poslano in izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev na dnevni red seje. To piše v 63. členu, šestem odstavku Poslovnika Državnega zbora. V drugem odstavku 61. člena pa piše da: "Državni zbor ne more odločati o zadevah, do katerih ni zavzelo stališče matično delovno telo."

Tako da, gospod predsednik, zdaj predlagam vam, da o tej širitvi dnevnega reda ne odločamo zato, ker niso izpolnjeni formalni pogoji za uvrstitev točke na sejo Državnega zbora. Zdaj, razlog, ključni razlog je pa v tem, da je predsednik vlade s tem svojim predlogom zavlačeval, ni pravočasno predlagal in posledično tudi delovno telo ni moglo opraviti tako imenovanega hiringa in predložiti do plenarne seje poročila Državnemu zboru. Kolikor vem je hiring prekinjen in se bo šele nadaljeval tako da o tej širitvi v bistvu se niti ne da odločati, ker niti ne vemo kakšna bo odločitev delovnega telesa.

Skratka, gospod predsednik Državnega zbora predlagam vam, da v skladu z nalogami, ki jih predsedniku Državnega zbora nalaga Poslovnik, ugotovitev da ta predlog za širitev dnevnega reda ne izpolnjuje poslovniških pogojev. K temu ste navsezadnje zavezani z določbami, mislim da 21. člena Poslovnika.

Hvala lepa.

Zdaj, osnovna naloga, ki jo je pri takšnih širitvah treba ugotoviti oziroma osnovna stvar, ki je, je kdaj je nastal razlog za širitev. Razlog za širitev je nastal po sklic te seje Državnega zbora. Dejstvo je poleg tega, da je takšna uvrstitev takšnega predloga na dnevni red v skladu s celotno parlamentarno prakso, ki smo jo do sedaj poznali. Po drugi strani je pa tudi dejstvo, da v primeru, tudi če ta dnevni red ne bo izglasovan na ta način obstaja točka dnevnega reda na petku in to je mandatno-volilne zadeve.

Tako da gre zgolj za to, da posebej obravnavamo to točko v nasprotnem primeru, če predlog ne bo izglasovan ga bomo obravnavali pod mandatno-volilnimi zadevami. Dejstvo je, da s tem ne odstopam od dosedanjih praks tako kot so bile sprovedene v temu Državnemu zboru. Predlagatelj to prakso gotovo vrsto let spremlja in je tudi njegov predlog v bistvu v nasprotju s tistim, kakor se je običajno počelo to v temu Državnemu zboru. Hkrati pa… Ja, to je osnovno pojasnilo. Predlog je bil dan na dnevni red. Obrazložen je bil. Sprašujem predstavnike poslanskih skupin…

Postopkovno.

Postopkovno, gospod Jože Tanko.

Hvala lepa, gospod predsednik Državnega zbora.

Zdaj, naprej kar je, mora biti neka osnovna ugotovitev tistega, ki vodi sejo oziroma, ki podpisuje dnevni red in daje predloge za širitev dnevnega reda. Predlog evidentno ne izpolnjuje poslovniških pogojev. To, da je vzrok nastal po sklicu seje je napaka predsednika Vlade, ker je čakal in razmišljal o predlogu, to je prvič.

Drugič, pa predlog za širitev dnevnega reda ne vsebuje predpisanih sestavin. Ena temeljnih je, da je postopek pred Državnem zboru zaključen, to se pravi tudi na delovnem telesu in da se predloži poročilo delovnega telesa k točki dnevnega reda. Poročila k točki dnevnega reda o zaslišanju ministra enostavno ni. Neobičajno je pa to kar ste še naprej povedal, da se imenovanje ministrov obravnava pod točke Mandatne zadeve. Vedno so bila imenovanja ministrov v takih primerih samostojna točka dnevnega reda, tudi ne sodijo na Mandatno-volilno komisijo. To ni točka Mandatno-volilne komisije, ampak Odbora za kulturo. Tako, da to kar vi interpretirate glede dosedanje prakse, mislim da nima nobene podlage. Sedaj, če že, če se sklicujete na dosedanjo parlamentarno prakso, je bilo dobro pogledati in ugotoviti ali je to res tako kot vi pravite ali pa te zadeve ne držijo. Predlagam vam, da v izogib vsem zapletom točko umaknete iz dnevnega reda, to se pravi, sploh odločanje o tem, ker ne izpolnjuje pogojev. Če pa koalicija želi to točko obravnavati, pa lahko v skladu z 58. členom Poslovnika skliče izredno sejo Državnega zbora. To je izhod iz tega, ne pa točka Mandatno-volilne zadeve. Tako to bi v normalnih postopkih v Državnem zboru potekalo. Primarno pa vas opozarjam, gospod predsednik Državnega zbora, da predlagana širitev ne izpolnjuje pogojev, da se sploh uvrsti na širitev oziroma k odločanju za širitev dnevnega reda.

Hvala lepa.

Najprej naj ponovim tisto kar sem že povedal, ministre se je, o ministrih smo glasovali oziroma je do sedaj Državni zbor glasoval bodisi na samostojnih točkah bodisi pod MVK. Točko eno in drugo je bilo res prevladujoče, je bila vedno samostojna točka. Poleg tega v tem primeru ne gre za poročilo, ki je osnova na podlagi katerega lahko Državni zbor odloča in poročilo mora pripraviti ustrezno delovno telo. V tem primeru gre za mnenje, ki je v pomoč predsedniku Vlade, ki v oceno tega, kdaj in kako predsednik Vlade vloži, pa niste pooblaščeni ne vi ne jaz, da ocenjuje, razen da izraža svojo politično oceno. Ni pravna ocena, je politična ocena. Državni zbor lahko to točko dnevnega reda, to širitev zavrne ali potrdi. Prej sem povedal samo to, kako se bo zadeva obravnavala v primeru, če pride do zavrnitve. Tako, da mislim, da so izpolnjeni po mojem mnenju in v skladu z dosedanjo prakso Državnega zbora tisti pogoji, kot so bili takrat, ko smo določili oziroma širili dnevni red redne seje s takšno točko. Povsem nesmotrno, tudi ta argument obstaja, pa je sklicevati posebno izredno sejo zato, če so časovni roki znotraj katerih, ki si jih je treba izpolniti na tej redni seji, izpolnili tako, da je možno tudi na tej seji določiti oziroma glasovati o predlogu za kandidata za ministra za kulturo.

Sprašujem, če želite besedo... Oba postopkovno. Najprej gospod Jože Tanko, upam da ni zopet isto, ker potem zavlačujete tako kot tudi na odboru.

Hvala lepa gospod predsednik.

Tudi vi bi lahko bolj inovativno odgovorili, če že od mene zahtevate inovativnost. Podlaga za širitev dnevnega reda je 61. člen Poslovnika. 61. člen in oba odstavka in pa seveda 64. člen v šestem odstavku. Vam bom še enkrat prebral. 61. člen Pravi, da Državni zbor ne more odločati o zadevah glede katerih poslancem ni bilo prej poslano oziroma izročeno ustrezno gradivo. In drugi odstavek pravi, Državni zbor ne more odločati o zadevah do katerih ni zavzelo stališče matično delovno telo, če s tem Poslovnikom ni določeno drugače. Tukaj ni, gospod predsednik, nobena dilema v tem, da matično delovno telo ni zavzelo stališča, pa se to imenuje poročilo, mnenje ali kakršnakoli druga oblika akta. Vi, če bi želeli odločati o širitvi dnevnega reda, bi danes morali pri tej točki dnevnega reda imeti tudi poročilo Odbora za kulturo. To je neizpodbitno, in če tega ni, potem ste dolžni ugotoviti, da točka za širitev ne izpolnjuje pogojev za širitev, pa gre lahko za ministra, gre lahko za kulturo ali pravosodje ali kateregakoli drugega ministra. Zdaj, jaz vem, vidim, da imate že izkušnje kako se prezre določbe zakonov, pa tudi poslovnika, ampak glejte, nekaj pa predsednik Državnega zbora in tudi vlada, mora dati nase, če zagovarjata spoštovanje načel pravne države, pravil pravne države, ureditev po kateri morate delovati.

In gospod predsednik, vam povem še enkrat, ne izpolnjuje pogojev za obravnavo, za širitev, ker matično delovno telo ni zavzelo stališča. Če ga je, potem predlagam, da to stališče matičnega delovnega telesa razdelite, tamle, bomo prekinili sejo, predlagam prekinitev seje za 15, 20 minut in razdelite stališče matičnega… / znak za konec razprave/ delovnega telesa. Saj, lahko se smejite, O.K., tudi to je en izmed načinov ignorance, ki smo jih deležni v tem mandatu, ampak predlagam, da ta to naredite, če stališče obstaja, potem so izpolnjeni pogoji za odločanje, če pa tega stališča ni, potem pogoj za širitev dnevnega reda ni izpolnjen in tudi za odločanje ni izpolnjen. In te parlamentarne prakse, da bi se to delalo na tak način, kot vi predlagate, in kot vi vodite / znak za konec razprave/ Državni zbor, ni. Je ni. To bo spet unikat.