Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci. Gospe in gospodje.

Pričenjam 20. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, mag. Mirjam Bon Klanjšček, pardon, dr. Mirjam Bon Klanjšček, čestitam k spremembi naziva. Bom še osebno takrat, ko pride. Gospod Andrej Čuš, gospod Marijan Pojbič, dr. Bojan Dobovšek do 16. ure, gospod Igor Zorčič od 15. ure dalje, gospod Kamal Izidor Shaker, gospod Marjan Dolinšek in gospod Jernej Vrtovec.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dr. Anjo Kopač Mrak k 28. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije, kandidatko za drugo namestnico predsednika Računskega sodišča, mag. Mojco Planinšek in predstavnico Sodnega sveta k 30. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 20. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda s te prejeli v petek, 3. junija 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje. Poslanska skupina Združena levica Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 20. seje umakne 24. točko, to je predlog Zakona o ratifikaciji sporazuma o enotnem sodišču za patente. Predlog ste prejeli 10. 6. 2016 in je objavljen na e-klopi. Želi besedo predstavnik Združene levice kot predlagatelj umika? Besedo ima dr. Matej T. Vatovec.

Hvala gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi.

Zdaj, ta predlog ratifikacije sporazuma o enotnem sodišču za patente bi naj prejšnji teden bila na Odboru za zunanjo politiko na nek način mirno šel skozi če ne bi pravzaprav prišlo do precej burnega in širokega odziva predvsem strokovne zainteresirane javnosti. Na odboru smo lahko poslušali stališča Združenje slovenskih zastopnikov za intelektualno lastnino, prejeli smo dopis gospodarske zbornice Slovenije in na sami seji so nastopali tudi predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice.

Tisto, kar je največji problem pri tej ratifikaciji, če bi do nje prišlo je predvsem tisto, kar so na nek način izpostavili tudi omenjeni predstavniki. Gre za to, da do tega sporazuma ni bilo opravljene zadostne in seveda tudi dovoljšne javne razprave, tisti ki jih bo ta sporazum v največji meri tudi zadel niso imeli možnosti se opredeliti do njega in seveda tudi predlagati dodatne rešitve ali pa ustrezne popravke vladi. Poleg tega pa ni bilo narejeno tisto, kar je najpomembnejše v temu trenutku, skratka jasna analiza tega, kako bi ta sporazum v temu trenutku vplival na slovensko gospodarstvo.

Zdaj, če gre poslušati opozorila, ki so jih podali predvsem obrtniki oziroma predstavniki malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji bi te posledice bile za ta sektor seveda katastrofalne. Tukaj naj omenim, da obstajajo možnosti, da se ta trenutek ta sporazum ne ratificira, da se mu lahko priključimo kasneje in v Združeni levici smo mnenja, da bi bilo nujno v temu trenutku seveda prisluhniti tistim, ki jih bo ta sporazum seveda v največji meri dosegel in vplival na njihovo delovanje, predvsem v luči tega, da se ne bomo še enkrat ali pa ponovno na nek način sami sebe dobesedno spravili v nek neprijeten položaj, kjer bi ponovno trpelo slovensko gospodarstvo.

Med drugim, ena ključnih rešitev, ki jih prinaša ta sporazum so tri enotna sodišča, ki bi bila vzpostavljena v Londonu, v Münchnu in v Parizu, skratka v treh mestih, v treh mestih treh držav, kjer je pravzaprav pred letom podpisa sporazuma največ patentov bilo prijavljenih, tako da gre tudi za močan vpliv tega kakšne interese imajo te države do patentnega prava in tudi do tega, kako bi se patentne tožbe obravnavale kar bi seveda tudi povišalo stroške, ki bi jih imela slovenska podjetja v postopkih, ki bi seveda sedaj potekala tudi v tujini. To so samo nekateri segmenti tega sporazuma, ki so negativni za naše gospodarstvo zato predlagamo umik te točke iz dnevnega reda.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Potem zaključujem razpravo o predlogu za umik in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za umik 24. točke iz dnevnega reda. Glasujemo… / oglašanje iz klopi/ Prekinjam. Zdaj dela, ste vsi preverili? Prav. Spet, glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 52, proti pa 17.

(Za je glasovalo 52.) (Proti 17.)

Ugotavljam, da je predlog za umik sprejet.

Predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem in s sprejeto spremembo. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.

(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 20. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 36 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno večim ministrom imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra, o tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30. dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičila gospod Karl Viktor Erjavec, minister za zunanje zadeve od 17. ure dalje, gospod Gorazd Žmavc, minister odgovoren za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu in mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve od 13.30 ure dalje. Na E-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Mag. Matej Tonin, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.

Dober dan. Poslanke, poslanci, predsednik Vlade, predsednik parlamenta.

Čas izjemno hitro teče, ne boste verjeli, ampak ta vlada bo v nekaj dneh na približno polovici mandata, če bo seveda zdržala do konca svojega roka. V prvem letu te vlade se je vlada predvsem ukvarjala s postavljanjem ekipe, z iskanjem pravih ministrov, od začetka te vlade pa do danes je bilo zamenjanih, reci in piši, kar šest ministrov in ministric. Sledilo je drugo leto, ki pa je bilo namenjeno usvajanju pozicij v ključnih državnih institucijah, tam kjer se preteka denar, kot so na primer Slovenski državni holding, DUTB, zasedanje ključnih mest v Darsu in še nekatera druga podjetja so na spisku.

Mene zanima predvsem, spoštovani predsednik Vlade, kdaj boste prevzeli iniciativo za spremembo tistih področij v naši družbi, ki terjajo nujne spremembe. Vi večkrat govorite, da ne smemo jamrati, da se ne smemo pritoževati, zaradi tega se bom danes namenoma tem stvarem nekoliko izognil in bom govoril o izzivih, ki nas čakajo, ne o težavah in problemih, ampak o izzivih. In prepričan sem, da slovensko družbo in nas vse, posebej pa vašo vlago, vsaj na treh področjih čakajo pomembni izzivi. Eno izmed takšnih področij so zagotovo demografske spremembe. Drugo področje je dušeče in ne dobro poslovno okolje in tretje področje so zagotovo varnostne grožnje oziroma grožnje varnosti. Torej spoštovani predsednik Vlade, zanima me: S katerimi reformami nameravate v preostanku časa do konca vašega mandata se lotiti teh izzivov? Katere so reforme s katerimi se boste lotili, da boste pravilno odgovorili na vse te tri izzive, ki vas čakajo? Zagotovo demografske spremembe terjajo določene spremembe zdravstvenega sistema, pokojninskega sistema. Zagotovo izzivi na področju poslovnega okolja terjajo davčne spremembe in nenazadnje to kar se dogaja po svetu in okoli nas terja tudi določene spremembe v varnostnem sektorju. Torej zelo konkretno vprašanje, predsednik Vlade:

Kater so reforme, ki jih lahko pričakujemo od vaše Vlade do konca tega mandata?

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa spoštovani gospod poslanec!

Najprej naj odločno pojasnim, da se motite, ko pravite, da smo se doslej ukvarjali v glavnem s postavljanjem ministrov in ekipe. Kot veste, smo v dveh letih storili marsikaj tistega kar prej ni bilo storjeno. V Sloveniji smo vzpostavili takšno javnofinančno sliko, da smo spet dober gospodar z javnimi financami, Evropa nam je to priznala, ker nas je izvzela iz svojega nadzora, ni več nevarnosti trojke, sedaj je Slovenija konsolidirana država, ki uspešno gospodari s svojimi javnimi financami kot taka pripoznana. In, če ste opazili, ampak o tem se stalno piše, tudi zaposlenost vse skozi od kar smo, ta Vlada, prevzeli vajeti v roke, vse skozi raste, kar je izjemno pomembno za naše ljudi, da lahko z delom pravzaprav zagotovijo sebi in svojim družinam neko dostojanstvo, nezaposlenost pada. Med drugim smo tudi omogočili gospodarsko rast, ki je stabilna in seveda tega je še veliko. Naj še dodam, da smo seveda prav tako s strategijo upravljanja z državnimi naložbami uredili upravljanje z državnim premoženjem česar prej leta ni bilo, kar je omogočalo različne slabe in produktivne prakse. Seveda pa imate prav, gledati moramo naprej in vlada stalno gleda naprej in tukaj imamo množico izboljšav, najbolj pomembna zadeva je seveda področje pokojninskega in zdravstvenega varstva, potem tudi davčnega prestrukturiranja, ki naj nadalje pomaga gospodarstvu vključno z odpravo administrativnih bremen in pa, tukaj imamo seveda še področje fiskalnega upravljanja. Naj bom nekoliko bolj jasen glede teh področij. Na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja vemo, da smo sprejeli, torej predstavili belo knjigo, ki je sedaj v razpravi. Na podlagi tega bomo nadaljevali tudi z reformo pokojninske ureditve. Namreč vremo, da dosedanji ukrepi, reformni, dajejo že prve rezultate, da pa jih je treba nadgraditi in zagotovi si bo Vlad in osebno si bom prizadeval, da še v tem mandatu sprejmemo tiste dogovorjene spremembe zakonodaje, ki bodo ustrezno naslovili to vprašanje, da bomo lahko ljudem izplačevali bolj dostojne penzije oziroma pokojnine in da bodo lahko uživali varno starost, da bo torej pokojninski sistem javnofinančno vzdržen tudi naprej. Na tem področju ima tudi ministrica kar veliko nalog si zadalo, ki lahko tudi podrobneje pojasnimo v prihodnjih dneh. Zagotovila mi je, da bo v prihodnjih tednih na Vlado že dala tudi predlog zakona, ki bo omogočil kombinacijo večje prožnosti delovne zakonodaje in hkrati večje varnosti delavcev. Za kaj gre? Poglejte. Zelo pomembno je, da pomagamo gospodarstvu in hkrati delavcem na ta način, da tistim, ki slabo delajo, ki so po domače rečeno leni ali pa neodgovorni, da jim lahko delodajalec na hitro reče hvala lepa, jih odslovi, da pa vsem dobim delavcem in predvsem tistim, ki iščejo zaposlitev, ki so v stiski, država z dodatnimi spodbudami in ukrepi omogoči, da bodo hitreje prišli do dela in da bo še bolj, da bodo bolje zavarovani v svojih delovno-pravnih statusih ali pa v situacijah, ko bodo brez dela. In to kombinacijo prožnosti in varnosti moramo z delovno-pravno zakonodajo zagotoviti in to je tudi sedaj skrb Ministrice za delo, ki bo s tem predlogom novih rešitev prišla na Vlado v kratkem, kot je zagotovila, tako kot bomo tudi obravnavali nekatere druge zakonodajne rešitve na njeno pobudo, denimo Zakon o reprezentativnosti sindikatov, kjer je treba zadevo urediti bolj smotrno. Na samem ministrstvu se že izvajajo ukrepi kot denimo reorganizacija centrov za socialno delo, večja koncentracija teh centrov, hkrati s tem, da bodo ljudje še vedno imeli enak dostop na svojih območjih, ker pomeni več znanja in več strokovnosti in prihranke na področju dela centrov za socialno delo. Uvajamo informativni izračun, tu se obeta bistvena sprememba na tem področju. S tem bomo, seveda, ljudem dali zelo jasno enkrat letno informativni izračun o njihovih letnih pravicah glede otroških dodatkov, bi rekel, vseh subvencijah, tako da bomo lahko dosegli administrativne poenostavitve, finančne prihranek in kadrovske razbremenitve. In ne nazadnje na področju zdravstva samo na kratko, bodo prav letos sprejete nekatere najbolj bistvene spremembe zakonodaje, ki vodijo v to temeljito prenovo zdravstvenega sistema, da torej ohranimo tisto, kar je dobrega predvsem na področju javnega zdravstva, seveda, z nekimi dopolnitvami na področju zasebnega, kar je normalno. Da pa javno zdravstvo in s tem tudi ljudem, torej okrepimo javno zdravstvo in pomagamo ljudem, da bomo še letos skrajšali čakalne vrste in potem nadaljevali s tem intenzivno naprej in da bomo omogočili tudi boljše delo zdravnikom, sestram, medicinskim tehnikom, babicam in vsem ostalim, ki si prizadevajo za ljudi. To na kratko…/ izključen mikrofon/

Mag. Matej Tonin imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.

Predsednik Vlade, pri nedavnih volitvah na Hrvaškem je eden izmed znanih televizijskih komentatorjev rekel, da potrebujejo predsednika Vlade, ki bo pameten, pogumen in nor. Pameten zato, da bo imel dobre rešitve za državo. Pogumen zato, da bo imel moč, da znotraj koalicije te stvari tudi izpelje. In nor, da bo te stvari izpeljal, ker če bo to naredil, potem bo naslednje volitve izgubil. Mi podobnega predsednika Vlade potrebujemo. Sami si pa lahko, vsakdo izmed nas, odgovori, če trenutno takšnega predsednika Vlade imamo. Zelo zgovoren je tudi primer nemškega kanclerja Schröderja, ki je svojo državo pred bližajočo krizo pripravil na izzive, ki so čakali njihovo državo. In zdi se mi, da je predsednik Vlade tisti pravi vizionar, ki glede kakšno leto naprej.

Glede stvari, ki ste jih povedali, sem si zapisal katere stvari nameravate, pa bom začel od zadaj. Zdravstvena reforma, vaša ministrica že kar nekaj časa analizira. Zaenkrat ni še nobenih konkretnih premikov. Naj pa zgolj v informacijo povem, da naša poslanska skupina, mislim, da že več kot pol leta ali pa vsaj tri, štiri mesece čaka na to, da bi nas ministrica sprejela na pogovor o zdravstveni reformi. Toliko o učinkovitosti vladne ekipe.

Glede pokojninske reforme. Ni kakšne velike znanstvene fantastike, vsi se staramo, otrok pa ni. In kakšnih čarobnih paličic ni. Problem, ki ga imate vi pa je koalicijski partner, ker, kot sem slišal, nasprotuje kakršnikoli pokojninski reformi. Omenili pa ste jo, da jo boste naredili, tako da lahko, če lahko malo pojasnite, kako to mislite postoriti z obstoječim koalicijskim partnerjem ali računate na opozicijo.

In še glede davčne reforme. Tam pa nisem slišal nič kaj velikega. Davčna reforma je nekaj, kar si gospodarstvo najbrž želi in je najbolj nujno za nova delovna mesta. Ta del ste popolnoma izpustili.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala. Bom kratek, nimam veliko časa. Davčna reforma je, kot veste, v temeljiti pripravi. Vsak hip lahko pričakujete predloge. Torej, v prihodnjih mesecih zagotovo. Gre za davčno prestrukturiranje, kot veste, tako da bomo na eni strani zmanjšali obremenitve dela in hkrati uvedli nadomestne rešitve. Te bodo skupaj s posodobitvijo sistema obdavčitve nepremičnin skupaj z odpravo administrativnih ovir in skupaj z izboljšanjem učinkovitosti pobiranja javnih dajatev zagotavljale nevtralni finančni učinek. Kot veste se naš finančni minister že več mesecev skupaj s podporo Vlade, seveda, v sodelovanju z gospodarstveniki in vsemi drugimi deležniki v socialnem dialogu trudi priti do tistih rešitev, ki bodo tukaj optimalne. Mislim, da smo tik pred tem, da bodo te rešitve lahko ugledale luč sveta. In tu je napor velik vložen. In verjemite mi, ne gledamo samo za leto naprej. Pri teh in drugih reformah, sploh pri pokojninski, zdravstveni, nisem niti omenil dolgotrajne oskrbe, ker ni dovolj časa. Tudi tu delamo intenzivne premike, da to zagotovimo v prihodnje. Mi gledamo za desetletja naprej, spoštovani gospod poslanec. Kajti, zavedamo se, da bo so v Sloveniji prebivalstvo staralo in da moramo zagotoviti ljudem varno, kvalitetno preživljanje tega obdobja, hkrati pa omogočiti mladim, da bodo čim prej učinkovito vstopali v trg dela in da bo čim več dela za vse delovne aktivne in verjemite mi, da s tem se ukvarjamo vsak dan z vizijo naprej in ne za kakšno leto, kot bi kdo mislil. Tako tudi zagotavljam, da nadaljevanje pokojninske reforme bo, ne razumem tega dvoma, ne nazadnje če imate voljo pomagati lahko seveda vedno pomagate, ne pa da iščete kdo v koaliciji bo to podprl. Jaz verjamem, da bo koalicija vse to podprla, to smo tudi zapisali v nacionalni reformni program, to je zaveza Slovenije do nas in ne nazadnje tudi do Evropske unije in to je zaveza vseh nas, da poskrbimo za naše državljanke in državljane v prihodnosti, ki jo bomo seveda tudi sami nekoč doživeli, upajmo, stari in čim bolj zdravi državljani.

Potem bi rekel tako, da navedbe o kakršni koli ignoranci vaše stranke so po moji oceni pretirani. Vi veste, da ste bili celo povabljeni v to, da bi sodelovali z vlado pa takrat niste vstopili vanjo torej ste si sami odrekli možnosti, da bi aktivno bili vključeni tudi v zdravstvene in druge reforme. Zdaj smo seveda hvaležni za vsako sodelovanje, naša vlada je odprta, bi pa rekel tako, da ministrico vse skozi podpiram pri tem, da je v stiku z vsemi deležniki v zdravstvu in ob zdravstvu. Tako da tudi tukaj jo bom podprl še naprej, da bo v stalni komunikaciji tudi s parlamentarnimi strankami, tudi z vašo. In naj zagotovim, da zagotovo ta vlada na vseh teh in drugih področjih, tudi na področju javne uprave bo še naprej izvajala vse tiste bistvene pa tudi druge spremembe, ki bodo naprej prenavljale naš sistem v smeri boljše prihodnosti trajnostnega razvoja in boljše kvalitete življenja za Slovence in Slovence. Hvala.