Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam 21. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti naslednja poslanka in poslanci: gospa Iva Dimic, gospod Tomaž Lisec, gospod Jan Škoberne, gospod Branko Zorman do 16. Ure in gospod Kamal Izidor Shaker.

Na sejo sem vabil: predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. Točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike, kandidatko za sodnico Ustavnega sodišča, dr. Špelco Mežnar, kandidata za sodnika Ustavnega sodišča Marka Šorlija in predstavnika Sodnega sveta k 24. Točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam! Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje dovolite, da na kratko nagovorim Državni zbor.

Spoštovane državljanke in državljani, poslanke in poslanci, predsednik Vlade in Vlada!

V teh dneh obeležujemo in se spominjamo vseh tistih bistvenih dogodkov in mejnikov, ki so botrovali nastanku naše države, samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Smo v času praznovanja in veselih spominov, zato je tudi prav, da nas v teh trenutku prevevajo občutku radosti, zadovoljstva in ponosa. Radosti, kjer smo uspeli uveljaviti svojo temeljno človekovo pravico do samoodločbe, zadovoljstva, kjer smo zanjo zmogli doseči zavidljivo raven družbene in politične enotnosti in ponosa, kjer smo svojo odločitev uspeli tudi ubraniti in doseči mednarodno priznanje, a moramo se zavedati, da takšnih spominov niso deležni vsi. Zato bi bilo neodgovorno, če bi obenem pozabili na širše zgodovinsko ozadje v katerem se je Slovenija rodila. Ozadje v katerem je razpad naše bivše skupne države ne le presegel vse tiste pregovorne označbe Balkana kot soda smodnika, temveč se je sprevrgel v eno najbolj krvavih, brezčutnih in nečloveških epizod v zgodovine narodov ki na tem območju živijo že stoletja. Prav na današnji dan pred 21. leti se je na območju Srebrnice namreč pričel izvrševati eden najbolj krutih načrtov, ki za dosego nacionalističnih političnih ciljev ni izbiral sredstev, pa naj je ta še tako očitno kljuboval našim skupnim civilizacijskim normam. Srebrniški genocid je celotni mednarodni skupnosti ali bolje rečeno moralni skupnosti človeštva zadal globoke rane. Podoben morja tisočeih v zeleno tkanino zavitih krst, ki se stapljajo z obmolklim srebrniškim gričevjem, bodo zavedno vtisnjene v naš kolektivni spomin ter obstale kot opomin česa je zmožen človek, ko ga v njegovih dejanjih vodi najokrutnejše zlo. V preteklem letu je v tem Državnem zboru gostoval cvet Srebrnice, simbolični spomin na nedolžno žrtev tragičnih dogodkov izpred dveh desetletjih ter pomenljivo opozorilo nam, da njihove zgodbe prenesemo tudi bodočim generacijam. Vprašanje, ki se nam ob tem opravičeno zastavi je, ali ne bo mar takšen spomin ob neprestanem vsakoletnem ponavljanju zbledel, ne bodo naši občutku zvodeneli. Odgovor je, ne, ne bodo, ne smejo. Naša vztrajnost spomina je namreč tista, ki v nas ohranja človeka in nam ne le omogoča, marveč zapoveduje, da se nečlovešnosti upremo ter razčlovečenje zavržemo. Pri tem se velja spomniti besed nedavno preminulega taboriščnika, tudi Nobelovca Elie Wiesel, ki je dejal: "Kjerkoli in kadarkoli se sočloveška bitja povržena trpljenju in ponižanju, se moramo opredeliti. Nevtralnost pomaga tiranu, nikoli žrtvi. Tišina opogumlja mučitelja, nikoli trpinčenja."

Spoštovane in spoštovani! Zgodovina človeštva je raznolika in mnogokrat nam ne more biti v ponos, še posebej ne takrat, ko priča o naši nezmožnosti in nejevoljnosti učenja. Čas velikih odkritij so na domala vseh celinah našega planeta zaznamovali tudi sistematični in okrutni pokoli domorodnih ljudstev, pripadniki kateri so bili označeni za barbare, divjake, za neljudi, pa nato velikokrat vse prevečkrat pozabimo. Razvoj humanizma in duh razsvetljenstva, ki sta sledila, sta človeka, njegov čut in razum postavila v središče naše skupnosti, postopoma pa se je skozi intelektualno misel razvilo tudi zavedanje o njegovih neodtuljivih pravicah, pravicah, ki mu pripadajo izključno na podlagi njegove človečnosti, ki smo jo kot civilizacija dolžni varovati. A preteklo stoletje hudodelstev o kateri sem v tej dvorani že spregovoril priča, da razvitih vrednot nismo ponotranjili in svojih napak ne popravili. Armenski Meth Yegher, ukrajinsko holodomor, judovska Shoah, nacistični holokavst, kamboška morilska porija, ruandske kostnice ter zeleno morje srebrniške tragedije so zgolj nekateri izmed bridkih opominov, kako krhka je človeška volja in kako nezanesljive posledice prinese množična manipulacija z izprijenimi interesi peščice proti etnično drugim ali drugačnim. A morda smo vendarle vsaj delen korak naprej storili s tem, ko smo skrbneje oblikovali jezik s katerim o hudodelstvih spregovorimo. Kot je dejal znani britanski pisatelj Clive Staples Lewis, ne uporabljaj prevelikih besed, ne reci neskončno, ko mislš veliko, saj ti bo tako zmanjkalo besed, ko boš želel spregovoriti o nečem zares neskončnem, ne razumite me napak. Jezik ne definira našega odnosa do žrtev razčlovečenja, njihova človečnost je v vsakem izmed nas zasedena z njihovo lastno usodo. Prav nasprotno, jezik definira naš odnos do človečnosti same, tiste zaradi katere moramo okrepiti ne le naše besede, ampak tudi dejanja, ki bodo z leti, desetletji in stoletij zmanjšale število žrtev za katere gojimo in ohranjamo naš spomin. Njegovo vztrajnost pa mora ostati za vedno.

Spoštovani in spoštovane. Kot v prejšnjih letih tudi danes skrbimo za to, da Srebrniški kriki groze ne bodo nikoli pozabljeni in da bosta naša solidarnost in sočutje z žrtvami neomajna, zato vas prosim, da se jim poklonimo z minuto molka. / minuta molka/. Hvala.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 21. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 1. julija 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Po dogovoru na seji Kolegija predsednika DZ 6. julija 2016 sem Državnemu zboru predlagal, da dnevni red 21. seje razširi z 3a. točko to je s Predlogom Zakona o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 6. 7. 2016. Želi besedo predstavnik Vlade, mag. Dejan Židan? Prosim.

Spoštovane poslanke in poslanci.

Aprila tega leta je prišlo do pozebe do vremenskega pojava kakršen ni bil prisoten zadnjih 60 let v državni Sloveniji. Na ministrstvu in na vladi skupaj z nevladnimi organizacijami so pripravili predlog, osnutek interventnega zakona, ki z štirimi ukrepi pomaga tako kmetijam kakor kmetijskim gospodarstvom, ker je potrebno prvi ukrep pričeti izvajati že avgusta vas prosim, da sprejmete širitev dnevnega reda. Hvala.

Želi besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Potem zaključujem predstavitvi stališče predlogov za širitev. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 80, nihče proti.

(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

V skladu s časovnim potekom seje bo zbor to točko obravnaval v četrtek, 14. 7. 2016.

Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem in s sprejeto dopolnitvijo. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev. Za je glasovalo 80, nihče proti.

(Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 21. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 40-ih poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslanke in poslance opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno večim ministrom imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postavljati dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloča Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora mu morajo predsednik vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno lahko izjavi, da vztraja pri ustnemu odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s to točko se je za danes opravičil dr. Dušan Mramor, minister za finance. Ne e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovoril predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerar. Mag. Alenka Bratušek imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije.

Najlepša hvala. Spoštovana predsednika, gospe in gospodje.

Gospod Cerar, v zadnjem letu ste jasno pokazali zakaj ste želeli oblast v svoje roke. Odkar vodite vlado ste večkrat z besedami in dejanji pokazali koliko vam je mar za ljudi in državo. Od tega da si dovolite slovenski narod deliti na male ljudi in tiste bolj posvečene, do tega, da jim iz dobro ohlajene pisarne žugate, da bodo plačali ceno, ker se ne strinjajo z vašimi odločitvami. Ob zadnjih dogodkih v Luki Koper so maske padle, jasno ste pokazali, da ste se za oblast pripravljeni povezati z lobiji in delati v njihovem interesu. Korist podjetja, korist ljudi, korist države, so tam nekje daleč, daleč stran.

Tako kot se pod vašo vlado lomasti po slovenskem premoženju se v Sloveniji še ni. V Novi Ljubljanski banki ste želeli nastaviti ljudi, ki niti osnovnih, zakonskih pogojev niso izpolnjevali, zakaj le? Da bodo lahko začeli kopati novo luknjo? Novo kreditno banko Maribor ste prodali finančnemu skladu za 200 milijonov evrov in ob tem na davkoplačevalce prevzeli morebitno breme obveznic. Prvi korak novega lastnika je bil izčrpanje celotnega dobička iz banke. Nam lahko poveste zakaj to dovolite? Dogajanje v Luki Koper pa je pika na i. Tisti, ki ste jih v SDH nastavili javno grozijo da bi morali nad protestnike spustiti specialce. Gospod Cerar, kje ste ob takšnih izjavah, zakaj ne ukrepate? Na vodstvo SDH vsak dan letijo očitki, z njihovimi odločitvami se ukvarja KPK, vi pa ne ukrepate. Ali niste rekli, da bo pod vašo vlado vse drugače? In res je drugače, ste pa ljudem pozabili povedati, kako drugače. Slovenski narod si ni predstavljal, da bodo lobiji in ljudje iz ozadja v državnih podjetjih dobili samopostrežbo – vzemi kjer hočeš in kolikor hočeš je metoda, ki ste jo vpeljali. In mislim, da je glede na zadnja dogajanja v Luki Koper prav, da jasno in glasno nam in slovenskemu narodu poveste, kdo je kriv in odgovoren za vse to, kar se je v zadnjem mesecu v Luki Koper dogajalo.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa.

Torej to, kar sem zdaj poslušal, gospa poslanka Bratušek, ni bilo pravzaprav vprašanje, to je bil seznam obtožb, ki so pa tako zelo neresnične da bi želel nekaj besed ob tem le povedati.

Namreč, pravite, da smo si želeli oblast, da bomo delali slabe stvari. Ni res. Mi smo bili tista vlada, ki smo Slovenski državni holding imenovali, torej s pomočjo Državnega zbora, po strokovnih merilih, s strokovno komisijo neodvisnih strokovnjakov, strokovno komisijo ministrstva preko vlade in skozi demokratični postopek v Državnem zboru. Spomnite se kako je vaša vlada imenovala SDH. Spomnite se kako ste vi 15 podjetij postavili na listo za privatizacijo brez reda, smisla, brez cilja, brez vizije in da smo potem mi, naša vlada s strategijo upravljanja državnih naložb te zadeve uredili tako, kot je treba, da se z gospodarskimi naložbami države, tudi državnim premoženjem, bankami, zavarovalnicami in državnimi podjetij gospodari po nekih kriterijih, brez netransparentnih postopkov, tako kot je dobro za ljudi, za davkoplačevalce. In nenazadnje morem priznati, preden preidem na Luko Koper, da sem resnično, zdaj pa že naveličan tega, da mi ravno vi, gospa Bratušek, ki je uničila politično stabilnost s svojo vladavino, ko je pustila, da je vlada potonila zaradi nekih, jaz bi rekel, nečednih dogovarjanj, ki ste jih imeli, ki je zaradi osebnega interesa, ki ga je dala pred interes države, prepustila državo v slabi kondiciji vsem nam, ki je s spreminjanjem odločitev v času, ko ste vstopali glede upravljanja z državnim premoženjem naredila Sloveniji celo škodo, jo osramotila pred mednarodno javnostjo in zdaj od vas poslušam te očitke. Pa ne danes, vsak dan, po televiziji, kjerkoli se oglašate, stalno kritizirate, ste nejevoljni, prav. Ampak, moram ljudem povedati da to ne drži, kar govorite, moram povedati, da ta vlada dela bistveno bolje, kot vaša, zato smo tudi po dveh letih državo pripeljali z te krize, kar nam je Evropska komisija pripoznala, ker nas je izvzela iz postopka nadzora, ni več nevarnosti trojke, imamo stabilne finance, javni dolg ne narašča več, in delamo naprej.

Luka Koper. Tam je prišlo do manipulacij. Ustavilo se je delo, zaradi nečesa, kar sploh ni bilo nikoli izrečeno niti načrtovano, so delavci, ljudje zaskrbljeno izvajali neka dejanja, h katerim jih je očitno spodbujalo tudi vodstvo Luke. Za vse kar se dogaja v poslovnem procesu tega državnega podjetja, torej Luke Koper je odgovorno vodstvo, uprava in nadzorni svet. In če proces ni tekel, če je bil blokiran, če je prišlo do blokad in celo do tega, da se je mednarodne tuje partnerje obveščalo, da Luka Koper ne deluje in da je za to kriva Vlada, kar je absurd, potem bo nekdo za to moral nositi odgovornost, kajti nastala je škoda, škoda Slovenskim železnicam, škoda določenim podjetjem in predvsem škoda Luki Koper in škoda Sloveniji, ker so se ladje preusmerjale v Trst, in se nam zdaj zunaj vsi smejijo, da je Luka, ki je naša najbolj uspešna državna naložba na obali, za katero ta vlada skrbi, se pripravljamo da zgradimo drugi tir, spodbujamo, da bo deloval dobro, ji želimo dobro, da je ta Luka sama sebe blokirala v ta proces. Tega ne bomo več dovolili. In mene je zaskrbelo po tem, ko se te manipulacije niso nehale, zato sem res poklical k sebi predstavnike delavcev na razgovor, ki je bil konstruktiven, jih poslušal, seveda me je najbolj zanimalo ali so pravice delavcev kršene, ali prihaja do nezakonitih praks, kar se zdaj veliko govori, tudi strokovnjaki, ljudje iz vladnih resorjev, inšpektoratov govorijo, da so tam nepravilnosti. Ne vem, ampak pričakujem in na tem se že dela, da bodo pristojne inšpekcije… / znak za konec razprave/ tudi, če bo treba, če bo treba, če bodo ovadbe, karkoli, kriminalisti, predvsem pa tudi Računsko sodišče in vsi drugi opravili svojo dolžnost, in pričakujem te izsledke. Verjamem pa, da je že tako očitno kaj se je tam dogajalo tudi slovenskim državljanom, da je zdaj pomembno samo to, da Luka Koper normalno dela naprej, da se vlada lahko normalno posveti temu, da bomo zgradili drugi tir in spodbudam Luki, da bo to dobro za ljudi tam v Luki,… / znak za konec razprave/ v Kopru in širše in za državo.

Hvala lepa.

Mag. Alenka Bratuše, imate besedo da zahtevate dopolnitev odgovora.

Hvala.

Spoštovani predsednik, mogoče bi bil čas, da se spustite na realna tla. Če bi si vzeli tisti petek eno uro časa za pogovor z ljudmi, ki si to zaslužijo, nobene škode ne bi bilo. Pa se vam niti do slovenske Obale ni dalo zapeljati. V Luki Koper ste želeli zamenjati tri nadzornike od 9. Naj nam nekdo razloži kaj trije nadzorniki od devetih lahko v podjetju spremenijo, razlog naj bi bilo slabo poslovanje. Ko smo vam dokazali, da to ne drži bi naj bil razlog v neuresničevanju strategije. Ko smo vam dokazali, da ste za to, da bo Luka Koper lahko še bolj uspešna odgovorni prav vi, ki sedite na Vladi, je razlog postal kraja in kriminal v Luki Koper. Zakaj takoj tega argumenta niste dali na mizo, spoštovani predsednik? Veste zakaj? Zato, ker je edini namen bil, da zamenjate nekatere z vašimi in vse te nečednosti bi se lahko dogajale naprej tako kot se dogajajo v drugih slovenskih podjetjih na primer na Darsu, zamenjali ste nadzornike, zamenjali ste upravo in takoj zatem vidni član SMC gospod Avbreht(?) dobi dobro pogodbo za izpeljavo nekega razpisa, kjer se mimogrede dogajajo nečednosti, ker se dopolnjuje razpisna dokumentacija. Da ne omenjam ponovno podjetja Sava d.d., ki ste ga s sklepom Vlade želeli premakniti na Slovenski državni holding, da boste pustili skrite nečednosti in vi govorite Slovenkam in Slovencem, da naj se pazijo mafije, ki bo vladala v tej državi. Me skrbi, da že danes dela to.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar imate besedo za dopolnitev odgovora.

Bom čisto na kratko, ker se res ne mislim zapletati v te navidezne prepire. Bom samo ponovil. Ta Vlada dela v skladu s svojimi pristojnostmi tisto kar mora za ljudi. Delo v podjetju, v tem primeru državnem podjetju v večinski državni lasti, kajti dve tretjini Luke Koper sta v državni lasti in je to strateško podjetje, ki smo ga mi, naša Vlada opredelil kot strateško, ne nobena prej. Mi smo rekli, da je to državno podjetje strateškega pomena, ki ga je treba posebej spodbujati, v tem podjetju prišlo do ultimatov, do zastaja, do upora nezakonitega, to ni bil štrajk, to ni bila stavka, to je bil upor spodbujan tako ali drugače, ki je blokiral delo v podjetju, blokiral poslovni proces, zato je odgovorno vodstvo in tisti, ki so to sprožili. In očitno res moram pojasniti ponovno. Za kadrovanja v nadzornih svetih Luke Koper in drugih državnih podjetjih ni pristojna Vlada, ampak Slovenski državni holding. Ta Vlada spoštuje načelo korporativnega upravljaja, to se pravi, da Slovenski državni holding je tisti, ki po strokovnih merilih, in zato ga imamo, izbira te nadzornike, ki potem izberejo uprave, seveda ima vsakdo pravico, da javno izrekal svoja mnenja o tem, tudi sam sem jih, tudi sam sem pozval Slovenski državni holding in Luko k umiritvi strasti. In Slovenski državni holding je temu prisluhnil in umaknil svoj predlog, ki je vznemiril marsikoga. Kaj je bila reakcija na strani tistih tam dol v Luki Koper, težko rečem delavcev, ker so bili zmanipulirani, ne vem točno kdo je to naredil. Še večji upor, ultimati vladi, kot da vlada vodi podjetje, kot da vlada kadruje, kar ni res. In dokler se boste vi obnašali tako kot da politika namešča ljudi v firmah, kar se je delalo prej, bomo živeli v preteklosti, z našo vlado in z naslednjih, ko smo spremenili pravila, ko gremo na korporativno upravljanje, pač politika lahko izreče svoje mnenje, ampak kadrovanje se pa dogaja strokovno po nekih merilih, ki so določena in na tem bomo tudi vztrajali, vsaj jaz bom na tem vztrajal in ne bom pristajal na takšne neresnice in bom vedno znova ljudem povedal, da nimate prav, da ta Vlada dela, tako da bi bilo Luki Koper dobro in zato tudi delamo na tem, da bomo zgradili drugi tir, železnico in povezali to Luko s srednjo in vzhodno Evropo tudi drugimi deli in Slovenijo ohranili kot geostrateško pomembno državo. Hvala.