Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 31. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Mirjam Bon Klanjšček, gospod Jožef Horvat, dr. Bojan Dobovšek, gospod Franc Laj, dr. Matej T. Vatovec, dr. Franc Trček, Miha Kordiš, gospod Roberto Battelli, mag. Andrej Šircelj, dr. Vinko Gorenak, gospa Ljudmila Novak do 13. ure, Matjaž Hanžek, gospa Iva Dimic, gospod Andrej Čuš, gospa Eva Irgl in gospod Jože Tanko.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade dr. Mira Cerarja ter ministrico za kulturo, mag. Julijano Bizjak Mlakar k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k 2. točki dnevnega reda.

Lepo pozdravljam tudi ostale prisotne.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 31. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda seje ste prejeli v petek, 22. parila 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 57 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 56, nihče pa ni bil proti.

(Za je glasovalo 56.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 31. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1 TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA ZA RAZREŠITEV MAG. JULIJANE BIZJAK MLAKAR, MINISTRICE ZA KULTURO. Predsednik Vlade dr. Miro Cerar je Državnemu zboru 19 aprila 2016 predlagal, da mag. Julijano Bizjak Mlakar razreši s funkcije ministrice za kulturo. Besedo dajem predsedniku Vlade dr. Miru Cerarju za dodatno obrazložitev predloga. Prosim.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!

V obravnavo sem vam poslal predlog za razrešitev ministrice za kulturo, mag. Julijane Bizjak Mlakar. Svoj predlog utemeljujem z naslednjimi argumenti. Prvič. Kot predsednik Vlade ocenjujem, da ministrica ne izkazuje zadostne osebne odgovornosti za skupno delo Vlade. S tem ravna v neskladju s 114. členom Ustave, ki določa, da so ministri skupaj odgovorni za delo Vlade. Drugič. Ministrica ob tem ne uresničuje oziroma bistveno prepočasi uresničuje nujne naloge na področju svojega resorja, saj kljub zadostnemu času za nekatere temeljne zakonske spremembe in za sprejem drugih nujnih ukrepov le-teh še ni pripravila. Tretjič. Ministrica je doslej pogosto iskala razloge za neizvajanje svojih nalog z izpostavljanjem nerazpoložljivosti zadostnih proračunskih sredstev. Ti njeni pogosto tudi javni nastopi so bili oziroma so nekorektni. Nekorektni so zato, ker je te zaveze sprejela skupaj z Vlado. Proračun za kulturo je ta Vlada vse od začetka svojega mandata v skladu z zmožnostmi povečevala, kar ministrica v javnosti pogosto zamolči, neupravičeno pa napada Vlado in njene člane. Spoštovani! Kultura je v življenju slovenskega naroda vitalnega pomena, je temelj naše identitete in družbenega razvoja, je pomembno gibalo demokracije. Vse od osamosvojitve naprej slovensko kulturno politiko tako kot druge moderne evropske kulturne politike vodijo temeljna načela kot so svoboda izražanja in ustvarjanja, kulturni prularizem ter razvit sistem varovanja lastne narodne identitete in kulturne dediščine. Na teh temeljnih moramo graditi nadaljnji razvoj slovenske kulture, ki se mora ustrezna soočati z aktualnimi izzivi in tudi v skupnem evropskem prostoru poiskati nove možnosti realizacije. Pomena kulture in njena vloga v družbi se Vlada v polni meri zaveda, kot se zaveda tudi aktualnih izzivov na področju kulture. Ravno zato smo si na področju kulture tudi zadali ambiciozne cilje, ki pa se žal uresničujejo prepočasi. Na področju kulture je potrebno izhajati iz nacionalnega programa za kulturo, to je temeljnega strateškega dokumenta, ki ga je sprejel Državni zbor leta 2013. Gre za program, ki presega politične delitve in miselnosti različnih kulturnih interesnih skupin, saj predstavlja skupno vizijo razvoja kulture. Odgovarja na vprašanja kaj kot narod pod tem pojmom razumemo in kako vidimo razvoj kulture v prihodnje, vendar pa smo ob zadnjem poročilu s strani ministrstva slišali ogromno očitkov, da program kot tak ni izvedljiv in da predstavlja le nekakšen nabor želja vseh interesov v kulturi. Ministrica ga v vsem dosedanjem času ni niti začela resno izvajati, niti ni predlagala ustreznih dopolnitev, kar bi bilo smiselno, če meni, da ta dokument ni ustrezen. Veljavni nacionalni program za kulturo je zavezujoč dokument. Temelji na izrazitem medresorskem sodelovanju in vpenja v kulturo v izvajanje več vladnih politik. Tako navaja tudi razvojna področja na katerih je kultura razvojni dejavnik in so skladna s cilji operativnega programa 2014-2020. Žal tem usmeritvam ministrica ni sledila. Operativni program je potrdila naša Vlada, ministrica pa ni uspela kulture ustrezno uvrstiti med razvojne prioritete te Vlade. Da je takšno delovanje ministrice nesprejemljivo so opozorili tudi člani prejšnjega Nacionalnega sveta za kulturo, pri čemer je nato posledično v znak protesta večina članov sveta celo odstopilo. V njihovem mnenju je zapisano, da je vodenje Ministrstva za kulturo izrazito politično in nestrokovno ter da je ministrica počasna pri zakonodajnih spremembah. Ministrstvu tudi očitajo, da zavrača uresničevanje Nacionalnega programa za kulturo, da izvaja nepremišljeno in avtoritarno kadrovsko politiko ter da ministrica ne razume resnosti razmer v kulturi. Naj na tem mestu opozorim, da je Nacionalni svet za kulturo organ, ki ga izvoli Državni zbor in je ključen za nadzor nad izvajanje nacionalne kulturne politike. Njegova naloga je usmerjanje nacionalne strategije za kulturo. Tesno sodelovanje in stalna komunikacija med ministrstvom in Nacionalnim svetom za kulturo je zato predpogoj za uspešno izvajanje kulturne politike. Žal, do sedaj takšnega sodelovanja in komunikacije ni bilo dovolj. Pričakoval sem, da bo ministrica z intenziviranjem svojega dela to stanje ustrezno in hitro uredila.

Obstoječi kulturni model je pred velikimi izzivi, zato ga je treba ustrezno prenoviti. S tem namenom sta bila v preteklosti pripravljena dva koncepta kulturne politike, pri čemer ministrica ni podprla nobenega. Ustanovila je novo strokovno komisijo, ki naj bi ponovno proučila možnosti sprememb, predrugačenja kulturnega modela, a doslej še brez ustreznih rezultatov. S takšnim pristopom se zdaj že neupravičeno dolgo odlaga nujne zakonske spremembe in druge potrebne ukrepe, kar ima lahko za kulturo konkretne negativne posledice. Novela Zakona o javnem interesu za kulturo, ki jo je ministrica vložila v zakonsko proceduro, se problemov loteva zgolj parcialno in ne sledi reševanju sistemske problematike, ki se je že zdavnaj izkazala za akutno. Naj kot ilustracijo navedem pristop Ministrstva za kulturo k medresorskemu usklajevanju te novele, kjer se je ministrstvo namenoma skušalo izogniti opisu finančnih posledic. To ni edini primer slabega usklajevanja z drugimi resorji in Vlado, ker ministrica ne zna ustrezno sodelovati v postopkih usklajevanja. Namesto da bi v duhu 114. člena ustave ob zastopanju interesov svojega resorja iskala skupne rešitve, ministrica pogosto trmasto uveljavlja svojo voljo, se izogiba vladnim postopkom ter ne prisluhne tehtnim argumentom in skupnim odločitvam Vlade.

Naslednje pomembno področje, ki ni bilo deležno ustrezne obravnave s strani resorja pod vodstvom ministrice Bizjak Mlakarjeve, je prenova medijske zakonodaje. Ta namreč zahteva sistemski in celosten pogled na urejanje slovenske medijske krajine v hitro spreminjajočem se globalnem okolju. Tudi na tem področju je delo ministrstva prepočasno in celo kaže na odsotnost razumevanja akutnosti problemov. Ministrstvo za kulturo je maja 2015 pripravilo amandmaje k Zakonu o medijih na zgolj nekaterih področjih. Z njimi se je ukvarjalo vse od maja 2015 do februarja 2016, namesto da bi v vmesnem času pripravilo in predlagalo celovite odgovore na ključna vprašanja za razvoj slovenskih medijev. Na to so ministrico opozarjali tudi številni strokovnjaki, združenja in izdajatelji programov. Vendar ministrica v 19 mesecih svojega mandata ni pripravila niti osnutka Zakona o medijih niti Zakona o RTV Slovenija ali eventualno Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Vlada ima ambiciozne načrte na področju kulturne dediščine. Te so zapisane tudi v koalicijskem sporazumu. Kljub pričakovanju koalicije je bilo na tem področju narejeno bistveno premalo in se očitno tudi tu zamuja. Ministrica je v začetku mandata napovedovala, da bo kulturna dediščina njena prioriteta in da bo zanjo dobro poskrbljeno. Tako je pripravila osnutek Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi, ki pa je slabo utemeljen in brez jasnih prioritet. Njen predlog zakona vsebuje le pavšalne utemeljitve za investicije v višini skoraj 185 milijonov evrov in to zgolj na osmih straneh. Predlagana vsota investicij je očitno nerealna in je niti ob večji gospodarski rasti v integralnih sredstvih proračuna ni mogoče zagotoviti.

Zadnji primer delovanja oziroma bolj nedelovanja ministrice za kulturo je, kot sem že večkrat povedal, predstavljal kapljo čez rob. Gre za neizpolnitev sklepov Vlade o prenosu upravljanja rudnika ter vseh s tem povezanih nalog na Center za upravljanje z dediščino živega srebra Idrija iz leta 2014. Ti sklepi so končno zagotovili pravno podlago za ohranjanje dediščine rudnika živega srebra v Idriji, ki je vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. Zaradi nasprotovanje ministrice pa izvedba ni bila možna, saj center kot upravljavec dediščine ni mogel opravljati svojih nalog, če tudi so bila sredstva na voljo je bilo financiranje bistveno okrnjeno, kar se odraža v nevarnem slabšanju razmer v Idriji. Ministrica trdi, da ji Vlada nalaga rudarska dela, kar je seveda neresnica in nesmisel, saj rudnik že dolgo ne obratuje. Ministrstvo za kulturo nikoli ni dobilo, poudarjam nikoli ni dobilo naloge rudarjenja. Z vladnim sklepom so jasno razmejene pristojnosti med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gospodarsko ministrstvo tako financira nujno potrebno vzdrževanje in tehnični nadzor jame, Ministrstvo za kulturo pa skrbi za mednarodno prepoznavno kulturno dediščino Idrijskega rudnika. Trditve o domnevno vsiljenem preseganju obveznosti Ministrstva za kulturo in poseganju na gospodarsko področje brez primernik finančnih in kadrovskih zmožnosti, so tako zelo zavajajoče. Ministrstvo se prav tako ni ustrezno odzvalo na neresnične navedbe, da bodo naloge v zvezi z Idrijskim rudnikom ministrstvo stale kar 12 milijonov evrov. Ta izračun seveda ne drži. Delitev stroškov je ves čas jasna. Gospodarsko ministrstvo prispeva 450.000 evrov, kulturno ministrstvo pa 40.000 evrov.

Spoštovani, naloga Ministrstva za kulturo in ministrice kot predstojnice je vodenje in polno uveljavljenje kulturne politike Vlade. V rokah ministrice je osrednja koordinacija različnih kulturnih konceptov in pogledov, ki jih mora vtkati v vizijo razvoja kulturne politike. To se mora odražati v angažiranem učinkovitem delovanju za kulturo in z njo v uspešno povezovanju s ključnimi deležniki na področju kulture ter v sodelovanju z drugimi ministrstvi, organizacijami, strokovno javnostjo in mediji. Ministrica je bila pri tem neuspešna, sposobnost vodenja dialoga z različnimi deležniki, tudi s tistimi, s katerimi se minister ne strinja je pri vodenju ministrstva nujna. Vlade ni mogoče voditi uspešno, če član Vlade ni pripravljen iskati rešitev in je nenaklonjen dialogu. Iskanje kompromisa je temeljni demokratični način uspešnega vodenja politik. Soglasno odločitev Vlade praviloma pomeni prevlado, kompromis na politične odločitve koalicije o določenem medresorsko usklajenem predlogu in ne poraz posameznega ministra, kot je to pogosto razumela ministrica za kulturo.

Naj ob tem povem še, da je javno obračunavanje in razčiščevanje morebitnih medresorskih neusklajenosti v medijih nekorektno s strani kateregakoli ministra ali ministrice, posebej kadar ta podeli, pokriva področje kulture, katerega temeljno poslanstvo je spodbujanje in vzdrževanje tistih družbenih odnosov, ki povezujejo in ne delijo ter se pri tem poslužujejo transparentne ter dialoško naravnane javne razprave. S takšnim nekorektnim načinom javnega nastopanja ministrica izkazuje popolno odsotnost zavedanja, da se neskladja in nesoglasja na poti iskanja skupnih vladnih rešitev, rešujejo znotraj Vlade in koalicije, nikakor pa ne z javnim obračunavanjem, neutemeljenim obtoževanjem in napadanjem ali celo z neizvrševanjem, seveda pravno utemeljenih sklepov Vlade.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani visoki zbor. Na podlagi povedanega menim in predlagam, da Državni zbor podpre moj predlog in magister Julijano Bizjak Mlakar razreši s funkcije ministrice za kulturo. Hvala lepa.

Besedo dajem ministrici za kulturo, magistrici Julijani Bizjak Mlakar. Prosim.

Spoštovani. Ob imenovanju na ministrski položaj mi ni bilo težko pred javnostjo razgrniti svoje premoženjsko stanje in prihodke za 10 let nazaj. Verjetno nisem bila edina, ki sem pred dvema letoma verjela, da nam lahko uspe od javnih jasli odstraniti lobistična omrežja, ki si ustvarjajo posle zase, siromašijo pa javna sredstva na račun vse bolj revnih državljanov. Zgodba o gospodarskih poslih, ki naj bi se peljali preko javnega kulturnega zavoda v Idriji, ki bi moral opravljati le negospodarske dejavnosti. Po sklepu Vlade iz leta 2011 pa naj bi ta zavod opravljal cel kup gospodarskih dejavnosti, ki nimajo nič z dejavnostjo varstva kulturne dediščine poleg rudarskih še ravnanje z nevarnimi odpadki, dejavnost oglaševalskih agencij, potniškega prometa in drugo dokazuje, da so lobistična omrežja še kako trdoživa. Kot kaže imajo celo moč odstavljati ministre, ki njihove finančne interese ogrožajo. Gospod predsednik Vlade, verjetno sem edina ministrica, ki jo razrešujete zato, ker nisem brezpogojno poslušna vašim zahtevam, ki bi pomenile ravnanje v nasprotju z zakonskimi predpisi. Vaše navedbe o neizpolnjevanju sklepov Vlade ne držijo. Kot prvo je bila naloga dodeljena več ministrom, z realizacijo sklepov pa se je ukvarjalo le moje ministrstvo v okviru svojih pristojnosti. Zakaj drugih ministrov, ki so prav tako zadolženi ali pristojni za realizacijo istega sklepa, niste pozvali k odstopu? V letu dni ste prejeli moje številne pobude in predloge za razrešitev problema rudarskih dejavnosti v štirih rudnikih. Seznanjala sem vas s problemi in vas večkrat tudi prosila za pogovor skupaj za rudnike pristojnimi ministri, ki so se svoji odgovornosti predvsem izmikali. Predložila sem vam tudi tri strokovne ekspertize, in sicer Inštituta za pravo Evropske unije, odvetniške pisarne Pirc-Musar in Zavoda Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, ki potrjujejo pravilnost mojih dosedanjih odločitev. O problemih se niste želeli pogovoriti, hkrati pa ste vzvišeno od mene pričakovali brezpogojno pokornost in poslušnost. Izpolnitev s pravnimi mnenji dokazno neizvedljivih sklepov Vlade. Ministrstvo za kulturo namreč sklepov Vlade o rudarjenju v javnem kulturnem zavodu Idrija samo nikakor ne more izvršiti, saj za to nima ustreznih znanj, kadrov in finančnih sredstev, prav tako pa gre za nevarne rudarske naloge, ki presegajo zakonsko določene pristojnosti ministrstva za kulturo. V skladu z 32. a členom Zakona o Državni upravi opravlja Ministrstvo za kulturo naloge na področjih umetnosti, kulture, kulturne dediščine, filma, medijev, slovenskega jezika in verske svobode. Leto dni sem se zaman trudila, da bi skupaj z vami in pristojnimi ministri v dobro prebivalcev Idrije uredili probleme rudnikov, med drugim sem vam predlagala, da se ustvari likvidacijo rudnika v Idriji. Zaposleni rudarji pa bi v novem podjetju nadaljevali rudarska dela potrebna za varovanje Idrije, pa za to razumno rešitev niste želeli slišati ne vi ne minister Mramor, ki je odgovoren za Slovenski državni holding, ki ima v lasti rudnik in tudi ne drugi ministri. Tudi za ostale naše predloge v Vladi ni bilo posluha. Zaradi neizvedljivosti sklepov Vlade o prenosu rudarskih poslov na kulturo je Ministrstvo za kulturo v medresorsko obravnavo posredovalo predlog za ustanovitev posebne vladne medresorske delovne skupine za pripravo rešitev za vse štiri rudnike, ki naj bi prešli na kulturo.

Gospod predsednik Vlade, mojo razrešitev zahtevate, ker naj bi nemudoma ne izvedla nečesa česar se ne da izvesti na način kot to zahtevate, saj bi s tem kršila zakonske predpise in glede na pridobljena pravna mnenja tudi ogrozila življenja ter premoženje prebivalstva, škodila pa tudi kulturnemu resorju, ki ga vodim. Hkrati zavajate javnost, da kulturni proračun ni ogrožen z dejavnostjo javnega zavoda iz Idrije. S sklepom z dne 2.4.2015 je Vlada naložila Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstvu za kulturo, da predložita predlog za opredelitev sistemske urejenost in uvrščenosti sanacije rudnika iz Idrije izključno v pristojnost enega ali drugega resorja in s tem tudi zagotavljanja proračunskih sredstev prerazporeditev pravic porabe z enega na drug resor. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo navaja, da oni niso pristojni za rudarstvo, kultura pa je. znano je, da sredstva v proračunu gospodarskega ministrstva ne zadoščajo za financiranje rudnikov, tudi zaposlitev rudarjev kot javnih uslužbencev na kulturni resor pomeni plačilo rudarskih dejavnosti iz kulturnega proračuna in odgovornost za njihovo delo, ki je kultura ni zmožna nositi. Da ne govorimo o rudarskih škodah, ki po nekaterih ocenah že sedaj znašajo več milijonov evrov, celo obnovo Klavž, ki bi jo morali financirati dosedanji upravljavci, je Vlada kljub nasprotovanju Ministrstva za kulturo preneslo v breme proračuna kulture s čimer je preusmerila okoli 2 milijona evrov kulturnega denarja v javni zavod Idrija. Da ne omenjam še bremen za kulturo iz vseh tistih gospodarskih dejavnosti, ki naj bi se jih prav tako izvajali v idrijskem javnem zavodu. Boste za zadovoljitev aptetitov načrtovalcev rudarskih in drugih gospodarskih idrijskih poslov jemali kulturnim javnim zavodom, nevladnim organizacijam in samostojnim kulturnikom. Na dan 31. 12. 2015 je bilo 32 neizvedenih sklepov Vlade. Zakaj niste pozvali k odstopu ministrov, ki niso izvršili preostalih 30 sklepov Vlade? V predlogu za mojo razrešitev ste navedli, da bo ta mesec Rudnik v Idriji dokončno likvidiran. Se sploh zavedate, da ste Idriji napovedali katastrofo? Zato vam, Slovenskemu državnemu holdingu in Vladi sporočam, da bi ustavitev črpanja rudniške vode, vzdrževanja in nadzora nezalitega dela jame neposredno ogrozila obstoj mesta Idrije in življenja ter premoženja tamkajšnjih ljudi. Ministrstvo za kulturo in javni zavod iz Idrije nista usposobljena, nimata znanja in ne kadrov, niti nimata zagotovljenih finančnih sredstev, da bi lahko prevzela nevarno rudarsko dejavnost. V kolikor bi Slovenski državni holding konec aprila res likvidiral rudnik v Idriji boste povzročili splošno nevarnost za življenje ljudi ali premoženja velik vrednosti, kar je tudi kaznivo dejanje po 314. členu Kazenskega zakonika. Zato vas pozivam, da se nemudoma ustavi aktivnosti Slovenskega državnega holdinga, ki bi katastrofo povzročile. Verjamem v predsednika Vlade, ki bi prisluhnil argumentom in se odzival na opravičene potrebe ljudi. Vi tega niste zmožni. Če bi vam bilo mar za ljudi ali za kulturo ne bi bili rudniki na kulturi, avtorji pa na gospodarstvu. V vladi, ki deluje interesu lobijev, zanemarja pa zakonitost in moralnost, predvsem pa ne vidi težav običajnih ljudi, ki plačujejo davke, upoštevajo zakone, in jim je dostojanstvo ukradeno se ne vidim. Zato vam bom, ko zavrnem še vaše preostale navedbe, izročila izjavo s katero nepreklicno podajam odstop z mesta kulturne ministrice, ker ste dokončno izgubili moje zaupanje zaradi svojih nerazumnih zahtev in ravnanj v povezavi z rudarskimi posli, ki naj bi jih izvajal javni kulturni zavod v Idriji. Pravzaprav ste preostale netočne navedbe o mojem delu zavrnili že vi sami pred dvema mesecema, ko ste javno povedali, da uživam vaše zaupanje, da ni razlogov za mojo zamenjavo. Ob koncu leta 2015 ste v Studiu ob 17 na Radio Slovenija mojemu delu izrazili podporo in povedali, da gre pri nekaj odstopljenih članih nacionalnega sveta za kulturo le za ultimat. Res je, šlo je za ultimat, povezan tudi z dolgom Emotions filma, ki bi moral zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti vrniti v proračun okoli 300.000 evrov. Neupravičeni so tudi vaši očitki glede zakonov, ki naj bi jih nepripravili. Pripravili smo namreč vseh predvidenih 9 zakonskih predlogov. Večina jih je bila že tudi sprejeta v Državnem zboru. Obljubili ste pomoč pri treh sistemskih zakonih, katerih sprejem na Vladi že skoraj leto dni zavirata minister za finance in predsednik Odbor za kulturo gospod Dragan Matić, pa ni bilo nič iz tega. Zato lahko očitek glede preostalih zakonov pade kvečjemu na vas. Na kulturi smo svoje delo v celoti opravili.

Neutemeljeno mi očitate izjave o lobijih in koruopciji RTV Slovenija, čeprav je bilo to v Državnem zboru s pomočjo magnetograma seje Državnega sveta že prepričljivo zavrnjeno. Besed, ki so mi bile očitane namreč v magnetogramu mojega govora sploh ni. Prav tako ne držijo vaše navedbe o pomanjkljivem dialogu na področju medijev. Toliko dialoga na področju medijev še nikoli ni bilo. Tudi očitki glede domnevno pomanjkljive novele medijskega zakona ne držijo. Nasprotno, so pa pomanjkljive spremembe edinega stavka nedavno vložene novele zakona o medijih, ki naj bi jo pripravil predsednik Odbora za kulturo gospod Dragan Matić. Pač pa sem za dosedanje delo na kulturi prejela številne izraze podpore iz vrst kulturnikov iz domovine in tudi iz tujine. Najbolj sem bila ponosna na priznanje pisatelja Borisa Pahorja, akademika in pesnika Cirila Zlobca ter drugih eminentnih kulturnikov, sindikatov, društev in javnih zavodov s področja kulture. Zahvaljujem pa se tudi množični podpori, ki jo dobivam zadnje dneve. Zakaj tako množična podpora z vrha kulture?

Da naj bi Nacionalnega programa za kulturo ne nameravala upoštevati, pa ste si preprosto izmislili. Program se nanaša na delo številnih deležnikov v kulturi in se ga večinoma uresničuje. Ne more pa se izpolniti tistega dela programa, za kar program predvideva dodatnih 805 milijonov evrov, ker kultura tega denarja nima. Neutemeljeno mi očitate, da nismo pripravili sprememb programa v delu, ki se ga ne da izvesti. Ravnali smo se po priporočilih vladne in parlamentarne službe za zakonodajo, da ni v naravi resolucij, da bi jih vmes spreminjali. Poleg tega pa bi zaradi zamudnega postopka sprejemanja resolucije bila ta sprejeta tedaj, ko bi že prenehala veljati, zato spreminjanje ne bi bilo smiselno. Pač pa ministrstvo pripravlja nov nacionalni program za obdobje 2008-2021.

Prav tako ne drži vaša navedba v zvezi s kulturnim modelom. Modernizacija kulturnega sistema je, kar zadeva rešitev težav samostojnih ustvarjalcev v kulturi, delno vsebovana v predlogu novele ZUIK. Za izvirno rešitev dobivamo podporo iz domovine in tujine. Na vas je, da zakon uvrstite na sejo Vlade in ga končno sprejmete. Komisija za modernizacijo kulturnega sistema pa že tudi končuje z delom. V maju naj bi pričeli z javnimi razpravami o predlaganih rešitvah. Ministrstvo je vztrajalo pri uresničevanju javnega interesa in zagotavljanju kakovosti, dostopnosti in raznolikosti kulture. Stabilizirali smo finance za kulturo na vseh področjih, razen na področju kulturne dediščine, ker minister za finance, kot že povedano, že leto dni zaustavlja zakon o tako imenovanem kulturnem evru, češ da ima zakon finančne posledice. Za usodo zakona ste najbolj odgovorni vi, ki ne prisluhnete meni in številnim podpornikom zakona, da bi bil zakon uvrščen in sprejet na seji Vlade. V letu 2014 smo sicer realizirali za skoraj 4 milijone evrov več kot v letu 2013, v letu 2015 pa več kot 2 milijona evrov več kot v letu 2013. Kultura je bila v letu 2016 prvič uvrščena med mehke vsebine iz nepovratnih evropskih sredstev, ki smo jih za kulturne projekte pridobili na drugih ministrstvih. Tako bomo v obdobju do leta 2020 izvedli 14 evropskih projektov v vrednosti 34,5 milijona evrov, s čimer bomo vzpostavili elektronski arhiv in spodbudili kulturno ustvarjalnost. Neutemeljeni so tudi očitki glede medijske zakonodaje, saj bo v skladu s sprejeto resolucijo Državnega zbora junija letos Vladi najprej predložena medijska strategija, skladno z normativnim programom dela Vlade pa ji v letu 2017 sledi tudi celovita prenova medijske zakonodaje.

Glede Mihe Turšiča, direktorja Javnega zavoda KSEVT, pa je proračunska inšpekcija potrdila ustreznost ravnanj Ministrstva za kulturo. Ugotovila je več nepravilnosti pri poslovanju Javnega zavoda KSEVT, med drugim, da je Miha Turšič kot direktor KSVET posloval s svojim zasebnim javnim zavodom, kjer je bil tudi direktor in naj bi med drugim z javnimi sredstvi poravnal svoje dolgove bivši ženi.

Vsi vaši očitki, dr. Cerar, so neutemeljeni. Verjamem, da se tega dobro zavedate tudi sami. Tu pa je še moja nezaupnica vašemu delu, s katero zapuščam to Vlado. Hvala lepa.

Ker je mag. Julijana Bizjak Mlakar napovedala odstop s funkcije ministrice za kulturo, ni več formalnih pogojev za nadaljevanje obravnave predloga predsednika Vlade za razrešitev ministrice.

S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali, ko bom, v skladu s prvim odstavkom 261. člena Poslovnika Državnega zbora, prejel pisno obvestilo predsednika Vlade o odstopu ministrice za kulturo.

Prekinjam sejo Državnega zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 10.40.

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbora.

Prehajamo na nadaljevanje 1. točke dnevnega reda – to je na predlog za razrešitev mag. Julijane Bizjak Mlakar, ministrice za kulturo. Obveščam vas, da ste na e-klop prejeli obvestilo predsednika Vlade, dr. Mira Cerarja o odstopu ministrice za kulturo, mag. Julijane Bizjak Mlakar. Na podlagi navedenega je nadaljevanje obravnave predloga predsednika Vlade za razrešitev ministrice brezpredmetno, zato to točko dnevnega reda zaključujem.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S STANJEM V SLOVENSKI VOJSKI IN ZAHTEVE ZA MNENJE PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE O TEM VPRAŠANJU. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 26-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 21-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Skupina 26 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom je na podlagi drugega odstavka 107. člena Ustave Republike Slovenije in prvega odstavka 223. člena Poslovnika Državnega zbora tudi predlagala, da Državni zbor od predsednika Republike Slovenije zahteva mnenje o tem vprašanju. Kot rok, v katerem Državni zbor želi pridobiti mnenje predsednika Republika Slovenije je predlagala 3 dni. Na podlagi sprejetega sklepa 59. seje Kolegija predsednika Državnega zbora dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja gospodu Žanu Mahniču za dopolnilno obrazložitev predloga za pridobitev mnenja predsednika republike.

Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani predsednik Vlade, ministrice, ministri, kolegice in kolegi. Dve leti bo minilo od ruske aneksacije Krima. Dve leti bo minilo, odkar se je geopolitična in posledično tudi varnostna situacija v svetu močno spremenila. Ruski pritisk s strani vzhoda nestabilen, bližnji vzhod in pa seveda in pa tudi jug Afrike, kjer lahko najdemo le peščico držav v kateri se ne odvijajo oboroženi ali drugi konflikti, narekuje potrebo po razmisleku kakšno varnost si želimo, kakšne pravice bomo mudili našim državljankam in državljanom in kako bomo organizirali naše oborožene in druge sile, ki so primerne za posredovanje v konfliktih. Vse to narekuje potrebo po razpravi in resen razmislek o tem, kako bomo v prihodnosti zmožni ubraniti naše vrednote, če želite tudi našo suverenost. Pritiski na naše meje so se v zadnjih mesecih stopnjevali. Vsi ti konflikti povzročajo pritisk s strani migrantov. Ker ni videti, da bi se situacija izboljšala, vemo pa kakšno je stanje v našem obrambnem in varnostnem sistemu smo v Slovenski demokratski stranki skupaj z Novo Slovenijo predlagali, da opravimo o tem razpravo in k tej razpravi povabimo tudi poveljnika obrambnih sil Republike Slovenije gospoda Boruta Pahorja. Razlog za takšen predlog je, ker v zadnjih mesecih spremljamo predvsem preko medijev podatke, ki so zaskrbljujoči. Podatke o kakšnem stanju je Slovenska vojska, tisti organ v tej državi, ki naj bi s fizično silo obranil vse tri konstitutivne elemente te države: vlado, ljudstvo in ozemlje. Glede na to, da smo priča številnim negativnim podatkom, glede na to, da smo priča zadnjemu poročilu o stanju v Slovenski vojski, ki je prvič v zgodovini Republike Slovenije nezadostno, zmanjšujejo se vaje Slovenske vojske, namestnik načelnika generalštaba je dal intervju za enega od medijev, kjer je dejal, da praktično ni nabojev, imamo problem v sami strukturi, imamo problem s kadri in tako naprej, število vojakov se zmanjšuje. Pod vprašanjem je tudi, kako uspešna bo realizacij po 1.500 pogodbenih pripadnikih, ki si jih želimo dobiti do konca leta 2016. Daleč smo od zavez Nata in vsemu temu smo priča tudi zaradi tega, ker se je v zadnjih letih zmanjševalo sredstva za obrambo, zato so bili takšni in drugačni razlogi. Takrat ni nihče, žal, računal, da se bo situacija v svetu tako močno spremenila, da bomo prvič po osamosvojitvi na resni varnostni preizkušnji. Predsednik Vlade je lansko leto generalnemu sekretarju Nata Stoltenbergu obljubil, da Slovenija ne bo več zmanjševala sredstev za obrambni proračun. Kljub temu so se leta 2016 zopet znižala. Pri tem je potrebno poudariti, da pri Natu se ne upošteva nominalna sredstva. Ta so se zvišala za 5 milijonov evrov predvsem in samo izključno zaradi tega, ker se iz Ministrstva za zunanje zadeve 5 milijonov preneslo na Ministrstvo za obrambo za plačevanje mednarodnih članarin odnosno do BDP, kar je edini relevanten kriterij v Zvezi Natu pa se je naš proračun znižal, znižuje se tudi prihodnje leto in do leta 2018 ni pričakovati pozitivnih sprememb. To se pravi, ne upoštevamo tistih zavez, ki smo jih dali za Nato. Ampak gospe in gospodje, že dolgo ne gre več samo za Nato, gre za našo varnost. Vlada je sprejela srednjeročni obrambni program Republike Slovenije, ki ni nič kaj ambiciozen. Žal takšno stanje status quo agonijo samo še podaljšuje do leta 2020, sej ste v SOPR(?) zapisali, da do leta 2018 ni pričakovati povišanja finančnih sredstev, ker odražata tudi proračuna Republike Slovenije za leto 2016 in 2017. Daleč smo tudi od glavne zaveze, ki smo jih dali Natu ob vključitvi, to je, da bomo vzpostavili srednjo bataljonsko bojno skupino. Skratka, vse to so razlogi za razpravo in pa za priporočila, ki smo jih predlagali Vladi, da še letos zagotovi 46 milijonov evrov, kot jih je predlagal načelnik generalštaba, da se pripravi strateški obrambni pregled, da se do leta 2018 vzpostavi srednja bataljonska bojna skupina in da se kriterije za vstop v vojsko zviša iz 25 na 27 let. Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin o tem predlogu. Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanski demokrati, zanjo mag. Matej Tonin.

Dober dan.

Z varnostjo je v nekem trenutku zelo podobno kot s čistim zrakom, dokler ga imamo se nam zdi samoumevno, ko ga nimamo več, zapademo v velike težave in iščemo načine kako ta čisti zrak ponovno zagotoviti. Zelo podobno je z mirom. Ko ga imamo, se zdi samoumeven, ko ga ni več, nastopijo velike težave. Morda smo vsi mi in pa skupaj z vsemi državljani živeli z nekim občutkom, da je Slovenija izjemno varna država v kateri praktično ni mogoč noben varnostni incident. Vse te stvari se v zadnjem obdobju bistveno spreminjajo. Tudi Slovenija se postavlja na zemljevid tistih, kjer se lahko ob neprijetnih okoliščinah zgodijo tudi morebitne kakšne teroristične aktivnosti. Prav zaradi tega mora ta naša hiša in celotna politika storiti vse, da zagotovi čim več kar lahko za varnost svojih državljanov. In primerna usposobljenost varnostnih sil, če hočete oboroženih sil je v tej luči izjemno pomembna. V zadnjih šestih letih se je obrambni proračun Slovenije ves čas zniževal. V zadnjih šestih letih je praktično padel za 40 %, če govorim v nominalnih zneskih je to več kot 250 milijonov evrov. Z 250 milijoni evrov manj seveda ni mogoče zagotavljati enake stopnje pripravljenosti in tudi učinkovitosti slovenskih oboroženih sil. Če pogledate razmerje kako se porablja obrambni proračun in pa tudi kako se financira Slovenska vojska ugotovite praktično, da gre celoten znesek za plače. Nekje bi bilo idealno razmerje, da bi namenjali 50 % za plače, 30 % za redno vzdrževanje in obratovanje in 20 % za investicije in razvoj. Mi smo daleč od tega, za investicije damo zgolj 0,7 %. Nek zlati standard, ki se je oblikoval znotraj Nata je 2020(?), kar pomeni, da naj bi za obrambni proračun dajali 2 % bruto družbenega proizvoda in znotraj tega 20 % za investicije. Mi damo manj kot odstotek za obrambne izdatke oziroma za obramben proračun in za investicije, kot rečeno, manj kot odstotek. To nas pelje v neko nevzdržno stanje in s tem predlogom, da pokličemo tudi predsednika republike, da se izreče, želimo prispevati k temu, da bi se znotraj parlamenta oblikovalo neko širšo politično soglasje, da je potrebno obrambne izdatke povečati. Seveda se zavedamo, da če jih bomo povečevali, bo potrebno nekaj odvzeti, ampak smo v trenutku, ko ni mogoče več zategovati pasu vsaj na področju obrambnih izdatkov in zato mora biti tudi iz te hiše jasno politično sporočilo, da smo pripravljeni te stvari tudi spremeniti.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo dr. Simona Kustec Lipicer.