Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 22. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Ksenija Korenjak Kramar, gospa Vesna Vervega, gospod Franc Breznik, mag. Matej Tonin, gospod Benedikt Kopmajer, gospod Ivan Škodnik in gospod Ivan Zorčič (od 15. ure dalje).

Na sejo sem vabil predsednika Vlada, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, gospoda Aleša Primca, predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev k 12. točki dnevnega reda, predsednika Državnega sveta k 14. točki dnevnega reda, ministra za infrastrukturo dr. Petra Gašperšiča k 21. točki dnevnega reda, predsednika Vlade in kandidatko za ministrico za finance mag. Matejo Vraničar Erman k 22. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 24.a točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 22. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. septembra 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za umik točke z dnevnega reda seje.

Poslanska skupina Združena levica Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 22. seje umakne 15. točko, to je predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o enotnem sodišču za patente. Predlog ste prejeli 16. 9. 2016 in je objavljen na e-klopi.

Želi besedo predstavnik Poslanske skupine Združena levica kot predlagatelj umika?

Besedo ima dr. Matej T. Vatovec.

Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem.

Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o enotnem sodišču za patente je bil na dnevnem redu že na junijski seji. Takrat smo opozarjali na to, da ta ratifikacija oziroma ta sporazum prinaša nekaj morda negativnih posledic za slovensko gospodarstvo, predvsem pa gre za to, da se bodo patentna sodišča premestila v tri evropske prestolnice, Pariz, London oziroma tri večja mesta, Pariz, London in München. Takrat je širša javnost, predvsem pa gospodarstveniki in tisti, ki inovacije tudi delajo in tisti, ki zaščitijo patente opozarjali na to, da bo to podražilo stroške pri pravdanju v teh zadevah, da bo pravzaprav škodovalo manjšemu gospodarstvu in manjšim poslovnim subjektom, kot so slovenski, seveda na račun tujim in večjim korporacijam, ker bodo lažje takšne stroške tudi pokrivali.

Takrat smo argumentirali umik te točke z dnevnega reda, ker ni bila opravljena javna razprava. Na to so opozarjali različni deležniki, strokovna javnost in tisti, ki jih ta zadeva, predvsem najbolj zadeva in zdaj v tem času oziroma takrat je na nek način bil ta sklep izglasovan zato, da se omogoči, da do te javne razprave pravzaprav pride.

Mi smo se pozanimali pri Gospodarsko-obrtni zbornici, pri Gospodarski zbornici, pri Združenju za zaščito intelektualne lastnine in v teh dveh mesecih, od kar smo to točko umaknili z dnevnega reda, te javne razprave ni bilo. Skratka, stvar se ni premaknila, Vlada pa je zakon o ratifikaciji zdaj ponovno poslala v Državni zbor, kljub temu, da ni bil izpolnjen osnovni pogoj za to, da se o tej ratifikaciji dejansko tudi odloča. Zato še enkrat opozarjamo na to, da praktično ni mogoče sprejeti takšne ratifikacije ali pa, bi rekel, vsaj v prvi fazi o njej odločati, zato ker ne vemo, kaj to prinaša, predvsem pa se ni opravilo razprave s tistimi, ki jih to najbolj zadeva. Zato ponovno predlagamo, da se to točko umakne z dnevnega reda in da se ponovno vrne šele takrat, ko bodo izpolnjeni ti pogoji, in to je, da se opravi to javno razpravo in se dejansko tudi vidi, kakšne so posledice in kaj pravzaprav ta sporazum prinaša.

Besedo ima predstavnik Vlade kot predlagateljice predloga zakona minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič.

Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, kolegice in kolegi!

Stališče Vlade je, da predlagamo, da zakon o ratifikaciji kljub vsemu nadaljuje postopek v tem cenjenem Državnem zboru, da tudi tu soočimo argumente.

Tri ključne točke so bile izpostavljene v predlogu Združene levice. Prva je, da bodo slovenska podjetja izpostavljena tožbam v tujini in ne bodo več mogla tožiti v Republiki Sloveniji. To ne drži. Sodelujoče države po tem patentu imajo možnost ustanoviti lastne lokalne oddelke in regionalne oddelke sodišča. Slovenija to predvideva in je za to zagotovila tudi proračunska sredstva že letos in za naslednje leto. Prav tako je treba poudariti, da slovenska sodišča že zdaj niso pristojna za odločanje o evropskem patentu z enotnim učinkom in so določena slovenska podjetja prisiljena tožiti v tujini z ustanovitvijo lokalnega sodišča. Tu bo ta zadeva rešena.

Glede očitka o visokih stroških pravdanja ter neenakopravnega položaja manjših podjetij v primerjavi z multinacionalkami. Dejstvo je, da so patentni spori že danes izrazito dragi, tudi za slovenska podjetja. Če bi ratificirali ta sporazum in ustanovili lokalno enoto, bi se v bistvu ti znižali. Poleg tega pa je pomembno, da lahko velike multinacionalke zaradi velikih denarnih sredstev, ki jih imajo na razpolago, v različnih državah tožijo, recimo, slovenska podjetja, ki se morajo potem na različnih forumih v različnih državah boriti. Zdaj naj bi bilo to urejeno na enoten način.

In še glede javne razprave. Rad bi poudaril, da se o tem patentnem sodišču razpravlja že od leta 2012 dalje. Res je, da v zadnjem letu ni bilo posredno opravljenih nekih velikih konferenc in seminarjev, bila pa so bilateralna pogajanja z različnimi deležniki, opravljena je bila natančna analiza, študija o vplivih evropskega patenta z enotnim učinkom na slovensko gospodarstvo s strani Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Skratka, mislim, da je primerno, da se še enkrat tu pogovorimo. Enotno patentno sodišče v Evropi je fakt, zdaj ko so ga ratificirale tudi druge države, in imamo samo eno možnost – ali poskušamo oblikovati, sooblikovati v interesu slovenskih predvsem manjših podjetij ta postopek ali pa bomo ostali zunaj tega, kar gotovo ni dobro za slovensko gospodarstvo. In zadnja stvar, veliko sem se pogovarjal s kolegi ministri za pravosodje manjših držav, ki imajo podobne dileme, kaj je bolje, in tu so se strinjali tudi drugi, da je dobro na ta vlak stopiti in ga sooblikovati. Hvala.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Besedo ima dr. Simona Kustec Lipicer v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Najlepša hvala, predsednik. Kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, predsednik Vlade!

Poslanska skupina Stranke modernega centra bo glasovala proti temu predlogu za umik točke z dnevnega reda. Vsebinsko smo že slišali razloge zakaj, ki jih je predstavil v imenu Vlade minister za pravosodje. Kljub vsemu pa bi zgolj in samo procesno želela opozoriti in tudi argumentirati, zakaj bomo proti. Namreč ta točka se je že v okviru matičnega delovnega telesa obravnavala v Državnem zboru, prav tako smo na kolegiju predsednika Državnega zbora, ko smo vodje potrjevali dnevni red naše septembrske plenarne seje, imeli možnost, da to točko z določenimi argumenti umaknemo z dnevnega reda, pa se to ni zgodilo.

Kar se tiče pa neke kombinacije procesno vsebinskega razloga, vezanega na nezmožnost slišati zainteresirano javnost, pa naj kljub vsemu spomnim, da zainteresirana javnost že nekaj let pravzaprav o tej vsebini intenzivno govori in razpravlja tudi v Sloveniji in da ni problem v tem, da ne bi bila slišana ampak, da je ključen problem zainteresirane javnosti v tem, da različno vidi časovnico kdaj naj bi se ta sporazum ratificiral. Tako, da iz vseh omenjenih razlogov Poslanska skupina Stranke modernega centra tega predloga žal ne more potrditi.

Hvala.

No, potem pa dajem besedo še zgolj predstavniku Poslanske skupine Združena levica za dodatno obrazložitev predloga. Prosim.

Hvala še enkrat.

Zdaj, kar se tiče javne razprave. Slišali smo, minister je rekel, da ni bilo že nekaj časa konferenc in seminarjev. Jaz bi rad tu poudaril, da je bilo zgolj to, konference in seminarji. Skratka to so seveda neki omejeni forumi, kjer seveda lahko ljudje izražajo svoja stališča ali pa svoje različne vidike. Dejstvo pa je, da bi bilo verjetno za sprejem takšnega sporazuma potrebno nekaj več kot forum, kakršen je konferenca ali pa seminar. Torej nek neposreden dialog med deležniki, kot se radi izrazite in tistim, ki sprejema takšen sporazum.

Zdaj, analize so bile seveda pripravljene in so tudi nekatere druge analize bile pripravljene, ki so pokazale na določene negativne učinke. Poleg tega bi rad poudaril, da niso vse… Oziroma vse države ne pristopajo k temu sporazumu in imajo zadržke. Zdaj, ko sem slišal ministra reči, da dajmo stopiti na ta vlak, pa bomo potem videli kaj prinaša, me na nek način spominja na stališče, ki ga imamo do podpisa tajnih sporazumov. Torej, dajmo jih začasno uveljaviti, pa bomo potem videli kakšne bodo posledice.

Jaz mislim, da takšen korak na ta vlak, ne glede s kakšno hitrostjo vozi, ni upravičen. Morda ni najbolj presoden, tako da mi bomo seveda, vztrajamo na tem, da ni pravzaprav nobene nuje, da se to tako na hitro naredi. Seveda matično delovno telo je to obravnavalo, tako da razprava v nadaljevanju bo narejena, mislimo pa, da je predvsem pomembno, da imajo možnost te razprave tisti katerih se seveda ta stvar tiče in to so ljudje, ki patente ustvarjajo oziroma z njimi tudi delajo. Tako, da nenazadnje ne gre samo za vprašanje podjetja ali pa gospodarstva ampak tudi zaposlenih v določenih firmah, ki kot posledica tega sporazuma lahko seveda trpijo škodo in nadaljnja škoda je tudi potem izguba delovnih mest.

Torej mi stojimo trdno na stališču, da ni potrebe po tem, da se ta sporazum ratificira že na tej seji ampak, da se seveda preudarno opravi kljub vsemu ta javna razprava, da se posluša kaj imajo ljudje za povedati in da potem tudi na nek način odločimo o tem. Seveda pa stojimo na stališču, da če druge države recimo še niso pripravljene podpisati tega sporazuma, verjetno lahko tudi mi malce počakamo.

S tem zaključujem razpravo o predlogu za umik in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Odločamo o predlogu za umik 15. točke z dnevnega reda. Glasujemo. Prekinjam. Zdaj deluje? Še enkrat. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 12, proti 54.

(Za je glasovalo 12. (Proti 54.)

Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.

Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti 2.

(Za je glasovalo 74. (Proti 2.)

Ugotavljam, da je dnevni red 22. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 41. poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje največ v petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik vlade, ministrica ali minister v 30. dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se danes opravičila: gospod Karel Erjavec, minister za zunanje zadeve in gospod Boris Koprivnikar, minister za javno upravo. Na E-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, dr. Miro Cerar.

Gospod Tomaž Lisec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.

Hvala predsednik za dano besedo. Spoštovani ministrski zbor, predsednik Vlade, kolegice, kolegi, lep pozdrav!

V Sloveniji vse skozi govorimo kako smo ponosni, da imamo več kot 60 % naše lepe države posejano z gozdom, kako imamo vse danosti, da razvijemo gozdno-lesno predelovalno industrijo. To so dejstva. Ko pa pridemo v prakso, pa vidimo, da imamo ogromno problemov. Še bolj pa so ti problemi na področju gozdno-lesne predelovalne industrije eskalirali po žledolomu v začetku leta 2014. V Poslanski skupini SDS smo že takrat takoj sklicali nujno sejo pristojnega odbora, predlagali zakone, ampak celoten čas od leta 2014 do danes poslušamo, Vlada ima vse pod nadzorom, stvari delujejo, vsi deležniki vedo kaj in kako jim je potrebno storiti, itn. Pa smo takrat, sedanjega in tudi tedanjega ministra za kmetijstvo opozarjali, da ko bo prišlo lepo vreme, bodo imeli sicer Slovenci veliko veselja, še več veselja pa bodo imeli lubadarji, ki bodo tiho a zelo vidno uničevali slovenski gozd. Pa na srečo v letu 2014 je bila slaba pomlad, slabo poletje in slaba jesen, ampak lansko leto so že bili vidni prvi učinki lepega toplega spomladanskega in poletnega vremena, pa smo v opoziciji sklicevali seje odborov, pa smo debatirali o problematiki lubadarjev, pa smo debatirali o problematiki slovenskih gozdov in tudi novega državnega podjetja. Pa je bilo rečeno, vse je super fino. Kakšno pa je stanje danes? Več kot tri milijone kubikov lesa je že posekanih zaradi lubadarjev v slovenskih gozdovih. Ogromno je še evidentiranega, posebej v zadnjih mesecih je to povišanje na tem področju rapidno. Sečnja ne sledi odkazilu, škoda je že preko sto milijonov evrov in tako naprej. Na drugi strani pa imamo še nesrečo, ker imamo državno gozdno podjetje, kjer se vsi za enkrat še ukvarjajo z obliko, ni pa še vsebine, in ker tukaj še ni delujočih lesno-predelovalnih centov, me spoštovani predsednik Vlade, zanima kaj boste storil, kdo, kaj kje, kako in za kakšen denar. Ne bomo pustili lubadarju, da uniči slovenski gozd. Hvala.