Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 23. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Vesna Vervega, Violeta Tomić, Andrej Čuš, Janez Janša, dr. Laszlo Göncz, mag. Matej Tonin, dr. Milan Brglez od 17. do 20. ure, Matjaž Hanžek, Danilo Anton Ranc, dr. Dragan Matić, Primož Hainz od 17. ure dalje, Benedikt Kopmajer, Uroš Prikl in Bojan Podkrajšek.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in minister ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 13., 14. in 15. točki dnevnega reda, varuhinjo človekovih pravic, gospo Vlasto Nussdorfer, k 16. točki dnevnega reda, ministrico za zdravje, gospo Milojko Kolar Celarc, k 18. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije k 19.a točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na odločitev dnevnega reda 23. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 10. oktobra 2016, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanske in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, proti 1.

(Za je glasovalo 70.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 23. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 39 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na poslansko vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državi zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora mu morajo predsednik Vlade, minister ali ministrica v 30-ih dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru v tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo DZ. V zvezi s to točko so se za danes opravičili gospod Karl Erjavec minister za zunanje zadeve, gospa Irena Majcen ministrica za okolja in prostor in gospod Zdravko Počivalšek minister za gospodarski razvoj in tehnologijo od 16. ure dalje. Na E-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovoril predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Dr. Matej T. Vatovec imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade RS dr. Miru Cerarju. Prosim.

Hvala predsedujoči. Lep pozdrav vsem. Gospod predsednik Vlade.

Trgovinsko investicijski sporazum med EU in Kanado znan pod kratico CETA ne grozi le socialnim in okoljskim standardom, ampak je po svoje tudi velika grožnja demokraciji oziroma v zadnje časa ga večkrat imenujejo kot suspenz demokracije. O tem jasno pričajo že postopki sprejemanja, ki mejijo tako rekoč na farso. Državni zbor je na 22. redni seji Vladi v obliki priporočila predlagal, da se na ravni EU zavzema za to, da je za, citiram: "Proučitev in odločitev o sporazumu CETA državam članicam treba zagotoviti zadostno obdobje časa." Kljub temu je Vlada svoje stališče do sklepov Sveta EU glede sporazuma CETA sprejela 13. 10. torej prejšnji četrtek, danes jih obravnava DZ in to vse skupaj eden dan pred zasedanjem v Luksemburgu. Ker gre za ključne poteze, ki bodo tudi dolgoročno krojile usodo vseh prebivalcev RS in njenega demokratičnega ustavnega ustroja vam zastavljam naslednja vprašanja. Ali je Vlada dejansko namenila dovolj časa za proučitev tega sporazuma ali je upoštevala priporočilo DZ glede zadostnega obdobja časa? Dalje. Kako opravičujte dejstvo, da je zadnje stališče Vlade sprejeto v nasprotju z že sprejetimi in v Državnem zboru potrjenimi stališči glede TTIP in CETE namreč torej, da je mehanizem ICS nesprejemljiv pa ga bo CETA zagotovo vsebovala zgolj z začasno rabo ne bo stopil do ratifikacije v nacionalnih parlamentih zelo verjetno pa je tudi v nasprotju s pravom Evropske unije in tudi Ustavo RS. Podrejeno temu vas še sprašuje ali ne zaupate v nacionalno sodstvo? Ali zavrnitev ratifikacije v Državnem zboru pomeni, da bo sporazum za primer Slovenije prenehal veljati? Kakšen je vaš osebni pogled glede posvetovalnega referenduma o sporazumih CETA in TTIP? Ali mehanizem ICS velja za že podeljene koncesije za izrabo vodnih virov v Sloveniji? Hvala.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar imate besedo za odgovor.

Hvala lepa.

Spoštovani poslanec, Matej T. Vatovec, najprej naj zelo jasno povem, da sprejem in postopek sprejema sporazuma CETA ni grožnja demokraciji nasprotno. Poteka po zelo demokratičnem postopku, nenazadnje bo o njem dokončno odločil spoštovani Državni zbor prav tako je tudi v drugih državah.

Drugič. Ta postopek ni farsa kar bom pojasnil v nadaljevanju. Ta postopek poteka povsem po ustaljenih standardih za take zadeve in tako Državni zbor kot javnost so bili sproti obveščeni o posameznih fazah in o stališčih Vlade. Stališče Vlade se je oblikovalo skozi daljši čas. Če naprej preskočim na ta del odgovora naj povem, da je pravzaprav Državni zbor o teh zadevah bil sproti obveščan na štiri načine. Prvič. V okviru priprav na zasedanja delovnih teles EU. Vedno kadar gre minister na delovno telo Evropske unije se predhodno o tem poroča pristojnemu odboru Državnega zbora. Potem so bila tukaj poročila o zasedanjih, potem so bila tukaj tematska zasedanja odborov in na koncu še poslanska vprašanja kjer smo pogosto dajali pojasnila v zvezi s tem.

Naj zelo jasno povem, da je bilo torej dovolj časa za dobro javno razpravo o sporazumu na podlagi katere pa bo Državni zbor seveda sprejel dokončno odločitev. Vlada je bila v tem procesu izredno dejavna, zavzemala je zelo odločna stališča, podajala zelo odločne predloge in tudi zahteve glede posameznih vsebin tega sporazuma. Zakaj? Zato, ker smo tudi sami na vladi ocenjevali skupaj z nevladnimi organizacijami, skupaj z vami v državnem zboru, da je potrebno s tem sporazumom, če ga bomo seveda podpisali hkrati zagotoviti vse ustrezne standarde, ki jih v Sloveniji že zagotavljamo in jih želimo tudi v bodoče.

Tako smo prvič dosegli, skupaj z nekaterimi drugimi državami da je sporazum opredeljen kot sporazum mešane narave in da se del sporazuma, ki je dejansko bil za mnoge sporen pravzaprav izvzame iz začasne uporabe, kar vam bom pojasnil v nadaljevanju. Torej, mešana narava pomeni, da bo državni zbor tisti, ki bo dokončno odločil ali je ta sporazum za Slovenijo sprejemljiv in vem da danes poteka razprava in bo v teh dneh zaključena.

Drugič, veliko jabolko spora tudi za mnoge druge države in še posebej tudi za Slovenijo je bilo kako dopustiti reševanje sporov ali pred nacionalnimi sodišči ali pred tem arbitražnim tribunalom mednarodne narave. In tukaj smo dosegli, da je ta tako imenovani ICS, ta tako bi rekel reševanje spora pred tem arbitražnim tribunalom pravzaprav izvzeto iz začasne uporabe in bo ta način reševanja sporov prišel v veljavo šele po nacionalnih ratifikacijah. Kar pomeni, da če državni zbor se odloči, da ga bo uveljavil ga bo, če ne bo sporazum veljal brez tega in bo varstvo zagotovljeno pred nacionalnimi torej v našem primeru pred slovenskimi sodišči, kar je izjemnega pomena.

Tretjič, komisija je upoštevala previdnostno načelo glede varnosti hrane, kar je izpostavila tudi v ločeni izjavi. Tudi to smo zahtevali eksplicitno in ta izjava navaja, da standardi glede hrane v nobenem primeru ne bodo znižani na področju varne hrane in da bodo morali vsi uvoženi proizvodi še naprej izpolnjevati zahteve domače zakonodaje.

Četrtič, Slovenija, in to naj poudarim, je bila edina država Evropske unije, torej članica Evropske unije, ki je zahtevala in dosegla, da se je v besedilo skupne izjave vključilo posebno poglavje o vodi, z naslovom Voda. CETA tako zaradi prizadevanj Slovenije v polnosti ohranja pravico pogodbenic, da same odločajo kako porabljati in varovati vodne vire. To je bila tudi zame zelo pomembna odločitev, saj sem vložil veliko energije, da še posebej tudi na področju vodnih virov, ki so naše posebno nacionalno bogastvo, dosežemo takšen režim, ki jih ne bo ogrozil in seveda se tudi zavzemam, naj omenim, da čimprejšnji sprejem ustrezne ustavne spremembe, ki bo še utrdila in upam, da boste to dosegli v kratkem, ki bo torej še utrdila to varstvo voda, pravico do vode v naši Ustavi.

Tako je zdaj pred Državnim zborom seveda odgovorna naloga kot sem rekel naše zahteve so bile spoštovane, Vlada je o tem redno, na več načinov poročala in zdaj, spoštovani poslanci, poslanke je pred vami ta odločitev in verjamem da boste sprejeli pravo odločitev na koncu.

Hvala lepa.

Dr. Matej T. Vatovec, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.

Hvala.

Gospod predsednik, vsaj deloma zavajate. Zdaj, rekli ste da so bili upoštevani vsi pridržki ki jih je imela Slovenija, še pred nedavnim je bilo jasno stališče, da je za Slovenijo ICS mehanizem nesprejemljiv, popolnoma nesprejemljiv, sedaj pa se nahaja v besedilu in kot pravite če ga bo parlament ratificiral potem bo stopil v veljavo sicer pa ne. Ampak dejstvo je, da ostaja notri v sporazumu in ali s tem prelagate vsaj deloma odgovornost na parlament in se seveda ograjujete od tega, da bi morali seveda bolj aktivno pristopiti do tega mehanizma, v sporazumu sploh ne bi bilo.

Druga stvar je ta ali se bojite državljank in državljanov? Niste mi odgovorili namreč na to kakšno je vaše stališče do posvetovalnega referenduma, kaj menite o tem, da recimo 60 % prebivalk in prebivalcev Slovenije je proti takšnim sporazumom in si ne želi njihove uveljavitve. Ob tem pa seveda moramo tudi jasno poudariti, da ta sporazum prinaša precej dvomov že v startu. Že namreč skupna interpretativna izjava, ki bi jo naj sprejeli podpisniki jasno govori o tem, da obstajajo težave s tem kako je ta pogodba napisana, predvsem pa s tem, da ni dovolj zavarovano tisto kar bi moralo biti. Vi ste vsaj deloma odgovorili na vprašanje o vodi. Ponavljam vprašanje.

Ali ICS velja za že podeljene koncesije za vodne vire v Sloveniji? Ne iz besedila sporazuma ne iz skupne interpretativne razlage, namreč nikjer ni dovolj jasno zapisano, da niso ogroženi vodni viri za tista podjetja, ki so že, ki imajo že te koncesije, torej da bo možna privatizacija vodnih virov v primeru, če že ostaja sistem koncesij.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa.

Torej ponovno kategorično zavračam takšne insinuacije, da zavajam javnost, da zavajam državljane. To enostavno ne drži. Jaz sem zadevo zelo jasno povedal, pojasnil. Prvič, spoštovani gospod poslanec, jaz se nič ne bojim naših državljank in državljanov. Nasprotno, Vlada je ves proces peljala na ta način, da so bili preko razprav v Državnem zboru, preko naših izjav, tudi mojih osebnih, zelo jasno seznanjeni s tem sporazumom in zato še enkrat poudarjam, ne prelagamo odgovornosti na parlament ali na nikogar. Vlada je sprejela tukaj zelo jasna stališča, so javno znana, so predložena tudi vam in sedaj je na vas, da jih sprejmete ali zavrnete, ampak Vlada je navedla razloge zakaj bi jih bilo treba sprejeti in poudarjam, to ni tisti sporazum za ZDA, ki ga tudi ves čas problematizira tako vaša stranka kot velik del javnosti. To je sporazum s Kanado, ki je druga narave in kjer smo naše zahteve, naše predloge uveljavljali zelo odločno in jih uspeli uveljaviti do mere kot sem povedal tako, da sporazum ne bo šel na našo škodo. Tudi me veseli, da bo pred morebitno ratifikacijo sporazuma v Državnem zboru izvedena posebna analiza učinkov tega sporazuma in analiza priložnosti, ki jih prinaša našim podjetjem, tako da to bo še dodatno osvetlilo zadevo.

Naslednja zadeva. Seveda se ne bojim niti referenduma niti državljank in državljanov, kot sem rekel. Referendum je lahko, vendar v tem primeru ni smiseln. Gre za zelo kompleksno materijo glede katere pa sta Vlada in tudi parlament bila dolgo časa v diskusiji, v proučevanju, zadeve smo komunicirali na vseh nivojih in tako, da menim, da neke potrebe po posvetovalnem referendumu ne bo in je ni, če bomo mi in če boste vi predvsem sedaj poslanci uspeli sprejeti neko jasno dokončno stališče. Vlada ga, in to ponavljam, je sprejela.

Glede vodnih virov pa tako. Še preden sem postal politik in tudi sedaj, ko sem v tej vlogi, se močno zavzemam ves čas za zaščito vodnih virov. Privatizacija vodnih virov kot takšne niti sedaj ni dovoljena, seveda pa je možna z različnimi pravnimi prijemi priti do tega, da bi se lahko, če bi na to mi pristali, tuje multinacionalka ali kdorkoli polastil teh vodnih virov skozi upravljanje skozi koncesije in to se je že skoraj da zgodilo zaradi nekih odločitev iz preteklosti. Tega ne bomo dovolili. Ne bomo dovolili. In tukaj sodelujemo skupaj, Državni zbor, Vlada, vsi in mislim, da je to naša velika zaveza do državljank in za njo bom vedno stal.

Hvala lepa.

Gospa Iva Dimic. Se oproščam, ker nisem pravilno razumel kimanja.

Dr. Matej T. Vatovec, imate besedo, da za postopkovno zahtevo, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru. Prosim.

Hvala.

Dejstvo je, da sicer predsednik Vlade kategorično zanika vse navedbe, ampak mislim, da dejstvo pa ostaja, da niso popolnoma korektne ali pa pravilne. Sedaj najbolj zgovorno je to, da na vprašanje o tem ali bodo vodni viri zaščiteni, ni jasno odgovoril. Jaz sem želel slišati seveda bodo in nobene priložnosti ne bo, da bi preko mehanizma ICS recimo kakšno podjetje tožilo državo zaradi izgube dobička ali pa kaj podobnega. Mislim, da državljanke in državljani danes potrebujejo takšna sporočila, takšne odgovore, ki jim bodo vsaj deloma na nek način skušali vsaj olajšati dejstvo, ki ga je ta Vlada očitno že sprejela, da se bo ta sporazum podpisal. Mi se trudimo tudi na današnjem sprejemanju na delovnem telesu v Državnem zboru, da takšnega stališča ne bi podprli. Predvsem zaradi tega, ker ta sporazum tak kot je prinaša ogromno težav. In mislim, da o tem govori to, da bodo potrebne tako enostranske izjave Evropske komisije, enostranska izjava Republike Slovenije, skupna interpretativna izjava vseh podpisnic in tako naprej. Skratka še preden bi ta sporazum začel veljati ali pa bil podpisan ima toliko težav, da ga je že potrebno interpretirati in se tudi pred njegovimi določbami zaščitit kot tudi predstavniki Vlade sami trdijo, da bo v slovenski izjavi v tej skupni interpretativni izjavi, da je prišlo do nekih premikov in varoval. Dejstvo pa ostaja, da besedilo se ne spreminja, besedilo tega sporazuma je na nek način tako z vsemi svojimi spornimi določbami in tudi pravni status te skupne interpretativne izjave ima svoje dvome, predsednik Državnega zbora sicer pravi, da je še celo nad besedilom sporazuma samim, dejstvo ostaja pa, da niso zavezujoče te enostranske izjave. Tako, da še vedno je to neko vprašanje, ki je zelo pomembno, pomembno za prihodnost in predvsem kakovost življenja državljank in državljanov v tej republiki, tako da predvsem iz teh vidikov bi bilo potrebno opraviti neko poglobljeno razpravo zdaj, ko imamo končno že tri dni v Državnem zboru tudi vsaj delo oziroma del besedila tega sporazuma, nimamo pa še celotnega recimo priloge 1 in 2, ki sta pa kljub temu najbolj ključni. Tako, da jaz mislim, da obstaja nek delež zavajanja, nek delež farsičnega delovanja, ki nima nobene veze z demokracijo, spoštovani predsednik Vlade, ampak je preprosto izigravanje nekih birokratskih postopkov in rokov. Če bi želeli, da se lahko odločamo o tem, bi potrebovali veliko več časa kot nam ga ponujate, zato predlagam, da se vsaj o tem opravi splošna razprava v Državnem zboru.