Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 25. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Irena Grošelj Košnik, gospod Roberto Battelli, dr. László Göncz od 16. ure dalje, mag. mag. Matej Tonin, gospod Bojan Podkrajšek, gospa Marjana Kotnik Poropat od 12. do 14. ure, Matjaž Hanžek, Violeta Tomič od 16. do 18.30 ure, dr. Franc Trček do 15.30 ure, gospa Eva Irgl, dr. Bojan Dobovšek od 15. ure dalje, gospa Urška Ban od 16. ure dalje, gospod Danilo Anton Ranc, gospod Igor Zorčič od 15. ure dalje in mag. Branislav Rajič.

Na sejo sem vabil predsednika Vlada, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti dr. Anjo Kopač Mrak k 28. točki dnevnega reda, Urad predsednika Republike Slovenije k 29.a točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 25. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 2. decembra 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke iz dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti pa ni bil nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 25. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 38 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v 2 minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloča Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko sta se za danes opravičila gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve in mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašaja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar. Gospod dr. Bojan Dobovšek, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.

Hvala. Spoštovani vsi, ki spremljate to sejo.

Predsedniku Vlade bom zastavil vprašanje glede nadzora nad Banko Slovenije. Če pogledamo smernice evropskih institucij, kako opravljati državo, vidimo da v treh smernicah lahko to dobro izvedemo in sicer, prvič, vlada mora kreirati politiko to vidimo, da ji gre na področju zdravstva zelo slabo. Drugič, mora uvajati transparentne mehanizme nadzora. Na primer, to ne deluje pri nadzoru SDH, DUTB in še nekaterih institucij. In pa tretjič, da odgovarja parlamentu, kar vidimo, da se dostikrat prenaša odgovornost ravno na parlament, namesto, da bi bilo obratno.

Če pogledamo nadzorstveno funkcijo, ki je ključ odgovora vodenja državi, vidimo, da se Banka Slovenije pojavlja kot finančna in zakonodajna oaza, podobno kot Vatikan, ki je ne more nihče nadzorovati. Računsko sodišče bi moralo urediti nadzor vendar mu tega ne omogoča država, kot bi bilo potrebno in sicer gre za to, da Računsko sodišče gleda na smotrnost uporabe in delovanja, da gleda na pravilnosti, še posebej pa kako se izvršuje nadzorstvena funkcija. Če pogledamo zakaj je prišlo do finančne krize, ravno zato, ker nadzorstveni mehanizmi niso delovali, zato je nastala bančna luknja, mi pa ne moremo ugotoviti, kdo je odgovoren za to bančno luknjo.

Zato, predsednika Vlade sprašujem, kako bo zagotovil učinkoviti nadzor nad bančnim sistemom? In pa podredno ali se predvideva sprememba ustave ali kakšnega drugega adekvatnega zakona, da bo lahko Računsko sodišče učinkovito in nedvoumno ter neodvisno pregledalo poslovanje Banke Slovenije. Hvala.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa.

Gospod poslanec je vprašanje uporabil še za to, da pove kako dela Vlada slabo, pa seveda ne drži, drži pa, da se je gospod poslanec Dobovšek umaknil s koalicije, ko je ugotovil, da po kakšnem letu dela ni storil nič, nobenega predloga pripravil, da bi se zadeve izboljšale in se je raje presedel med opozicijske klopi, kjer lahko samo kritizira.

Bom pa povedal zelo direktno. Ta Vlada ni naredila bančne luknje, se pa trudi močno, da bo preprečila, da bi do takšne bančne luknje, kot se je zgodila v prejšnjem obdobju, ne prišlo nikoli več in ravno zato vzpostavljamo učinkovitejši nadzor nad bankami in drugimi inštitucijami v državi v različnih pogledih. Tudi Banka Slovenije potrebuje učinkovitejši nadzor, zanesljivo. In vedeti moramo, da seveda ustava določa, da je ta banka pri svojem delovanju samostojna in odgovarja neposredno Državnemu zboru. Njeno delovanje ureja Zakon o Banki Slovenije, ki pa mora biti tudi usklajen z evropskimi predpisi, ki veljajo seveda za evropske banke znotraj območja. In zato seveda mora delovati Banka Slovenije v skladu s pogodbo o Evropski uniji ter s statutom evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke.

In Banki Slovenije mora biti v skladu s temi predpisi zagotovljena funkcionalna, institucionalna, finančna in kadrovska neodvisnost. Vendar kljub temu seveda je potrebno vzpostaviti nek učinkovitejši nadzor, da ne pridemo več do tega, kar se je dogajalo v preteklih letih in seveda zaenkrat obstaja zaradi tega posebnega položaja banke vzpostavljen zunanji revizor, obseg revidiranja pokrije tukaj vsa področja poslovanja, banka pa seveda daje tudi svoje računovodske izkaze revidirati neodvisnemu mednarodnemu revizorju, ki ga priporoči Svet Evropske centralne banke in ga potrdi Svet Evropske unije.

Računsko sodišče Republike Slovenije deluje na podlagi Zakona o računskem sodišču in njegove odločitve so v revizijah za uporabnike zavezujoče. In to pomeni, da če bi to sodišče izvedlo revizijo o poslovanju Banke Slovenije, bi s tem vplivalo na izvajanje funkcij Banke Slovenije v tisto neodvisnost, kot je zdaj določena. In takšna izvedba revizije po trenutni zakonodaji, zakonodaji, ki smo jo seveda podedovali, ki takšna kot je velja, bi seveda bila v nasprotju z ustavo s 152. členom ustave, v nasprotju z izvedbenimi zakonskimi določbami in evropskimi predpisi tega področja. Zato seveda na podlagi veljavnega Zakona o Računskem sodišču revizija, ki bi bila dovolj učinkovita, ni možna. Lahko bi prišlo zgolj do revizije o pravilnosti izvajanja predpisov Banke Slovenije, ne pa tudi do tega, kar pravilno poslanec Dobovšek opozarja, do nadzora poslovnih bank, kjer je ta vezan na sistem, evropski sistem centralnih bank.

Torej, če želimo imeti nek smiseln nadzor nad Banko Slovenije in s tem tudi nad njenim nadzorom nad poslovnimi bankami, moramo spremeniti zakon. In ta sprememba je bila že storjena, v začetku letošnjega leta smo ga na Vladi pripravili. Torej novela zakona… Gre za dopolnitev Zakona o Banki Slovenije, ki bi zagotovil izvajanje revizije Računskega sodišča nad Banko Slovenije in v skladu seveda zavarovali, ki so pomembne za ohranitev neodvisnosti te centralne banke in ki jih predvideva Evropska centralna banka, naredil ta nadzor kljub vsemu učinkovit. Predlog zakona smo spomladi poslali v mnenje Evropski centralni banki, ki takrat nanj ni imela vsebinskih pripomb. Ker pa so v postopku nadaljnje obravnave nekateri deležniki, tudi samo Računsko sodišče predlagali neke nove rešitve, tudi dopolnitve, je bil nov zakonski predlog, ki smo ga pripravili takoj za tem, ponovno poslan v mnenje Evropski centralni banki in to mnenje pričakujemo 20. decembra letos.

Torej, če ponovim. Vlada se še kako zavzema za nadzor, zato smo ravno sestavili to Vlado, da bo poostrila take zadeve, da se ne bodo več dogajale napake iz preteklosti, pripravili smo že na začetku leta zakon, ki bo ta nadzor Računskega sodišča nad Banko Slovenije vzpostavil, vendar zaradi tega, da ne bi prišli v neustavno, nezakonito stanje, smo to dali v mnenje evropskim institucijam, ki so za to pristojne, da nam povedo ali lahko to rešitev polno uveljavimo in potem tudi implementiramo. Vsi se zavedamo, da je zaradi posebnega ustavnega položaja Banka Slovenije tako pomembna, da ji je treba zagotoviti njeno neodvisno delovanje. Politika v to ne sme neposredno posegati. Vendar pa tudi ta institucija tako kot vsaka druga, potrebuje učinkovit nadzor, pa vendar takšen, ki bo tudi v skladu z evropskim predpisom.

Dr. Bojan Dobovšek, imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.

Hvala.

Vsekakor enak problem kot ste ga predstavili vi, ima tudi Evropska centralna banka. Evropsko računsko sodišče je prav tako hotelo pregledati delovanje in pa nadzorstvene mehanizme Evropske centralne banke, vendar je dobilo odgovor, ki je pravno zelo različno lahko tolmačeno. Gre zopet za kreativno razlaganje prava in kreiranje obrambnih mehanizmov, da se takšen nadzor ne bi uvedel, tako kot pri nas v Sloveniji. Če je volja, potem se to tudi da. Gre za to, da je Evropsko računsko sodišče dobilo odgovor, da se lahko preveri operativno učinkovitost poslovanja. Kaj pa je to operativna učinkovitost, pa ne ve nihče. V Sloveniji se pod to Vlado zopet čaka na neke evropske direktive namesto, da bi sami začeli ukrepati in začeli izvajati nadzor. Kar se tiče te nadzorstvene funkcije, bi Vlada lahko storila več. Opozicija je že večkrat predlagala rešitve, ki pa jih koalicija ni hotela sprejeti. Glede tistega osebnega pristopa pa vam poudarjam knjigo "Peta veja oblasti", ki kaže ravno na probleme, ki ste jih nakazali, vendar jih nočete rešiti, bo pa v tednu boja proti korupciji ta knjiga ogledala luč sveta, zato... / nerazumljivo/

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora!

Hvala lepa.

Bom na kratko dopolnil odgovor. Knjigo si bom seveda pogledal, tako kot mnoge druge knjige, ki sem si jih že pogledal, vendar sem vedno mnenja, da če lahko nekdo nekaj v tem hramu demokracije konkretno naredi, je to seveda prav tako pomembno, včasih še bolj, kot če seveda samo kritizira, ima pa možnost, ki je ne izkoristi. Ampak naj povem, Slovenija ne čaka nobenih EU direktiv. Niste dobro poslušali, gospod poslanec. Slovenija je na začetku leta sprejela, pripravila zakonske spremembe, dala pa jih je v mnenje, kajti mi si ne želimo, kot ste rekli, kjer je volja, se tudi da potem nekaj narediti. Mi si ne želimo stvari spreminjati samo tako, da naredimo kar hočemo. Sprememba tako pomembne ureditve kot je nadzor nad najvišjimi bančnimi institucijami mora biti zagotovljen pravno. Pravna država terja, da storimo to v skladu z mednarodnim pravom, ki velja za Slovenijo, našo ustavo in seveda, da temu prilagodimo zakone. Tako, da brez skrbi, Vlada bo vzpostavila, zagotovila možnost tega nadzora, in če bo Računsko sodišče njegov izvajalec, verjamem da ga bo dobro opravilo, predvsem si pa želim, da bi Banka Slovenije in vse ostale banke tudi same znotraj sebe našle tisto pravo zavest, odgovornost, ki jo bo v naši družbi potrebno še veliko bolj, da bomo vse institucije skladno delovale v dobrobit državljanov. Tako, da brez skrbi, Vlada dela, vzpostavili bomo nadzor in gremo naprej.

Hvala.

Dr. Bojan Dobovšek, imate besedo za postopkovno zahtevo, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru.

V skladu s Poslovnikom pričakujem, da na naslednji seji točko bolj široko obravnavamo, glede na to, da bodo mali delničarji vložili tožbo proti Banki Slovenije. glede na to, da koalicijska pogodba predvideva, da bodo rešili bančno luknjo in glede na to, da nadzor nad Banko Slovenije ni vzpostavljen, pričakujem potrditev tovrstne razprave.

Hvala.