Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 35. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Anja Bah Žibert, mag. Matej Tonin, dr. Matej T. Vatovec, Andrej Čuš, Roberto Battelli, Branko Zorman in Simon Zajc.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade dr. Mira Cerarja, ministrico za finance mag. Matejo Vraničar Erman ter druge predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda seje ste prejeli v petek, 30. septembra 2016, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točk z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 71, proti nihče.

(Za je glasovalo 71.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 35. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2017-2018, PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2017 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018.

Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanja Predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2018 v Državnem zboru.

Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora bosta predsednik Vlade in ministrica za finance predstavila Proračunski memorandum 2017-2018, Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2018. O tej predstavitvi ni razprave.

Besedo dajem predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju za predstavitev navedenih proračunskih dokumentov.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, državljanke in državljani!

Danes bo Državni zbor obravnaval spremembe proračuna za leto 2017 in predlog proračuna za leto 2018. Z njima sledimo našim ustavnim, zakonskim ter evropskim obvezam in nadaljujemo dinamiko postopnega zniževanja javnofinačnega primanjkljaja. Predloga proračunov jasno kažeta, da se gibanja slovenskih javnih financ izboljšujejo. Primanjkljaj sektorja država se je s 5 % bruto domačega proizvoda v letu 2014 lani znižal na 2,9 % bruto domačega proizvoda, za letos pa je načrtovan v višini 2,2 % BDP. Skladno z zavezami je načrtovan primanjkljaj sektorja država v letu 2017 v višini 1,6 BDP in v letu 2018 1 % BDP. S tem se bo postopno izboljševal tudi strukturni primanjkljaj v skladu s srednjeročnim ciljem na način, da bo skladen tudi z zahtevami pakta stabilnosti in rasti ter na ta način tudi z ustavnim fiskalnim pravilom. Predlagana sprememba proračuna 2017 in predlog proračuna za leto 2018 namreč skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu izhajata iz veljavnega okvira za pripravo proračunov sektorja države, ki je bil v Državnem zboru sprejet aprila in določa najvišje dovoljene odhodke za posamezno leto. Proračuna hkrati sledita usmeritvam in ciljem ekonomske politike kot jih določata program stabilnosti in nacionalni reformni program iz aprila 2016. Ključna cilja sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ s postopnim zniževanjem deleža dolga sektorja države. Pri pripravi predlogov proračunov so upoštevani makroekonomski okvirji iz jesenske napovedi Umarja iz septembra 2016. V Slovenskem gospodarstvu v obdobju od leta 2014 dalje, beležimo stabilno rast, ki se bo po ocenah urada nadaljevala tudi v leti 2017 in 2018. Bruto domači proizvod se bo v letu 2016 povečal za 2,3 % v letih 2017 in 2018 pa za 2,9 % oziroma 2,6 %. Pomemben dejavnik gospodarske rasti ni več zgolj izvoz, saj se krepi tudi zasebna potrošnja, hkrati se nadaljuje okrevanje na trgu dela in pospeševanje investicij, ki angažirajo predvsem domače znanje in delo. Najpomembnejše politike, ki smo jih upoštevali pri pripravi proračunov za leti 2017 in 2018, lahko strnemo v štiri področja. Prvič, davčno prestrukturiranje, drugič, politika plač v javnem sektorju, tretjič upravljanje dolga in četrtič, ključna področja investiranja. Davčno prestrukturiranje je usmerjeno v razbremenitev dela in sicer z uvedbo posebne davčne obravnave dela plače za poslovno uspešnost ter se s spremembo lestvice za odmero dohodnine in dohodkovnega praga za dodatno splošno olajšavo. To pomeni ohranitev in odpiranje delovnih mest na področjih, ki so najbolj produktivna in ki praviloma več prispevajo k dodani vrednosti ustvarjeni v podjetjih. Hkrati je za leto 2017 predviden dvig stopnje davkov od dohodkov pravnih oseb, s čimer se bo deloma pokril izpad javnofinančnih prihodkov iz naslova dohodnine. Politika plač v javnem sektorju ostaja pomembno sidro za vzdržnost javnih financ. Vlada je pri pripravi proračunov upoštevala veljaven dogovor s sindikalnimi partnerji o sprostitvi določenih ukrepov, ki imajo finančne učinke v letu 2017. Hkrati je Vlada pri pripravila Predlog Zakona o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju, ki podajo poglavitne rešitve glede usklajevanja plač ter ureditve drugih stroškov dela. Ob tem je pomembno dejstvo, da restriktivno politiko nadaljujemo tudi pri omejevanju sredstev za transfere posameznikom in za obvladovanje stroškov pokojninske blagajne. Omejitve se torej na vseh področjih sproščajo postopno, saj javnofinančne omejitve drugačnega scenarija ne dopuščajo. Upravljanje dolga temelji na strateških ciljih katerih rezultat je znižanje izdatkov za obresti. Slovenija bo tako za plačilo bresti iz državnega proračuna v letu 2017 namenila za 86 milijonov oziroma 8,2 % manj kot letos, v letu 2018 pa še za 0,3 % manj. Ključna za rast in razvoj so področja investiranja. Največ sredstev je načrtovanih v prometu in prometni infrastrukturi, sledijo varovanja okolja in okoljska infrastruktura, kmetijstvo, obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost, zdravstveno varstvo ter izobraževanje, znanost in šport. Izvajanja finančne perspektive EU 2014 do 2020 je namenjeno sofianciranju vsebinskih projektov z jasno opredeljeno strategijo, konkretnimi cilji in učinki, ki povečujejo konkurenčnost ter zagotavljajo kakovostna in dolgoročna delovna mesta. Poleg omenjenih politik pa je Vlada ob pripravi proračunov upoštevala tudi širše področje ekonomskih politik, ki se navezujejo na politiko finančnega sistema in upravljanja premoženja. Vse to bo omogočilo, da sredstva namenimo za ključne prioritete. Gre predvsem za področja, prvič, vlaganje v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, drugič, vlaganja v znanost in zaposlovanje, tretjič za krepitev kakovosti storitev za zdravje in ne nazadnje za povečanje varnosti v najširšem pomenu. Za ta področja bo v proračunu za leto 2017 namenjenih skoraj 2,2 milijardi evrov, leta 2018 pa skoraj 2,3 milijardi evrov. Ocena realizacije letošnjega proračuna kaže na 1,85 milijarde evrov in več o vsem tem bo v nadaljevanju povedala ministrica za finance.

Sam bi v zaključku te strnjene uvodne predstavitve rad razjasnil nekaj, ker je bilo v zadnjem času večkrat glavno izpostavljeno. In sicer, da ima naša vlada na voljo milijardo več davčnih prihodkov kot jih je imela prejšnja vlada v letu 2013. To drži. A v tistem letu je državni proračun zabeležil primanjkljaj v višini 1,5 milijarde evrov in obresti, ki smo jih plačevali pred dokapitalizacijo bank so bile bistveno nižje.

Pred vami sta sedaj proračuna, katerih primanjkljaja sta neprimerljivo nižja, 681 in 305 milijonov evrov. Tako sem prepričan,da sta predlagana proračuna dober kompromis med tem, kar imamo na voljo v fiskalni ovojnici in našimi razvojnimi prioritetami, na katerih temelji višja rast, ki je osnova stabilnih proračunov tudi v prihodnje.

Spoštovani, Državnemu zboru na podlagi vsega tega predlagam, da oba predloga tudi sprejme. Hvala lepa.

Hvala. Besedo dajem ministrici za finance mag. Mateji Vraničar Erman za dodatno predstavitev proračunskega memoranduma 2017/2018, predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2018.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod predsednik Vlade, gospe in gospodje poslanci. Priprava proračunov za leti 2017 in 2018 je letos prvič potekala ob upoštevanju veljavnega odloka v okviru za pripravo proračunov sektorja države. Odlok pomeni pomemben premik v smeri izboljšanja kakovosti javnih financ, tako glede predvidljivosti, kot tudi transparentnosti javnofinančnega načrtovanja, saj so zgornje meje izdatkove za posamezno blagajno, torej tudi za državni proračun že določene. Seveda pa takšna omejitev pomeni tudi zahtevnejšo in bolj dosledno pripravo proračunov, kjer so jasne usmeritve in prioritete. Spoštovanje zavez iz odloka, ki temeljijo na zakonu o fiskalnem pravilu pomeni tudi,da spoštujemo tako nacionalne kot evropske zaveze glede postopnega strukturnega izboljšanja javnih financ in glede gibanja javnofinančnih odhodkov oziroma zniževanja deleža dolga. Proračuna 2017 in 2018 smo pripravljali ob pogojih razmeroma stabilne gospodarske rasti. Čeprav raste temelji pretežno na izvozu je pozitivno, da se postopoma krepi tudi domača potrošnja prebivalstva, pričakujemo pa tudi izboljšanje na področju investicijskega povpraševanja. Rast bodo tako zaznamovale tudi državne investicije, vezane na obseg črpanja evropskih sredstev. Pomembno je, da se bo nadaljevalo okrevanje na trgu dela, poleg gospodarske rasti pa bodo na gibanje zaposlenosti vedno močneje vplivali demografski dejavniki. Inflacija bi se po ocenah iz trenutnih nizkih ravni lahko nekoliko zvišala, vendar bo nižja od 2% letno, kolikor je cilj v evropskem prostoru.

Makroekonomske razmere ter preudarna politika javnofinančnih prihodkov in odhodkov omogočajo, da se gibanja v slovenskih javnih financah izboljšujejo. To ni le naša lastna ocena, tej oceni pritrjujejo tudi bonitetne agencije in nam z višanjem bonitetne ocene oziroma izboljšanjem izgleda iz stabilnega v pozitivnega, odpirajo vrata za dodatno zniževanje stroškov zadolževanja, s tem pa za zagotavljanje dodatnih sredstev za druge prioritetne namene.

Kot je bilo že rečeno, skladno z zavezami je načrtovan primanjkljaj sektorja država v letu 2017 1,6 % BDP in v letu 2018 1 % BDP, merjeno po ESA metodologiji. Temu sledi tudi načrtovan primanjkljaj državnih proračunov, ki je po denarnem toku ocenjen v letu 2017 na 1,6 % BDP in v letu 2018 na 0,7 %. Zaradi napredka, ki ga je Slovenija pokazala pri obvladovanju javnih financ, od letošnjega leta dalje sodimo med države s primanjkljajem sektorja države nižjim od 3 % BDP. S tem smo izšli iz postopka presežnega primanjkljaja in po 7 letih znova pridobili ekonomsko suverenost. Zdaj bomo v okviru ureditve pakta stabilnosti in rasti v t.i. preventivnem delu za leti 2017 in 2018 ocenjevani po treh kriterijih hkrati: zniževanje strukturnega primanjkljaja, omejena rast odhodkov in zniževanje deleža dolga v BDP. Navedeni kriteriji v pogojih boljše gospodarske rasti pomenijo zahtevnejšo pot uravnoteženja javnih financ, tako glede hitrosti, kot tudi glede narave ukrepov, ki morajo prispevati k izboljšavam javnih financ. Prav zato sta oba predloga proračunov, kljub pričakovano višjim prihodkom, načrtovana z upoštevanjem maksimalnega obsega odhodkov, kot je bil določen spomladi v odloku Državnega zbora.

Prihodki državnega proračuna so za leto 2017 načrtovani v višini 8,8 milijarde evrov, najvišji obseg izdatkov pa je v skladu s srednjeročnim okvirom določen pri 9 milijardah in pol. Prihodki se od ocene realizacije za leto 2016 povečujejo za 5 %, odhodki pa za 3,8 %. Kot že rečeno je proračunski primanjkljaj predviden v višini 1,6 % BDP ali 681 milijonov evrov.

V letu 2018 je najvišji obseg izdatkov v skladu s srednjeročnim okvirom določen pri 9,6 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v višini 9,3 milijarde. Proračunski primanjkljaj je tako za to leto predviden v višini 0,7 % BDP oziroma 305 milijonov evrov. Pri pripravi proračunov smo si zastavili jasne usmeritve in cilje glede ključnih politik. Pri davčni politiki je bilo vodilo prestrukturiranje v smeri razbremenitve dela in nekoliko povečane obremenitve izkazanih dobičkov, ki so v Sloveniji primerjalno nižje davčno obremenjeni. Glede politike plač je vlada odločena, da bo spoštovala dane zaveze, vendar bo pri gibanju plač in stroškov dela v prihodnjih letih ostala razmeroma restriktivna. Enako velja za politiko socialnih transferov, kot tudi pokojnin. S tem sledimo čim bolj enakomerni porazdelitvi bremen med posameznimi skupinami prebivalstva. Z namenom, da bi zmanjšali stroške financiranja dolga sektorja država, vlada vodi aktivno politiko upravljanja dolga, s katero se bodo samo v letu 2017 stroški za obresti znižali za 8,2 % glede na letošnje stroške. Vlada s proračuni 2017 in 2018 ponovno krepi javne investicije, hkrati pa želi spodbujati tudi razvoj finančnih instrumentov in orodij za povratno financiranje. Oba proračuna odražata tudi ponovno krepitev črpanja EU sredstev, ki je v letošnjem letu upočasnjena, pri čemer je treba upoštevati, da se v tej finančni perspektivi poraba evropskih sredstev ne osredotoča več toliko na klasične investicijske projekte, ampak bolj v vlaganje v človeške vire, znanost in raziskave. Zastavljena politika bo omogočila, da za prioritete v proračunu 2017, kot je že omenil predsednik, namenimo skoraj 2,2 milijarde evrov, v letu 2018 pa skoraj 2,3 milijarde evrov. Prioritetna področja lahko razdelimo v štiri točke: vlaganja v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in v povečanje varnosti v najširšem pomenu besede. Za vlaganja v infrastrukturo s ciljem večje kakovosti življenja in dela bomo v proračunu za leto 2017 namenili 522 milijonov evrov, v letu 2018 pa 595 milijonov. Na področju prometa so med pomembnejšimi vzvodi za spodbujanje gospodarske rasti in mobilnosti, investicije v javno železniško infrastrukturo ter ohranjanje in razvoj državnega cestnega omrežja. V okviru trajnostne mobilnosti je glavni namen spodbujanje integriranega sistema javnega potniškega prometa ter s tem poenostavitev uporabe javnega prevoza. Nadaljujejo se vlaganja v reorganizacijo državne informatike in centralizacijo stvarnega premoženja z namenom, da se poveča učinkovitost dela javne uprave. Več sredstev je namenjenih financiranju projektov širitve in izgradnje novih sistemov daljinskega ogrevanja in financiranju investicij za izgradnjo objektov za proizvodnjo električne energije in obnovljivih virov. Za vlaganja v znanost in zaposlovanje bo prihodnje leto namenjenih 370 milijonov evrov, leta 2018 pa 393 milijonov evrov. Več sredstev bo namenjenih krepitvi infrastrukture za raziskave in inovacije, spodbujanje naložb podjetij v raziskave in razvoj ter razvoju širokopasovnih storitev. Večje bo tudi povezovanje področij znanosti, kulturnih in kreativnih industrij ter gospodarstva. V letih 2017 in 2018 se načrtuje izvajanje novih vsebin za krepitev aktivnega vključevanja v zaposlovanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanje zaposljivosti, kot so, na primer, socialna aktivacija ter povezovanje z zaposlitvenimi programi, večgeneracijski centri za družine, učne delavnice na področju spodbujanja socialnega podjetništva in podobno. Sredstva za krepitev kakovosti storitev za zdravje iz državnega proračuna se bodo v prihodnjih dveh letih povečala za 30 %, na več kot 100 milijonov. Ob tem se bodo povečali tudi odhodki zdravstvene blagajne, ki bodo znašali več kot 2,6 milijarde evrov letno. Ukrepi bodo usmerjeni v sistem financiranja in optimizacije zdravstvene oskrbe ter v vzpostavitev integriranega sistema dolgotrajne oskrbe. Financiranje zdravstvenega varstva bo težilo k dopolnitvam in spremembam sistema glede na dohodkovne zmožnosti posameznika po načelu vzajemnosti in solidarnosti. Glede na izrazito potrebo po vzdržnosti bo poudarek na razvoju primarnega zdravstvenega varstva, ki temelji na mreži zdravstvenih izvajalcev ob hkratnem razvojno koordiniranem in regijsko naravnanem sekundarnem delovanju kliničnih strokovnih področij. Med večje investicije v zdravstvu sodijo diagnostično-terapevtski trak Sever z ljubljansko urgenco, ki bo zaokrožil že dokončan projekt mreže urgentnih centrov, vzpostavitev dispečerske službe zdravstva, požarna sanacija Onkološkega inštituta in UKC Maribor, opremljanje Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, izvedba investicije v Oddelek za invalidno mladino Stara gora in nabava drage medicinske opreme za več javnih zdravstvenih zavodov. Nadaljeval se bo projekt nujne medicinske pomoči.

Na področju povečanja varnosti v najširšem pomenu se bodo sredstva z letos ocenjene milijarde evrov leta 2017 in 2018 povečala na približno milijardo in 200 milijonov. Slovenija je z varnostnega vidika sicer med najmanj tveganimi državami, vendar okoliščine in nujen razvoj zahtevajo primerno umeščenost vseh vidikov varnosti. Poudarek bo usmerjen na naslednja področja: kreiranje, načrtovanje, izvajanje ter podpora uresničevanju obrambne in varnostne politike Slovenije in razvoj slovenskega obrambnega sistema. S proračunoma 2017 in 2018 bodo zagotovljena v letu 2016 dogovorjena večja sredstva za izboljšanje materialnega položaja policistov, še naprej pa se dodatna sredstva zagotavljajo tudi za izboljšanje tehnične opremljenosti v policiji.

Z vidika pravne varnosti se povečujejo sredstva na področju pravosodja z namenom povečanja učinkovitosti delovanja pravosodnih organov. Tako bo pričela z delovanjem služba za nadzor nad organizacijo poslovanja sodišč, uvedena bo nacionalna specializirana probacijska služba. Centralizacija informacijske podpore poslovanju sodišč bo omogočila centralizacijo logističnih storitev vseh sodišč znotraj Vrhovnega sodišča. Okrepljena bodo sredstva, namenjena celovitemu področju upravljanja z vodami, za ukrepe poplavne varnosti, skrbi za izboljšanje in infrastrukture ter kvalitete oskrbe s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Za realizacijo in zaključevanje programa odprave posledic naravnih nesreč z namenom vzpostavitve normalne uporabe zemljišč.

Zagotovo so v proračunu še druga področja, ki jih na temu mestu nisem posebej izpostavila. To pa ne pomeni, da niso prav tako pomembna. Večjo pozornost jim bomo namenili v naslednjih dneh in tednih, ko bomo podrobneje obravnavali posamezne politike oziroma področja proračunskega financiranja. Po letih krize ko je bilo iz leta v leto treba zmanjševati javno finančno porabo na vseh področjih smo prešli v obdobje, ko lahko v splošnem za financiranja javnih potreb zagotovimo nekoliko več sredstev. Z ugodno gospodarsko klimo rastejo tudi pričakovanja do državnega proračuna, tako na strani odhodkov kot tudi na strani nominalnega zniževanja prihodkov.

Če želimo zagotoviti stabilnost slovenskih javnih financ, k čemur nas zavezuje ustava pa tudi naše prepričanje, da so stabilne javne finance predpogoj za oblikovanje konkurenčnega in stabilnega poslovnega okolja moramo pričakovanja uskladiti z dejanskimi možnostmi. Glavni cilj obeh predlogov proračunov je da bi bila ob skrbi za javno finančno stabilnost ustrezno razvojno naravnana, da bi omogočala nadaljevanje stabilne gospodarske rasti, prepoznala največje vrzeli, ker je potrebno vlaganje javnega denarja, hkrati pa bi upoštevala tudi potrebe posameznih skupin prebivalstva.

Verjamem, da nam je s predlogoma proračunov za leti 2017 in 2018 uspelo najti ravnotežje med vsemi zgoraj navedenimi prioritetami in da sta dobra podlaga za naš nadaljnji razvoj.

Hvala lepa.

Hvala.

S tem je predstavitev proračunskega memoranduma 2017 in 2018 predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 ter predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2018 končana.

Predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju, ministrici za finance, mag. Mateji Vraničar Erman se zahvaljujem za predstavitev.

Z današnjo predstavitvijo prične teči rok za vlaganje amandmajev k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 in k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2018. Poslanke in poslanci, poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in vlada lahko amandmaje k predlogu sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2017 vložijo najkasneje 3 dni pred sejo Državnega zbora na kateri bo predlog sprememb proračuna obravnavan. K predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2018 pa lahko poslanke in poslanci, poslanske skupine in zainteresirana delovna telesa amandmaje vlagajo do vključno 15. oktobra 2016.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.

Prehajamo na obravnavo predloga sklepa o imenovanju predsednika Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in podpredsednice Odbora za finance in monetarno politiko. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Poslanska skupina Stranke modernega centra. Prijavljenih k razpravi ni.

Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za predsednika Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo imenuje mag. Dušan Verbič in za podpredsednico Odbora za finance, monetarno politiko gospa Vojka Šergan. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, nihče pa ni bil proti.

(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zaključujem to točko ter 35. izredno sejo Državnega zbora.

Hvala.