Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 27. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Jelka Godec, gospa Eva Irgl, dr. Jasna Murgel, gospa Erika Dekleva, gospa Anja Bah Žibert od 13. ure dalje, gospod Bojan Podkrajšek, dr. Anže Logar, gospod Jožef Horvat, dr. Franc Trček od 14.30 ure dalje, mag. Branislav Rajić od 16. ure dalje in gospod Igor Zorčič od 15. ure dalje.

Na sejo sem vabil: predsednika Vlada, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, mag. Gorana Klemenčiča, ministra za pravosodje k 19.a točki dnevnega reda, dr. Marka Novaka, predsednika Sodnega sveta k 19.b točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 27. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 3. februarja 2017 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Poslanska skupina Združena levica Državnemu zboru predlaga, da z dnevnega reda 27. seje umakne 7. točko, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o občinskem redarstvu. Predlog z dne 10. 2. 2017 ste prejeli danes in je objavljen na e-klopi.

Želi besedo predstavnik Poslanske skupine Združena levica kot predlagatelji umika? Ja. Besedo ima dr. Franc Trček.

Hvala za besedo, gospod predsednik Državnega zbora!

Tisti, ki smo bili na seji odbora, se spomnite, da smo po burni in mogoče celo premalo vsebinski razpravi o predhodni točki Zakona o tujcih proti koncu seje obravnavali tudi Predlog zakona o občinskem redarstvu. Iz razprave je bilo vidno, da gre, da ohranim malo digniteto te hiše, bom poskušal reči vljudno za nek zelo nespodoben in nedodelan predlog. Poslušali smo tudi predstavnico občinskih redarjev in redark, ki je izrazila številne pomisleke. Na sami seji odbora smo nekako predlagali ministrstvu, da umakne točko dnevnega reda in nekako, kot se temu reče, v neki razpravi z vsemi deležniki ponovi vajo, ampak je državni sekretar v bistvu, ne morem reči drugega, kot se navzel nekih manir gospoda Cerarja iz zadnjega časa in je na vsak način hotel, da gre točka naprej. Niti ne bom bral obrazložitve, ki so mi jo moji napisali, ker sem cel dopoldne sedel na neki nič manj sporni seji s področja energetike, prebral bom samo poročilo odbora, citiram:

"Glede na navedeno, ZPS ocenjuje, da njihove pripombe ostajajo v celoti utemeljene. Predlog zakona vsebuje ustavne in pravnosistemsko sporne rešitve, česar dodatna obrazložitve ministrstva ne odpravljajo niti ne zmanjšujejo." In v bistvu skozi neko razlago same redarke je bilo zelo jasno, da gre za neko področje, ki ga je po desetletju potrebno temeljito premisliti in urediti, potrebno se je tudi vprašati iz njenega ubesedovanja, ali mi v bistvu s tem želimo lokalno policijo ali želimo nekaj drugega. V tem primeru verjetno tudi obravnavo zakona prenesti na neko drugo ministrstvo in v bistvu resno ponoviti vajo tudi iz razloga do samih redarjev in redark, ki bodo tukaj, dejansko potegnili najkrajšo in v katerih prepogosto stresamo nek naš bes. Kdorkoli si je prebral magnetogram tiste seje, ve da bi bilo nedopustno, da tako nedodelan zakon gre v obravnavo na 27. seji Državnega zbora in zato predlagamo umik te točke, ki upam, da ga boste podprli.

Hvala.

Želi besedo predstavnik Vlade kot predlagateljice predloga zakona?

Besedo ima dr. Nejc Brezovar, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Morda le določena dopolnila. Poglejte, Zakon oziroma predlog zakona je bil v javni obravnavi več kot mesec dni v maju in juniju 2016. Ministrstvo se je pri pripravi predloga zakona držalo vseh določb resolucije o normodajni dejavnosti in menimo, da smo ga tudi zelo široko uskladili z vsemi deležniki, tako strokovnimi kot zainteresirano javnostjo. Naj na tem mestu tudi povem, da smo dobili pozitivna mnenja oziroma od štirih mnenj nekako, ki so prišla, je Mestna občina Ljubljana, kjer je zaposlenih približno petina redarjev, poslala torej pozitivno mnenje k predlogu zakona. Tudi kar se tiče ostalih mnenj moramo povedati, da smo upoštevali tudi pobude nevladnih organizacij, ki so prišle po poteku javne razprave in smo tudi njihove predloge in pobude upoštevali, smo pa tudi po našem mnenju argumentirano odgovorili na stališče Zakonodajno-pravne službe.

Hvala lepa.

Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Še kakšno stališče predlagatelja?

Torej besedo ima dr. Franc Trček.

Poglejte, še enkrat bom ponovil. Vse to kar je bilo navedeno, še ne pomeni, da predlog zakona ni slab. Je v bistvu nedopustno slab, ne dovolj predebatiran, ne dovolj premišljen, kar je bilo opozorjeno s strani številnih deležnikov. Seveda si vsaka Vlada najde par glasov, ki "požegnajo", če se tako izrazim, pravilnost njihove odločitve. Po dveh tretjinah mandata si bom ta mandat, kot verjetno edini mandat, edinega predsednika, ki bo v tem desetletju mogoče obstal 4 leta, zapomnil po pretirani deformaciji dela Državnega zbora. Zakonodajno telo smo mi, izvršilna oblast ste vi. In, če mi ne bi predlagali umik tako slabo pripravljenega zakona bi dejansko derogirali samega sebe, ne bi opravljali neko naše bistveno poslanstvo. Derogacije gredo celo tako daleč, da vabljenim osebam ne damo možnost pojasnil. Derogacije gredo celo tako daleč, da glasujemo ali bo bivša sekretarka generalna Državnega zbora nam dodatno pojasnila kakšno zadevo. In zdi se mi, da je po dveh tretjinah mandata skrajni čas, da se tovrstne derogacije nehajo. In ta predlog gre dejansko v tej luči. Gre za zakon, ki takšen kot je odpira, pušča odprta še številna vprašanja, je nepremišljen in zaradi tega mislimo, da je zaradi resnosti našega dela v bistvu vseh treh vej oblasti in tudi področja, ki ga ureja, nujen umik te točke dnevnega reda, da se zadeva premisli in da se zadeva uredi tako, da bo vsem nam to v dobro.

In tudi v tej luči, če končam, da bom začeli gledati na te redarje ne kot na nekoga, ki nam bodo zaradi vaših narobe parkiranih avtomobilov pobirali denarje ampak da tudi premislimo kaj je smisel in pomen te službe, ki, kot sem že prej povedal, ni jasna. Ni jasno ali gremo v smeri lokalne policije ali gremo v smeri tega, kot imajo na primer urejeno v Avstriji. In tudi že iz razlage je jasno, da so imeli predlagatelji blazne težave, ker niso nič primerljivega v bistvu našli, da bi lahko opravičevali to svoje, pa bom zdaj uporabil besedo, skrpucalo od zakona. Pa ne bi bil rad žaljiv, v bistvu gre za ministrstvo, ki ima že tako ali tako največ vsebinskih nalog, ki jih mora upravljati, različnih. In, še enkrat urgiram, zakon takšen kot je ni primeren za nadaljnjo obravnavo, kar je tudi jasno razvidno iz poročila komisije, ker že tako ali tako SMC običajno malo omili to zgodbo.

In upam, razumnim in odgovornim je jasno, zakaj predlagamo ta umik in seveda, zakaj bomo glasovali za umik te točke. Hvala.

S tem zaključujem razpravo o predlogu za umik in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za umik 7. točke z dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 16, proti pa 43.

(Za je glasovalo 16.) (Proti 43.)

Ugotavljam, da predlog za umik ni sprejet.

Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Glasujemo. Navzočih je 76 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, proti pa 6.

(Za je glasovalo 70.) (Proti 6.)

Ugotavljam, da je dnevni red 27. seje zbora določen.

Postopkovno vprašanje, dr. Vinko Gorenak.

Hvala lepa.

Predsednik, v parlamentarni praksi imajo poslanska vprašanja svoje mesto. Kar se tiče razmerja med opozicijo, koalicijo gredo poslanska vprašanja tudi v smeri kontrole opozicije nad koalicijo. Jaz sem 16. junija lani, osem mesecev nazaj, postavil poslansko vprašanje notranjemu ministrstvu, ki se glasi. Šlo pa je za poslansko vprašanje okoli angažiranja Dejana Ornika, kot policijskega sodelavca. Namreč vprašal sem ali je bil Dejan Ornik registrirani policijski sodelavec? Drugič, prosim za podatek od kdaj je bil registriran sodelavec, in tretjič, zakaj ste mu z odobritvijo vrha kriminalistične policije izplačali 800 evrov? Kakšni so bili razlogi za odobritev sodelovanja in kdaj je bilo to sodelovanje prekinjeno. Poslovnik je popolnoma jasen – 30 dni. Danes je minilo osem mesecev, danes mineva osem mesecev, odgovora Vlade ni. Zdaj glede na to, da je tukaj predsednik Vlada, moram reči, da se jaz po letu 2000 ne spomnim take ignorance. Po letu 2000 jaz mislim, da ni bilo primera, ki bi se lahko zgodil na tak način.

Prejšnji teden je vodja poslanske skupine, na isti točki dnevnega reda kot smo zdaj, opozoril na to zadevo, minilo je mesec dni, zgodilo pa se ni nič predsednik. Vi ste takoj, moram poudariti, izredno korektno reagirali po postavljenem poslanskem vprašanju, proceduralnem predlogu gospoda Tanka in ste Vlado opozorili, pa vendarle odgovora ni. Se pravi Vlada Republike Slovenije ne samo da ignorira mene, ignorira tudi vas.

Zdaj zakaj se mi zdi to poslansko vprašanje pomembno. Predvsem zato, ker po 30 letih dela na policiji, gospod predsednik Vlade, tudi vam lahko to povem, po 30 letih dela na policiji in po 13 mesecih vodenja notranjega ministrstva, vam lahko povem, da delate nezakonito. Pravilnik, ki ga prekrivate in ga nočete dati komisiji je neposredno povezan s tem poslanskim vprašanje. Neposredno povezan. Namreč 800 evrov izplačila je ta gospod lahko dobil samo, samo s podpisom vodij kriminalistične policije. Ker pa vodje kriminalistične policije lažejo…/ znak za konec razprave/…in trdijo, da seveda je to neko lokalno dogovarjanje, torej zavajajo, da gre za lokalno dogovarjanje kriminalista z gospodom Ornigom in seveda to neposredno povezana zadeva in nimate točnih podatkov. Zato še enkrat poudarjam: Nimate točnih podatkov, zavajajo vas ali pa vi verjamete nečemu, kar ni točno. Tajni policijski sodelavec, ki ga policija plačuje na zakonit način, je lahko tako izplačilo dogovorjeno od nas, novelizirano…/ znak za konec razprave/…na podlagi tistega pravilnika samo z vedenjem in podpisom vodij kriminalistične policije. Jaz mislim, da odgovora ni tudi zato, ker prikrivajo tudi ta del.

Prosim še enkrat za odgovor.

Zdaj naj pojasnim, da ta odgovor danes je prišel, torej je dospel danes. Ne, ničesar ne dodajam temu, ampak samo to, da je ta zadeva zdaj postopkovno takšna kot bi morala biti. Se pa strinjam, da bi morala biti že prej realizirana in na to smo opozorili in do odgovora tudi prišli. Tako da lahko nadaljujemo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 32 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za zastavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice, ministri in generalna sekretarka Vlade odgovorijo na vprašanje v največ 5 minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice, ministra in generalne sekretarke Vlade. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na zastavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister ali generalna sekretarka Vlade v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora. V zvezi s točko so se za danes opravičili: gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje, znanost in šport, gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo od 16. ure dalje in gospod Boris Koprivnikar, minister za javno upravo.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katerega v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.

Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Luka Mesec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.

Hvala za besedo in lep pozdrav.

Gospodu premierju bom postavil vprašanje glede t.i. evra za TEŠ, ki ga bomo državljani in državljanke po predlogu Vlade kmalu dobili na položnicah.

V začetku meseca je namreč v javno razpravo bil posredovan predlog novele energetskega zakona, ki uvaja t.i. prednostno dispečiranje, ki je v resnici prispevek za izgubo, ki jo v naši energetiki proizvaja 6. blok Termoelektrarne Šoštanj. Nizke tržne cene električne energije namreč ne omogočajo pokritja obratovalnih stroškov nasedle investicije v TEŠ. Razkorak med tržno in obratovalno ceno, pa ste se zdaj očitno namenili pokriti tako, da boste strošek pokrivanja izgube obesili kar državljankam in državljanom na položnicah. Preko t.i. prednostnega dispečiranja, naj bi letno zbrali med 25 in 30 milijonov evrov.

Zato je moje prvo vprašanje za predsednika Vlade:

Ali ste prepričani, da ni nobene alternative temu?

Ali ste zares preiskali vse rezerve, ki jih naša energetika ima?

Drugo vprašanje pa se nanaša na okoljski vidik tega. Namreč, tukaj gre za neposredno subvencijo v premog, v kurjenje fosilnega goriva, ki proizvaja emisije CO2, segreva ozračje, povzroča marsikatere kronične bolezni in prezgodnje smrti in tako naprej.

Glede tega me najprej zanima:

Ali in na kakšen način je uvajanje t.i. prednostnega dispečiranja skladno z vašo predvolilno obljubo? Namreč, takrat ste obljubili, da boste ukinili okolju škodljive investicije, zdaj uvajate okolju škodljive subvencije in zdaj tukaj uvajate subvencijo za premog.

Drugo vprašanje, glede okoljskega vidika pa se nanaša na Pariški podnebni sporazum. Namreč, samo pred par meseci ste/smo ratificirali, kot država sporazum, ki nam nalaga opuščanje fosilne energije in zmanjševanje fosilnih goriv in emisij CO2. Glede na to, da investicije v obnovljive vire energije že več let… /znak za konec razprave/ stagnirajo, na drugi strani pa po oceni mednarodnega denarnega sklada stroške subvencij za premog v Sloveniji že presega 2 % ruto družbenega proizvoda v Sloveniji, me zanima:

Na kakšen način je to skladno s sporazumom, ki ste ga podpisali v Parizu in na kakšen način nameravate slediti smernicam zmanjševanja emisij CO2, če pa hkrati uvajamo subvencijo za premog v Sloveniji. /znak za konec razprave/

Hvala.