Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 38. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci:

gospa Marinka Levičar, gospa Jelka Godec, dr. Mirjam Bon Klanjšček, mag. Alenka Bratušek, gospa Marija Bačič, gospa Ljudmila Novak, gospa Ksenija Korenjak Kramar, dr. Milan Brglez od 17. ure dalje, gospod Franc Laj, dr. Bojan Dobovšek, gospod Bojan Podkrajšek, gospod Janez Janša, gospod Jožef Horvat, gospod Jernej Vrtovec od 16. ure dalje, mag. Branislav Rajič, gospod Kamal Izidor Shaker, gospod Igor Zorčič, dr. Franc Trček in gospod Roberto Battelli.

Na sejo sem povabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 38. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda seje ste prejeli v ponedeljek, 21. novembra 2016 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 51 poslank in poslancev, za je glasovalo 50, proti nihče.

(Za je glasovalo 50.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 38. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na obravnavo PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S SOCIALNIM POLOŽAJEM PRIPADNIKOV SLOVENSKE VOJSKE.

Predlog priporočila je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 24 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 19 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Žanu Mahniču.

Hvala za besedo, predsednik, spoštovana ministrica, general Osterman, spoštovane kolegice in kolegi.

Današnja seja poteka na temo, ki je iz meseca v mesec bolj aktualna. Na katastrofalno socialno stanje v vojski v Poslanski skupini SDS opozarjamo že od začetka mandata te Vlade, ko se je trend odhodov iz Slovenske vojske še dodatno obrnil navzdol in ko so razlogi za odhode postajali vse jasnejši in odmevnejši. Trenutno socialno stanje je katastrofalno in daleč največji dokaz za to je število odhodov iz Slovenske vojske v zadnjem času, ki je v porastu in razmerje odhodov in prihodov kljub nasprotnim trditvam ministrice Katičeve še zdaleč ni stabilizirano. V stališču, ki gaje podal predsednik države gospod Pahor je zapisano, da je Slovenska vojska v samo lanskem letu zapustilo kar 540 pripadnikov. Pripadniki Slovenske vojske ki delajo v vojašnicah v Celju in Mariboru opisujejo trenutno stanje kot eksodus zaposlenih v Avstrijo zaradi prenizkih plač zaradi česar težko preživijo sebe in družino v regiji, kjer je brezposelnost visoka in je marsikateri partner vojaka brez službe. Več kot 100 pripadnikov Slovenske vojske je, kot smo lahko zasledili v medijih, prejelo humanitarno pomoč v obliki najosnovnejših sredstev za preživetje. Drznem si trditi, da je Vlada Republike Slovenije v oskrbo migrantov, ki so nelegalno prečkali ozemlje Republike Slovenije in med tem uničevali vlake in drugo opremo ter nehvaležno po tleh metali hrano vložila neprimerno več napora, skrbi in sredstev kot v lastne države, ki na svoji delovni uniformi vsak dan nosijo simbole države, ki mnogi med njimi za pošteno delo ne omogoči več človeka vrednega preživetja.

Okoli tisoč 200 zaposlenih v Slovenski vojski je uvrščenih okoli 20. plačilnega razreda, da boste imeli predstavo. Vojak začetnik v 19. plačnem razredu ima 890 evrov bruto plače oziroma okoli 620 evrov neto plače. Vojak v pehoti z več kot 10-letnimi izkušnjami je v 21. plačilnem razredu in zasluži malce manj kot 700 evrov neto. Še za ekonomskega migranta, ki je prosilec za azil Vlada nameni več denarja mesečno kot za plačilo vojaka, kar je absurdno. Zaradi plačne politike na Ministrstvu za obrambo se nadure skorajda nikoli ne izplačujejo. Področje obrambe je tudi glede nadur urnikom v javni upravi. Pripadniki prejemajo presežke opravljenih ur v obliki kompenzacijskih ur, ki jih nato koristijo med tednom, v skladu z ukazom nadrejenega. Na blagajni v trgovini pa se plenic za dojenčke na žalost ne da plačati s kompenzacijskimi urami. Trditev sekretarja Bizjaka, da se sedaj po 6 mesecih kompenzacijske ure izplačujejo je čisto zavajanje, saj je nadrejenim ukazano, da morajo vojaki, razen v ekstremnih pogojih, vse ure koristiti preden jim po 6 mesecih zapadejo.

Trenutno so v Slovenski vojski, kljub dodatnim napotitvam v Sredozemlje in Irak zmanjšuje število pripadnikov na misijah v tujini, na primer na Kosovu. Misije, ki so predstavljale socialni korektiv so sedaj vse težje dostopne in tako se katastrofalno stanje v Slovenski vojski še slabša. Dodatno k slabemu socialnemu stanju prispeva pomanjkanje denarja na ministrstvu za opremo, ki bi bila bolj varna in prijazna do vojaka. Vojak si tako iz že sedaj nizkih plač sami kupujejo nahrbtnike, obutev, rokavice, oblačila za hladno vreme in podobno. Med migrantsko krizo se je pokazalo žalostno stanje na področju obrambe ko so vojaki za krizne primere prijeli razpadajočo opremo za nadzor množic. S tem smo bili seznanjeni člani Odbora za obrambo tudi na terenu s strani pripadnikov in pa tudi poveljujočih.

V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bi si, če bi imeli vojaki višje plače sami kupili še ta zaščitna sredstva. V zadnjih letih Ministrstvo za obrambo več sredstev namenja za oglaševalske kampanje na radiu, televiziji, internetu in drugod. Potencialnim vojakom sporoča, da je delo v vojski častno, da je polno izzivov in osebnega zadovoljstva. Kar reklama ne pokaže je stanje na vojakovem računu 5. v mesecu. Ne pokaže niti vojaka, ki prejema pakete dobrodelne moči. Ne pokaže vojaka, ki ga za mizerno plačo nikoli ni doma. Namesto, da Ministrstvo za obrambo zapravlja milijone evrov za oglaševalske kampanje, ki očitno nimajo haska, naj raje denar nameni za dvig plač vojakov in izplačilo nadur za vsako dodatno oddelano uro. Na tak način se bo marsikateri mlad fant ali dekle raje pridružil vojski, pa tudi tisti, ki so že sedaj zaposleni, bi svoje delo opravljali bolje in z večjim zadovoljstvom.

Kljub zavajajočim trditvam sekretarja Bizjaka in ministrice Katičeve socialnega dialoga med sindikati in ministrstvom ni, saj pogovori o načinu registracije delovnega časa sindikalnih delavcev ne morejo biti del socialnega dialoga. Odločitve pogajanj med Vlado in sindikati vplivajo na plačno politiko v vojski, kljub temu, da se sindikati obrambnega sektorja z vsebinskimi zaključki pogajanj niso strinjali. Predstavniki vojaških sindikatov že skoraj leto in pol ne morejo več sodelovati na formalnih in neformalnih pogajanjih z Vlado, kar pomeni, da je možnost kakršnegakoli dogovora med Vlado in vojaki enaka ničli. Potrebna je takojšnja vključitev sindikatov v pogajanja z Vlado, saj bodo le tako lahko izpogajane rešitve tudi v dobro obrambnega sektorja, ne samo učiteljev in drugih zaposlenih v javnem sektorju.

Varnostne razmere v naši bližnji in daljni okolici se slabšajo iz dneva v dan. Razmere se slabšajo v vzhodni Evropi, na Bližnjem vzhodu, v Turčiji, Sredozemlju, Afriki in drugod. Ustanavljajo se Natove sile za hitro posredovanje, zavezniki krepijo svojo prisotnost na Baltiku, Vlada pa stoji križem rok in ne uredi osnovnih pogojev za življenje vojakov, ki nas bodo v primeru poslabšanja razmer morali braniti. Ne samo to, zaradi slabih pogojev je odhodov iz dneva v dan več in upravičeno se lahko vprašamo, ali nas bodo v primeru oboroženega konflikta branili generalštabni podčastniki in častniki, ker če se bodo stvari nadalje v to smer odvijale, v katero gredo sedaj, bodo čez nekaj let samo še oni zaposleni v vojski, bojne enote pa bodo prazne. Varnost je dobrina, ki se je ne da nenadoma vzpostaviti takrat, ko so krizne razmere v polnem razmahu. V času relativnega miru je treba vojsko usposobiti, jo opremiti, plačati in pripraviti na boj. Mizerno plačani vojaki in nizka morala, ki iz tega izhaja, močno spodkopava obrambne sposobnosti države, Republike Slovenije. Boj za boljše socialno stanje v Slovenski vojski ne bi smel biti boj Slovenske demokratske stranke, temveč bi si Vlada morala za čim boljše socialno stanje v vojski iskreno prizadevati, ne pa da tako na Odboru za obrambo kot v Državnem zboru naše pozive in predloge za izboljšanje stanja nenehno zavrača. Predsednik Vlade dr. Miro Cerar se je med intervjujem na komercialni televiziji ta teden pohvalil, da smo z njegovo Vlado ponovno postali kredibilen sogovornik v mednarodnih povezavah in da naša beseda zopet nekaj šteje. Z manj kot 1 % BDP, namenjenega za vojsko - in vojsko, ki jo bosta, očitno, čez nekaj let po velikosti prehitela celo Luksemburg in Malta -, je dejstvo, da bo ta kredibilnost, če jo bo pod to Vlado v Natu dejansko sploh še kaj, dokaj hitro izpuhtela. Pred meseci je Vlada Republike Slovenije ugodila zahtevam policistov. Ta teden je to storila v primeru zdravnikov. Kolegice in kolegi, kdaj pridejo na vrsto vojaki? Na katastrofalno stanje v Slovenski vojski opozarjamo že od začetka mandata te Vlade, pa se zdi, da tako pozivi opozicije kot strokovne javnosti pri Vladi ne zaležejo. Denar se pri Vladi najde za vse, razen za tiste najslabše plačane in tiste, ki so pripravljeni na ukaz postaviti svoje življenje za državo, za njene državljanke in državljane na nitke.

Kolegice in kolegi! Več kot dovolj razlogov je, da smo predlagali sklic izredne seje Državnega zbora, ki bo minila samo z razpravo, žal pa se ne bomo razšli s konkretno sprejetimi sklepi. Čez dober mesec bo tu novo leto 2017. Ministrica je rekla, da bodo nekatere stvari do konca decembra urejene. Do konca decembra tako v Slovenski demokratski stranki dajemo čas, da se seznanimo z dokumenti, ki jih je ministrica obljubila, in z dokumenti, ki se trenutno pripravljajo. Kot sem bil seznanjen, naj bi do konca decembra dobili tudi Zakon o obrambi. No, in kako je s tem? Niti še ni bilo nobenih predlogov za srečanje v poslanskih skupinah, tako verjetno Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski ne bo. Kljub temu, če bi slučajno enkrat v prihodnosti dobili ta zakon, če bo tak kot osnutek, ne izboljšuje stanja v Slovenski vojski, ampak trenutni položaj, kakršen je, uzakonja. To se pravi, ne gledamo naprej, ne vidimo naprej, gremo v nasprotju z vsemi srednjeročnimi in dolgoročnimi programi in pač stanje kakršno je opravičujemo. Pogovarjamo se o proračunih za obrambo za prihodnje dve leti. Naslednje leto bo vojska dobila dobrih 18 milijonov evrov več za nekaj škornjev, za nekaj bojnih uniform. Kaj pa je z opremo? Kaj pa je z vsem ostalim? Ne samo, da vojski pada morala zaradi tega, ker v vojski ni stimulativne plačne politike. Vojski pada morala tudi zaradi tega, ker ni potrebne opreme, ker ni sodobne opreme, ker ko se pogovarjaš z vojaki, ko gredo na misijo v tujino, lahko en dan potem, ko greš z njimi na kavo, poslušaš samo kaj so videli, kako so oboroženi bili njihove kolegice in kolegi iz zavezniških vojsk, in da jih je sram, da morajo s takšno opremo predstavljati državo v tujini. Na to je verjetno mislil predsednik Vlade, ko je govoril o tem kako smo si dvignili ugled v tujini. Na štajerskem se odpre še kakšna firma, kakšno podjetje, ki bo zaposlilo nekaj sto ali tisoč ljudi, bodo odšli še tisti, ki sedaj za mizerne plače delajo v 72. brigadi Slovenske vojske. Čedalje več je odhodov ne samo tistih, ki prejemajo mizerne plače, ampak tudi tistih z visokimi izobrazbami, tudi tistih, ki so se šolali na elitnih vojaških šolah v tujini, ampak če si z elitno vojaško šolo v tujini, 5 let na činu poročnika, vodiš vod, logično, da boš šel, ko ti bo nekdo ponudil tisoč 500 evrov plače, neto, ker pač delodajalci se zavedajo kakšne izkušnje imajo častniki Slovenske vojske, sploh tistih, ki potrebujejo kader za pospeševanje procesov, itn., da potrebujejo kader, ki ima odlične vodstvene izkušnje. Naši častniki to imajo in takšni se odločajo, da zapuščajo Slovensko vojsko. Slovenska vojska se čedalje bolj bliža tistemu, kar so nekoč govorili Socialni demokrati, meja 5 tisoč pripadnic in pripadnikov. Že če bi sedaj sešteli tisti, ki lahko gredo na teren, pridemo na številko 4 tisoč 200, več dvomim. To se je pokazalo tudi v migrantski krizi, katero smo z zadnjimi napori, govorim predvsem v kadrovskem smislu, še kolikor toliko obvladali, da je niso čutili državljanke in državljani z izjemo tistih pač tam v / nerazumljivo/ katerimi so migranti dobesedno prečkali dvorišče. Verjetno ste vsi videli kaj je izjavil turiški predsednik Erdogan. Gospe in gospodje, kaj bomo storili ob tem, da imamo Eksodus pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ko bo ta islamistični diktator odprl vrata in spustil na sto tisoče, na milijone migrantov v Evropo. Takrat bomo klicali na pomoč policijo, takrat bomo klicali na pomoč vojsko. Policistom ste dvignili plače. Prav je tako. Že prej so bili bolje plačani od vojakov. Gospe in gospodje, sedaj je pa res čas, da nekaj naredite še za pripadnice in pripadnike Slovenske vojske. Že to, da so uvrščeni v plačni sistem skupaj z ostalimi javnimi uslužbenci, je anomalija o kateri vejo pripadnice in pripadniki sami največ povedati. Da ne gre na teren, ker dobi tistih 80 centov dodatka, da raje ostane doma, vzame bolniško, se opraviči na člen, da ima majhne otroke in zaradi tega ne gre na teren. Zakaj? Ker več dobi s potnimi stroški, če vsak dan pride v službo v enem tednu kot pa, če gre za en teden na Mlake ali pa Poček. To je realna situacija. Ker, če so tam ne dobijo dodatkov za prevoz in druge stvari in je na koncu plača nižja. To so anomalije za katere, ko sem šel brati magnetograme, je Slovenska demokratska stranka sklicala sejo že v januarju leta 2014, torej še pod prejšnjo vlado. Ampak da se da, ste dokazali v primeru policistov in zdravnikov. Sedaj pa pričakujemo, da boste enako storili tudi s tistimi, ki imajo najbolj mizerne plače hkrati pa največjo odgovornost za varnost in pa obrambo naše domovine naše države Republike Slovenije.

Veselim se konca decembra, ko bomo lahko pogledali kaj je ministrstvo storilo. Veselim se januarja in februarja, ko bomo v Slovenski demokratski stranki zopet predlagali priporočila za izboljšanje stanja. Hvala lepa.

Predlog priporočila je na 43. nujni seji 14. 11. 2016 obravnaval Odbor za obrambo kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor točk predloga priporočila ni sprejel je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo članu odbora gospodu Francu Brezniku.

Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Spoštovana slovenska javnost.

Odbor za obrambo je na 43. nujni seji 14. novembra 2016 kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vlade Republike Slovenije v zvezi z socialnim položajem pripadnikom Slovenske vojske, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom in je objavljen na spletni strani Državnega zbora. Dopolnilna obrazložitev je v imenu predlagatelja takrat podal predsednik odbora gospod Žan Mahnič, ki je poudaril, da so poslanci že spomladi zahtevali izredno sejo o stanju pripravljenosti Slovenske vojske saj se je stanje na področju obrambe izrazito poslabšuje že vse od leta 2009, ko je predsednik Vlade, prav sedanji predsednik republike, Borut Pahor.

Na 31. izredno sejo Državnega zbora, ki se je začela 25. aprila 2016 je bil povabljen tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil predsednik republike Borut Pahor, ki je Državni zbor in Vlado opozoril, da mora Slovenija tudi, zaradi poslabšanja mednarodnih varnostnih razmerij nalog v Natu sprejeti ukrepe za izboljšanje ravni pripravljenosti Slovenske vojske. Pred razpravo na tem odboru na seji torej Državnega zbora je Odbor Državnega zbora za obrambo zavrnil predlog Slovenske demokratske stranke in Nove Slovenije naj Državni zbor Vlado pozove k zagotovitvi dodatnih 46 milijonov evrov za Slovensko vojsko. Zavrnjeni sta bili tako priporočili o tem, da naj Ministrstvo za obrambo pripravi strateški pregled obrambe in naj ministrstvo konkretizira vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine s končno operativno zmogljivostjo vsaj v letu 2018. Kljub opozorilom odgovorni ne storijo torej ničesar, da bi se katastrofalno stanje v Slovenski vojski v kakršnikoli meri začelo reševati. Predstavniki vojaških sindikatov poleg tega opozarjajo še na nekatere druge anomalije, ki so že dlje časa prisotne v Slovenski vojski. Predlagatelj v tem spomni, da je več kot 1200 zaposlenih v Slovenski vojski uvrščenih pod 20. plačnim razredom in da je povprečna neto plača vojaka začetnika 700 evrov in da se po 10-ih letih ne povzpe na več kot 840 evrov in da je za humanitarno pomoč tokrat torej v letošnjem letu zaprosilo več kot 100 vojakov Slovenske vojske. Posledica trenutnega katastrofalnega stanja v Slovenski vojski je tudi nikoli izvedena strukturna reforma na Ministrstvu za obrambo, na katerem se v preteklih 90-ih letih zaposlovalo, zato, da se je na splošno zmanjševala brezposelnost države ne pa zato, da bi ta kader služil za podporo in razvoj Slovenske vojske.

Predstavnik Zakonodajno-pravne službe dr. Samo Divjak je v predstavitvi njihovega pisnega pravnega mnenja povedal, da Zakonodajno-pravna služba ugotavlja, da bi se 1. točka priporočila v enem delu lahko imela vsebino sklepa. V zvezi z 2. in 3. točko priporočila ugotavljajo, da razlogi za sklic izredne seje Državnega zbora oziroma v obrazložitvi predlaganega priporočila ni navedb, ki bi utemeljevala sprejem teh dveh točk. Zakonodajno-pravna služba je mnenja, da bi bilo treba predlagano opravičilo v tem delu dopolniti.

Državni sekretar gospod mag. Miloš Bizjak je predstavil pisno mnenje Vlade varčevalni ukrepi in posledično zmanjševanje obrambnega proračuna. Po letu 2010 so imeli vplivna razvoj načrtovanih zmogljivosti Slovenske vojske, uresničevanje sprejetih zavez v okviru Nata ter sposobnosti izvajanja zakonsko opredeljenih nalog Slovenske vojske. Ena od posledic varčevalnih ukrepov se kaže tudi v Slovenski vojski. Vlada RS je že svoje mnenje o predlogu priporočila v zvezi s stanjem v Slovenski vojski poudarila, da spremembe v širšem varnostnem okolju kateri smo priča v zadnjem okolju in s tem povezano potreba po učinkovitemu soočanju z varnostnimi tveganji zahteva oblikovanje celovitih sistem rešitev z ciljem zagotoviti učinkovitega vzdržljivega obrambnega sistema, ki bo zagotovil ustrezno raven obrambne sposobnosti države. Vlada Republike Slovenije je v tem okviru izvajala naslednje ukrepe: Ministrstvo za obrambo je že končani strateški pregled obrambe, pripravlja se prenova temeljnih normativnih dokumentov obrambnega sistema, predvsem pa se skupaj z zavezniki oblikuje nov paket ciljnih zmogljivosti v Natu.

V nadaljevanju je odbor glasoval o vseh točkah predloga priporočila, skupaj in jih torej ni sprejel. Na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z odstavkom 61. člena Poslovnika… … / znak za konec razprave/ Državnega zbora z dne 9. decembra 2009 je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi s socialnim položajem pripadnikov Slovenske vojske na matičnem delovnem telesu končana.

Najlepša hvala.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade ministrici za obrambo gospe Andreji Katič.

Spoštovani.

Že na 31. izredni seji Državnega zbora 5. maja letos, na kateri se je obravnavalo stanje v Slovenski vojski, sem predstavila stališče, da se Vlada zaveda, da spremembe v širšem varnostnem okolju zahtevajo oblikovanje celovitih sistemskih rešitev, s ciljem zagotovitve učinkovitega in vzdržljivega obrambnega sistema, ki bo zagotovil ustrezno raven obrambne sposobnosti države. Takrat sem poudarila, da Ministrstvo za obrambo v tem okviru deluje v treh smereh. Prvič, pripravlja se strateški pregled obrambe. Drugič, pripravlja se prenova normativnih dokumentov, od katerih je predlog zakona v obravnavi, že v javni obravnavi, zakona o obrambi že v javni obravnavi, hkrati pa se pripravljajo spremembe zakona o službi v Slovenski vojski. In tretjič, skupaj z zavezniki bo oblikovan nov paket ciljnih zmogljivosti v Natu.

Poleg navedenega sem poudarila, da je zaustavitev padca obrambnih izdatkov in njihovo postopno zviševanje cilj, ki ga bo vlada zasledovala v srednjeročnem obdobju in je zajet tudi v srednjeročnem obrambnem programu za obdobje 2016-2020. V nasprotju s trditvami predlagateljev te izredne seje, ki trdijo, da odgovorni ne storijo ničesar, vas lahko obvestim o pomembnem napredku na vseh navedenih področjih. Seveda pa vseh težav, ki so se nakopičile v obrambnem sistemu ni mogoče rešiti takoj.

Prav tako sta javnofinančni okvir in sistem plač v javnem sektorju dva pomembna okvira, znotraj katerih se nahaja tudi Slovenska vojska.

Danes lahko poročam, prvič, da je strateški pregled obrambe 2016 zaključen in da so predlagani ukrepi v medresorskem usklajevanju. Na podlagi analiz, ki zajemajo tudi kadrovsko področje v Slovenski vojski, so bile oblikovane zaključne ugotovitve ter pripravljeni predlogi ukrepov, ki bodo v postopek obravnave na Vladi posredovani predvidoma v mesecu decembru.

Drugič, glede prenove normativnih dokumentov, zaključena je bila javna obravnava zakona o obrambi ter medresorsko usklajevanje. Z osnutkom zakona smo seznanili že pred poletjem tudi poslanske skupine in z nekaterimi med drugimi tudi z SDS opravili sestanke na to temo. Nov zakon o službi v Slovenski vojski je tudi pripravljen, in bo naslednji četrtek najprej predstavljen sindikatom, saj želimo z njimi naprej uskladiti določene rešitve.

In tretjič, pri usklajevanju novih ciljev zmogljivosti smo v t.i. tretji fazi obrambnega načrtovanja, ko se oblikuje cilje zmogljivosti Nata. V septembru smo sprejeli formalni predlog ciljev, na podlagi katerih je opravljane analiza. Naš odgovor bo poslal v Nato v začetku decembra, v januarju pa bo v Ljubljani potekalo bilateralno usklajevanje.

Vlada sledi tudi cilju zaustavitev padanja obrambnih izdatkov in postopno zviševanje sredstev, saj se v proračunih za naslednji dve leti področju obrambe daje prioritete. Sredstva se v letu 2017 zvišujejo za 22 milijonov evrov ter v proračunu za 2018 še 22,8 milijona evrov glede na predlog za leto 2017. Torej, skupaj v dveh letih za 67 milijonov evrov. Za Slovensko vojsko bo od tega zagotovljenih v 2017 dodatnih 19 milijonov, v letu 2018 pa še dodatnih 18 milijonov, kar v dveh letih pomeni 55 milijonov evrov. Za zviševanje finančnih sredstev za Slovensko vojsko bo vplivalo tudi na položaj njenih pripadnikov. Za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske pa so bili v letu 2016 izvedeni eni konkretni ukrepi. Na kadrovskem področju so bili sprejeti ukrepi, usmerjeni v izboljšanje stanja popolnitve Slovenske vojske ter v pomlajevanje strukture. Na področju logistike, je bila nabavljena določena medicinska oprema, JRKBO oprema, oprema za neeksplodirana ubojna sredstva, 1200 kompletov bojne uniforme, tisoč zaščitnih jopičev, glušniki za zaščito sluha, elektronska komunikacijska oprema ter brezpilotna letala z izgradnjo modula ISTER(?) v motorizirani bataljonski bojni skupini.

Na področju usposabljanja, so bile s ciljem dviga strelske usposobljenosti izvedene spremembe na področju izvajanja streljanj, izvaja se aktivnosti, s ciljem podpore jamstvenim ukrepom zavezništva, skozi vaje in kolektivno usposabljanje za dvig interoperabilnosti. Povprečno število dni terenskega usposabljanja na pripadnika Slovenske vojske se je zvišalo in bo v letu 2016 preseglo normativni kriterij 7 dni. Ustrezna ureditev položaja pripadnikov Slovenske vojske je eden izmed ciljev, ki jih pri urejanju stanja v Slovenski vojski zasleduje Vlada. Skozi prenovo sistemske zakonodaje na obrambnem področju se načrtuje nadgradnja obstoječih rešitev v zvezi s položajem pripadnikov, predvsem v tistih delih, kjer so se pokazale določene pomanjkljivosti in kjer je bilo ugotovljeno, da določene specifičnosti, kot so sklepanje pogodb za določen čas, pravice po dopolnjenem 45. letu starosti, omejitve ter prepovedi in podobno, za pripadnike niso ustrezno rešene in ne delujejo stimulativno pri zaposlovanju v Slovenski vojski. Že večkrat sem tudi sama poudarila, da je ureditev ustreznega statusa vojakov eden od pogojev za kadrovsko popolnjevanje in konsolidacijo Slovenske vojske. Če se je pred leti za Zakon o službi v Slovenski vojski uspelo doseči pozitivne učinke pri pridobivanju in nagrajevanju kadra, jih je kasnejša finančna kriza praktično izničila. Restrikcije pri nadurah, potnih stroških, nagradah za podaljševanje pogodb, nagradah pogodbene rezerve in pripadnikov na služenju vojaškega roka, ki so bile pretežno uvedene leta 2012, so pustile globoke posledice v vseh strukturah Slovenske vojske, ki jih je mogoče odpraviti le postopoma. Ob tem pa je treba ponovno povedati, da socialnega položaja vojakov ne opredeljuje samo plača, čeprav gre za najpomembnejši element. Vojaški poklic je zahteven in specifičen. Strinjam se z vsemi tistimi, ki trdijo, da položaj vojakov ni ustrezno urejen, hkrati pa bi rada poudarila, da je po drugi strani socialni položaj vojakov enako slab kot socialni položaj vseh tistih javnih uslužbencev s primerljivo ali nižjo stopnjo izobrazbe. To je posledica nizkih plač v enotnem plačnem sistemu. Povprečna plača vojaka je v prvi polovici leta 2016 znašala 1.085,30 evra bruto ali 750,53 neto. Sicer pa povprečna plača v Slovenski vojski znaša 1.726,68 evra bruto oziroma 1.126,89 neto. Nobeden od vojakov ne prejema minimalne plače, prejemajo pa jo civilne osebe v Slovenski vojski v skupini J. Število pripadnikov, ki so uvrščeni nižje od 20. plačnega razreda, je trenutno 227 in ne 1.200, kot je navedeno v zahtevi predlagateljev. Število pripadnikov na minimalni plači pod 15. plačnim razredom pa se giblje med 81 in 93. Za izboljšanje plač in posledično večjo stimulativnost vojaškega poklica smo izvedli že znotraj veljavne zakonodaje kar nekaj ukrepov. Tako smo izplačevanje dodatka po 59. členu Zakona o službi v Slovenski vojski uskladili z zakonskimi določbami. Obseg izplačevanja tega dodatka je zaradi spremembe izplačevanja in migrantske krize od milijona v letu 2015 poskočil na 4,5 milijona v letošnjem letu. Prejemajo ga med drugim vsi pripadniki, ki so angažirani pri pomoči Policiji, pri obvladovanju migrantske problematike. Pogodbe za zaposlitve sklepamo tudi za obdobje 10 let. Izplačujemo nagrade tako za sklenitev pogodbe, za 10 let 5 povprečnih plač ter za 5 let 1 povprečno plačo, pa tudi za njeno podaljšanje. V Slovenski vojski se od 1. 3. 2016 izplačujejo odrejene nadure in ure prerazporejenega delovnega časa, ki jih pripadniki ne izkoristijo v 6-mesečnem referenčnem obdobju. Plačna masa je letos v Slovenski vojski glede na preteklo leto višja za 17 milijonov evrov, pri čemer je upoštevano tudi angažiranje vojske pri migrantski problematiki. Seveda pa po povečevanje plačne mase takoj odpira vprašanje razmerja s stroški operativnega delovanja in investicijami. V zvezi z urejanjem plač primerljivih poklicnih skupin je Vlada 3. 6. letos upoštevaje stavkovni sporazum med Vlado, Policijskim sindikatom in Sindikatom policistov imenovala medresorsko delovno skupino za pripravo poročila o primerljivih delovnih mestih policistov s finančnimi posledicami in predlogi rešitev za odpravo plačnih anomalij. V tem okviru so bila obravnavana tudi delovna mesta pripadnikov Slovenske vojske. Vlada je naložila medresorski delovni skupini za odpravo anomalij pri vrednotenju in nazivov v plačnem sistemu javnega sektorja, da obravnava ugotovitve iz poročila ter do konca letošnjega leta Vladi predloži zaključno poročilo. Prizadevamo si, da bi se plačni razredi pripadnikov Slovenske vojske uskladili z novimi plačnimi razredi policistov po sklenitvi stavkovnega sporazuma in glede na spremembo Zakona o organiziranosti in delu v Policiji. Včeraj smo v vladni postopek vložili spremembo Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede, kjer se za dva plačna razreda predlaga povečanje plač vojaškim osebam do čina stotnik, kar bo imelo vpliv na plačno maso v višini 7,8 milijona evrov letno. S tem bi zagotovili primerljivost, ki je bila vzpostavljena v letu 2007 oziroma v 2008 s policisti. Obžalujem vsak primer, ko se mora kateri koli državljan Republike Slovenije zaradi svojega socialnega položaja po pomoč zatekati k humanitarnim organizacijam. Posebej se mi zdi nesprejemljivo, da so se prisiljeni takšne pomoči poslužiti zaposleni za polni delovni čas, vključno z zaposlenimi v Slovenski vojski, seveda pa se v vsakem sistemu lahko znajdejo posamezniki na socialnem robu iz različnih razlogov na katerih delodajalec pogosto nima neposrednega vpliva. Kljub večkratnim pojasnilom se v zvezi z delitvijo socialne pomoči, s strani Karitasa, vojaškega vikariata v gradivu predlagateljev navaja posplošene podatke s katerimi se poskuša ustvarjati vtis, da skoraj vsi vojaki prejemajo pakete Karitasa, kar ne drži. Po podatkih Karitasa vojaškega vikariata v Slovenski vojski njihovo pomoč prejema okoli 100 posameznikov in družin, ki so se znašli v finančni stiski zaradi daljšega bolniškega staleža, pripadnike katerih partner je izgubil službo, pripadnike, ki imajo številčno družino, tri ali več otrok, družine, ki so jih prizadele naravne nesreče, civilne osebe zaposlene v Slovenski vojski z zajamčenim osebnim dohodkom in nekateri upokojenci.

Dovolite, da se na kratko dotaknem še socialnega dialoga s sindikati. Postopek pridobivanja in obravnavanja mnenja reprezentativnih sindikatov na obrambne področju ureja četrti odstavek 100. člena Zakona o obrambi in sicer: "Če je z zakonom ali kolektivno pogodbo ali pogodbo med ministrstvom in reprezentativnim sindikatom določeno, da mora minister pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata mora predlog odločitve ali akta o mnenju sindikata poslati in določiti razumen rok za oblikovanja mnenja, ki pa ne sme biti krajši kot 15 dni, praviloma. Če minister ne uspe doseči uskladitve predloga odločitve z mnenjem sindikata, lahko sprejme neusklajeno odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni bilo upoštevano mnenje sindikata, in s tem seznaniti sindikat." Podoben postopek pridobivanja mnenja ureja tudi 26. člen Zakona o javnih uslužbencih.

Tudi iz sklenjenih pogodb med ministrstvom in sindikati ne izhajajo drugačne obveznosti ministrstva. Na ministrstvu za obrambo pri usklajevanju predpisov in drugih aktov dosledno upoštevamo določbo četrtega odstavka 100.b člena ZObr, ki določa okvir za vodenje socialnega dialoga pri sprejemanju predpisov na obrambnem področju zato je priporočilo nepotrebno. Hkrati pa je treba dodati, da niti določba ZObr niti 26. člen Zakona o javnih uslužbencih ne določata pravice do kolektivnega dogovarjanja na obrambnem področju. Pri pripravi novega Zakona o obrambi smo predlog najprej predstavili sindikatom in se začeli z njimi usklajevati. Enako bo tudi z novim Zakonom o službi v Slovenski vojski, o smo najprej povabili sindikate v četrtek naslednji teden, da jim predstavimo nove rešitve in z njimi bomo poskušali tudi v največji možni meri uskladiti.

Žal pa nekateri od njih, namesto vsebinskih zahtev raje izpostavljajo formalne, proceduralne razloge, ter se usklajevanje nekaterih pomembnih predpisov kot je na primer prej omenjena sprememba plačne uredbe Slovenske vojske niti ne udeležujejo.

In, če se dotaknem še predloga za pripravo Zakona o odpravi škodljivih posledic ostaja naše mnenje nespremenjeno. Priporočilo je glede na sodno prakso nesprejemljivo. Niti Zakon o obrambi niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ne določata prisilnega upokojevanja na obrambnem področju temveč le prenehanje delovnega razmerja na obrambnem področju kar je bistvena razlika. Vsak posameznik pa se lahko odloči ali se bo poklicno upokojil ali bo to pokojnino uveljavil ali ne.

Da v konkretnih primerih ne gre za nezakonito in neustavno odpuščanje vojaških oseb potrjuje tudi sodna praksa. Poudariti je treba tudi, da je Ustavno sodišče v postopkih za oceno ustavnosti ugotovilo, da predlagatelja sindikata nista izkazala pogojev ogroženosti pravic pripadnikov Slovenske vojske, zaradi česar je obe zahtevi zavrglo. Iz novele ZPIZ v letu 2015 smo določilo glede poklicnega upokojevanja, ki je bilo izpostavljeno v letu 2012 na naš predlog tudi spremenili in upokojevanje izenačili z ostalimi primerljivimi poklici.

In na koncu naj zaključim, Vlada Republike Slovenije meni, da je glede na predstavljene aktivnosti, ki jih že izvajamo, predlagano priporočilo nepotrebno oziroma v delu, ki se nanaša na pripravo predloga Zakona o odpravi škodljivih posledic po njihovem mnenju nezakonito in neustavno predčasno odpuščenih vojaških oseb nesprejemljivo in ga zavrača. Sama pozdravljam vsako razpravo, ki gre v to, da se izboljša stanje v Slovenski vojski, na obrambnem sistemu, da se izboljša položaj pripadnikov in pripadnic Slovenski vojski. Zagotovo pa pričakujem tudi po tem, ko bomo obravnavali konkretne rešitve, ko bo dana možnost, da sooblikujemo posamezne člene, konstruktivno sodelovanje tako kot danes tukaj na seji.

Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanski demokrati, zanjo mag. Matej Tonin.

Drage poslanke in poslanci, dober dan.

Temeljno vprašanje je, ali Slovensko vojsko želimo, ali jo potrebujemo? Če je odgovor pozitiven, potem je jasno, da je potrebno naše vojake primerno obleči, jih obuti, jih oborožiti in omogočiti primerno usposabljanje in na koncu jih tudi primerno plačati. V nasprotnem primeru, če si tega ne želimo, če ocenjujete, da Slovenska vojska ni potrebna, potem je bolje, da jo nemudoma ukinemo, saj ni pošteno do vojakov in tudi ne vredno, da pripadniki Slovenske vojske hodijo na okrog s strganimi uniformami, s čevlji slabe kvalitete, brez streliva in poleg tega še z družinami vred životarijo in hodijo na Karitas in Rdeči Križ. Če je naša ocena vsaj ocena poslanske skupine Nove Slovenije je, da je Slovenska vojska še kako potrebna, poem je potrebno zanjo tudi zagotoviti primerna sredstva. Zdi pa se, da nekateri to željo izkazujejo zgolj v besedah, ne pa tudi v dejanjih, in jo na en tak neprimeren zamegljen način ukinjajo. Če ti nekomu vzameš sredstva, da se razvija, potem boš to organizacijo na dolgi rok uničil in jo na tak način tudi ugasnil. Če je to želja tistih, ki danes odločate o financah, potem bi bilo boljše, da te stvari jasno neposredno izpričate in to tudi poveste. Bili so že primeri v slovenski zgodovini, ko so se posamezniki in nevladne organizacije zavzemale za Slovenijo brez vojske. Če je to vaš končni cilj, potem je, mislim pošteno, da te stvari jasno in glasno poveste, ne pa, da to poskušate de facto oziroma v praksi storiti tako, da vojski jemljete sredstva oziroma in ne zagotovite ustreznih sredstev.

Prepogosto se žal na vojake in vojakinje spomnimo samo takrat, ko nas prizadenejo naravne nesreče in takrat, ko smo navdušeni nad njihovo pomočjo doma ali v tujini, pa naj gre to za čisto osnovno polnjenje protipoplavnih vreč, čiščenje blata po poplavah ali sanacijo žledu.

Zakaj bi se nekdo odločil, da postane pripadnik Slovenske vojske? Po naši oceni so to trije glavni razlogi in trije ključni kriteriji. Eno je domoljubje, drugo je socialna varnost in tretja je razburljivost tega poklica. Na domovinski pogon žal ta Slovenska vojska ne bo mogla dolgo funkcionirati. Ta tank se je že dodobra izpraznil in gre na zadnje zadnje atome oziroma hlape goriva. Drugi segment, socialna varnost. Če se je še v kakšni bivši državi zdelo, da je zaposlitev v vojski izjemno varna, morda tudi v 90., se je zdelo, da je zaposlitev vsaj s socialnega vidika v Slovenski vojski varna, je danes zadeva obratna. Vojaki, ki so zaposleni v Slovenski vojski, včasih nimajo zagotovljene niti osnovne socialne varnosti. Če se dotaknemo še tretjega razloga, zakaj se posamezniki odločajo za postati slovenski vojak, razburljivost, težko bi tukaj kaj karkoli konkretnega rekli, ker praktično ni opreme, ni usposabljanj, zastarela oprema, da bi vojaki lahko videli tukaj neko veliko priložnost. V primerjavi z drugimi vojskami je to popolna razlika.

Včasih se komu že obrača v želodcu zakaj v tem parlamentu tako pogosto govorimo o razmerah v Slovenski vojski, zakaj to nenehno izpostavljamo, zakaj je to potrebno, ali ni to zgolj črnjenje oziroma slikanje negativne podobe Slovenske vojske. Če govoriš s posamezniki, ki so del Slovenske vojske pravijo, da je v tem trenutku sistem na dnu in da je potrebno o teh zadevah govoriti, ker če bomo še naprej molčali, potem sprememb ne bo. Začelo se je letošnjega februarja, ko smo na našo pobudo začeli govoriti o povečanju obrambnega proračuna zagotovo pravočasen trenutek mnogo pred sprejemom državnega proračuna za leti 2017 in 2018. Žalostni iz mnenj vseh teh prizadevanj, vseh teh sej je ta, da se v deklarativnem načelnem smislu vsi strinjamo, da je potrebno za Slovensko vojsko oziroma za obrambni proračun zagotoviti več sredstev. Ko pa pridemo do točke, ko bi morali to potrditi tudi z glasovi za pa se koalicijske roke zatresejo. Zatresejo se v smislu, da ne uspejo zagotoviti ustreznih sredstev za obrambi proračun in to ne tistih, ki si jih želi opozicija, ampak tistih, ki jih je zahtevala stroka, načelnik slovenskega generalštaba je prišel v parlament in v parlamentu sporočil številko 46 milijon evrov, ki so potrebni za to, da zgolj obstoječe sisteme, ki jih ima Slovenska vojska spravimo v delujoče stanje ne, da bi še kaj bistveno dograjevali in nadgrajevali ta sistem. Če kaj, potem bi od koalicijskih poslancev pričakoval vsaj to in v Novi Sloveniji smo to absolutno pričakovali, da bodo vsaj tem navodilom oziroma priporočilom stroke sledili. Ker zadeva je takšna, če mi pustimo, da sistem zelo dolgo časa propada se ga ne obnavlja, se ga ne usposablja, potem je škoda mnogo večja kot če te stvari počnemo sproti. Vsaj kar se tiče financ je jasno, da je bilo ogromno besed v tem parlamentu izrečenih celo predsednik republike kot vrhovni poveljnik je prišel v ta parlament in povedal, da tako kot je šlo do slej ne gre več. Jaz sem tudi že večkrat v imenu poslanske skuine povedal in tudi danes poslanska skupina trdi isto, da mi ne želimo biti sodišče in iskati krivca kdo je za tako stanje odgovoren, ker je jasno, da smo vsi za to odgovorni, vsi, ki sedimo v tej hiši. Seveda pa imamo danes različne možnosti, da to stanje tudi saniramo in popravimo.

Če vse skupaj postavimo v kontekst sedaj zadnjih volitev v Ameriki, ko je bodoči oziroma že izvoljeni predsednik Trump dejal, da bo morala Evropa v večji meri poskrbeti za svojo varnost je to lahko sporočilo, ki nas mora v Evropi zlasti pa v Sloveniji, ki ji namenjamo izrazito nizka sredstva za obrambni proračun skrbeti, ker so nam naši zavezniki tam čez lužo povedali, da bo prišel čas, ko bo potrebno prevzemati tudi odgovornost in da niti ni pošteno, da nekateri plačujejo za skupno varnost, drugi pa smo zgolj prosti sovozniki oziroma koristniki ter skupne varnosti. Če pogledate strukturo našega obrambnega proračuna mislim, da smo med zadnjimi oziroma ne mislim, vem, da smo med zadnjimi vsaj in tistimi, ki imajo najbolj neprijetno, če želite strukturo obrambnih proračunov, ki naj bi vsaj znotraj Nata veljalo, da naj bi bili 50% obrambnega proračuna za plače, 30% za delovanje in 20% za razvoj. V Sloveniji pa gre 80% za plače, 19% za delovanje in 1% za investicije. In za obrambni proračun namenjamo manj kot odstotek BDP. In to se ne spreminja bistveno v proračunih 2017, 2018, kljub zavezam, ki smo jih dali našim zaveznikom, kljub zavzema se te stvari ne spreminjajo. Celo države s katerimi se mi lahko tako po številu prebivalcev kot tudi po kakšnem zgodovinskem kontekstu primerjamo baltske države, nekatere vzhodnoevropske države, to stvar povečujejo, to stvar zvišujejo. In pridemo v tako zanimivo, včasih shizofreno situacijo, kar se tiče našega obrambnega proračuna, ko imamo v tem parlamentu nekatere izrazito agresivne kritike Nata in tudi Amerike, po drugi strani pa ti isti ljudje niso pripravljeni potrditi oziroma zagotoviti več sredstev, da bi si Slovenija, očitno po njihovo, lahko to varnost zagotavljala sama. Tako da se ponovno vračam na tisto moje izhodišče. Če je želja nekaterih v tej hiši, da se Slovensko vojsko ukine, potem je potrebno te stvari jasno povedati, se to tudi politično tudi odločiti, ne pa mrcvariti vojakov in celotne Slovenske vojske v smislu, da životarijo na robu in da jim ne zagotovite niti toliko sredstev, kot je bilo zahtevanih in nujno potrebnih za normalno delovanje obstoječih sistemov.

Kakšna je karierna pot pripadnikov Slovenske vojske? Ta bi morala omogočati pripravo in izvajanje ustreznega sistema celovitega razvoja pripadnika. Sistem karierne poti bi moral biti zgrajen tako, da bo primerljiv z ostalimi obrambnimi silami zaveznic Nata. Za dosego tega cilja je seveda potrebno opredeliti temeljne elemente in postopke, ki bodo opredeljevali proces razvoja kadrov in ta bi moral biti zelo jasen in pregleden. Predvsem pa morajo imeti slovenski vojaki možnost, da se razvijajo, da napredujejo in da dobijo tudi ustrezne odgovornosti in pristojnosti. Predvsem pa morajo v takšnem sistemu napredovati tisti, ki so dobri, ki so se izkazali s svojim delom in ne tisti, ki simpatizirajo s to ali ono politično opcijo.

Ena zadeva, ki nas bo v prihodnjih letih še hudo udarila in nas bo bolela glava je tudi kaj z vojaki po 45 letu starosti. Danes in v teh dneh se predvsem ukvarjamo z njihovimi plačami, ki so neustrezne in prenizke. V prihodnjih dveh, treh, štirih letih se bomo soočili z novim velikim problemom kaj z vojaki po 45 letu starosti. Generalštab je že izdal nekatere napovedi oziroma, bom zelo natančno rekel, izračune, kako, kakšna bo dinamika pripadnikov Slovenske vojske, ki bodo dopolnili 45 let in po sedanji zakonodaji ne bodo smeli več opravljati vojaškega poklica. V Novi Sloveniji se nam zdi to nesprejemljivo, da postavljamo fiksno omejitev na starost, ampak bi morala biti omejitev vezana na vojakovo usposobljenost in sposobnost. Zato si vsaj v Novi Sloveniji želimo, da bi ministrica za obrambo pri pripravi novega Zakona o obrambi ta dejstva upoštevala in že danes pripravila naš sistem na prihodnje tri, štiri leta, ko se bomo s tem problemom vojakov, ki bodo dopolnili 45. leto izrazito soočili. Nerazumljivo je, da Slovenska vojska v vzgajanje, v usposabljanje vojakov vlaga sredstva in ko vojake usposobi, nekatere naredi tudi za izrazite specialiste na določenem področju, pa jim pri 45. letu starosti reče zdaj pa dovolj, zdaj pa hvala lepa, nasvidenje in da hkrati ob tem še nima urejenega sistema, kaj potem s temi ljudmi postoriti, jih vreči na cesto, jih prezaposliti v kakšne druge službe v javni upravi, skratka ni nobenega resnega sistem,a ki bi odgovarjal na te izzive, ki nas čakajo. Sem pa prepričan, da bi morali uporabiti isti sistem oziroma iste vatle, kot veljajo za podčastnike in častnike. Oni lahko nadaljujejo svojo karierno pot, tudi po 45. letu starosti, seveda, če izpolnjujejo in zadostijo določenim standardom, ki so postavljeni za to, da to službo lahko opravljajo. In če zdaj zelo plastično in tehnično povem, ne razumem ali težko je razumeti določila fiksnega administrativnega, da po 45. letu vojak ne sme več služiti domovini in imate lahko pri starosti 45 nekoga, ki je psihofizično mnogo bolj pripravljen in usposobljen, kot pa nekdo pri 30 ali celo 25 letih. To je danes popolnoma mogoče. In na ta izziv bo seveda treba odgovoriti in to zelo hitro.

Glede na spremenjene varne okoliščine je tudi za Slovenijo jasno, da mi nismo nič več nek mehurček, nek varnostni balon, kjer lahko gledamo tragične in neprijetne slike zgolj na televizijskih poročilih, ampak da se neprijetne stvari žal slej kot prej lahko zgodijo tudi v Sloveniji. Ena izmed takšnih zadev, ki se nas je že dotaknila je bila migrantska kriza, in prav ta migrantska kriza se po vseh do zdaj znanih podatkih lahko zelo hitro ponovi. In takrat bo ponovno prišel trenutek, ko bomo potrebovali slovenske vojake in to primerno usposobljene in tudi primerno motivirane. In zlasti motivacija me skrbi in tudi usposobljenost, glede na to, da se je v zadnjih letih, petih, šestih letih prav največ rezalo in najbolj zmanjševalo prav usposabljanje in tudi vzdrževanje.

V Novi Sloveniji si torej želimo, da bi ministrica za obrambo našla to politično moč oziroma da bi našla neko širše politično soglasje tudi znotraj koalicije, da je potrebno boljše poskrbeti za vojake in vojakinje, da je potrebno tudi njihove plače izboljšati. Če je to mogoče pri policistih, če je to mogoče pri zdravnikih, potem mora biti to mogoče tudi pri vojakih. Če je vlada odprla to Pandorino skrinjico, potem se mora s temi posledicami tudi soočiti, ker je nemogoče ljudem razložiti kako da za nekatere je, za druge pa ni. Jaz sem prepričan, da bo to velik izziv za ministrico in kot pravi ministrica je optimistka in borka, in upam, čeprav sem v opoziciji, da ji bo na tej točki uspelo in da vendarle se situacija izboljša. Da bo morda šlo kaj na boljše, bomo lahko spremljali v prihodnjih mesecih? Ministrica je v svojem uvodnem nastopu povedala nekaj stvari, ki jih ona ocenjuje, da bodo te zadeve izboljšale situacijo. Bomo videli, ali se bo to zares zgodilo, predvsem bomo zelo pozorno spremljali celotno situacijo. Vsekakor pa lahko računate, da v opoziciji ne bomo obupali nad tem, da bi znova in znova ministrico in tudi celotno njeno vladno koalicijo opozarjali na stanje v Slovenski vojski. Naj pa že zdaj opozorim, naj se potem nekateri ne čudijo, zakaj imamo te teme, zakaj imamo te nujne seje odborov, izredne seje Državnega zbora ves čas. To ni problem opozicije, to je problem koalicije. Problem zaradi tega, ker vsi vemo, da so težave, da je treba zadeve izboljšati, jih reševati, ampak konkretnih dejanj ni. In ko bodo prišla konkretna dejanja, takrat bodo tudi razlogi za tovrstne seje in razprave ugasnili. Jaz vam želim, da vam uspe.

Besedo ima gospod Marjan Dolinšek, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Hvala, predsedujoči. Lep pozdrav, spoštovana ministrica, spoštovani načelnik generalštaba, kolegice in kolegi!

Današnja izredna seja je še ena v nizu razprav o Slovenski vojski. Slednje so v Državnem zboru po zaslugi Poslanske skupine SDS, ki se ji občasno pridruži tudi Nova Slovenija, prerasle v stalno točko dnevnega reda. V zadnjem letu dni se je težišče teh razprav od pripravljenosti Slovenske vojske za obrambno delovanje premaknilo na socialni položaj njenih pripadnic in pripadnikov. V dobrem mesecu dni je to že tretja razprava na to temo, za katero lahko že ta trenutek rečemo, da ne bo imela epiloga, vsaj ne takega, kot bi si želeli predlagatelji te izredne seje, saj je Odbor za obrambo predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v celoti zavrnil kot nepotrebnega in v posameznih točkah neumestnega. V Poslanski skupini Stranke modernega centra se, ne glede na vse, na vsako razpravo skrbno pripravimo in se trudimo v njej konstruktivno sodelovati. Na današnji izredni seji se bodo tudi z naše strani nujno ponovili argumenti, ki so bili podani že v okviru razprave na omenjenih sejah Odbora za obrambo in na podlagi katerih smo lahko zaključili, da se Vlada zaveda odprtih vprašanj, ki vplivajo tudi na položaj pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske ter jih tudi rešujejo. Edina, a ne nepomembna dodana vrednost, ki si jo obetamo od današnje plenarne razprave, je, da bodo argumenti, pojasnila in informacije dosegle širšo javnost ter pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, ki jih najbolj neposredno zadevajo.

Ko razpravljamo o položaju pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ne moremo mimo tega, da so nanj negativno vplivali varčevalni ukrepi, ki so se začeli uveljavljati po letu 2009. Danes lahko upravičeno podvomimo v neznosno lahkost jemanja sredstev obrambnemu sektorju za reševanje finančne krize. Če pa skušamo pustiti preteklost za sabo, potem moramo pokazati na nesporno dejstvo, da se je v času Vlade dr. Mira Cerarja prvič po letu 2010 zaustavilo nominalno padanje obrambnih izdatkov. Potem, ko se je obrambni proračun med leti 2010 in 2015 znižal za celih 40 %, so se sredstva za obrambo z letom 2015 začela povečevati. Za leto 2017 je zagotovljeno povečanje razpoložljivih sredstev za Ministrstvo za obrambo za več kot 22 milijonov, v širšem smislu je za področje varnosti za leto 2017 zagotovljeno 16 % več sredstev. Še več sredstev bo za izvajanje obrambne politike na razpolago z letom 2018, ko bo na voljo še dodatnih 22,8 milijona evrov več kot s proračunom za leto 2017. Kakor Vlada ponovno zagotavlja v svojem odgovoru na podani predlog priporočila bo zvišanje finančnih sredstev za obrambo izboljšalo položaj pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Najprej se bo odražalo posredno, skozi nabavo nove opreme ter boljše vzdrževanje obstoječe. Hkrati s povečevanjem razpoložljivih sredstev se na obrambnem področju spreminja tudi temeljna normativna podlaga.

V Poslanski skupini Stranke modernega centra vidimo pripravo novega Zakona o obrambi, ki je že bil v javni razpravi, predvsem pa Zakon o službi v Slovenski vojski kot idealno priložnost za odpravo že ugotovljenih pomanjkljivosti in anomalij glede vojaške službe. Pri tem verjamemo v odprti dialog in zmožnost dogovarjanja med ministrstvom ter sindikati. Z obrambnega področja, ki bo v korist Slovenske vojske ter vseh njenih pripadnic ter pripadnikov. Medtem, ko smo poslanci zagotovo poslani za to, da skrbno spremljamo stanje v Slovenski vojski in skozi zakonodajne aktivnosti storimo vse, za to da bi se položaj pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske izboljšal pa nam zdrav razum pravi, da se politika ne sme vmešavati v vojsko.

Odgovornost do izrečenega in storjenega velja tudi obratno. V Poslanski skupini Stranke modernega centra z zaskrbljenostjo spremljamo trditvene katerih sindikalnih predstavnikov iz obrambnega področja, da naj bi vladni predstavniki zavajali pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, ter jih ovirali pri dostopanju do njihovih pravic. Prav tako smo negativno presenečeni nad napovedanimi aktivnostmi, ki bi škodovale zunanjemu političnemu ugledu Republike Slovenije. Današnjo razpravo torej izkoriščamo tudi zato, da apeliramo na racionalno delovanje vseh deležnikov, zato da bi skupaj poiskali najboljše možne rešitve.

To je namreč to, kar od nas pričakujejo pripadnice in pripadniki Slovenske vojske ter vsi naši državljani v službi katerih smo. Hvala.