Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 26. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Anja Bah Žibert, dr. Mirjam Bon Klanjšček, gospa Iva Dimic od 14. do 18. ure, gospa Irena Kotniki, gospa Marjana Kotnik Poropat, gospa Marinka Levičar, gospa Anita Koleša do 13.30. ure, gospa Violeta Tomić, gospod Marijan Pojbič, gospod Andrej Čuš, gospod Jože Tanko, gospod Žan Mahnič, mag. Andrej Šircelj in gospod Kamal Izidor Shaker.

Na sejo sem vabil predsednika Vlada, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, gospod Metko Zevnik in gospoda Francija Donka k 3. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 12. točki dnevnega reda, gospoda Jožeta Smoleta, predsednika skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije k 18.a točki, dr. Marka Novaka, predsednika Sodnega sveta k 18.b, 18.c in 18.č točki ter predstavnike Vlade vsem točkam dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek. 13. januarja 2017 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 67 poslank in poslancev, za je glasovalo 64, 3 proti.

(Za je glasovalo 64.) (Proti 3.)

Ugotavljam, da je dnevni red 26. seje zbora določen.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NADZORU DRŽAVNE MEJE V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predlog zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za notranje zadeve, gospodu Andreju Špengi.

Spoštovani predsednik, cenjene poslanke in poslanci!

S predlaganimi rešitvami se želi odpraviti podnormiranost veljavnega zakona o nadzoru državne meje, saj ste s postavitvijo tehničnih ovir posega v ustavno pravico lastnine, ni pa predvideno, da bi se s subjektom zagotovila ustrezna odškodnina ali bi se jim omejila lastninska pravica s služnostjo. Ministrstvo za notranje zadeve in Vlada se je za ureditev tega področja zavzela že takoj ob začetku postavljanja začasnih tehničnih ovir, torej novembra 2015, da se zagotovi ustrezno nadomestilo zaradi postavitve začasnih tehničnih ovir oziroma zagotovi oprostitev plačila dela koncesijske dajatve koncesionarjem, torej ribičem in lovcem. Tako predlog zakona sedaj določa opravičenost do nadomestila lastnikov ali posestnikov, ki uporablja zemljišče in postopek uveljavljanja nadomestila, če je za opravljanje nalog nadzora državne meje potrebna uporaba zemljišč. Omejitev lastninske pravice s služnostjo v javno korist in postopek, če za opravljanje nalog nadzora državne meje potrebna trajnejša in nepretrgana uporaba zemljišč, ki traja dlje kot 24 mesecev. Evidenco nadomestil in služnosti v javno korist, s sankcijo za poseganje v tehnična in druga sredstva ali onemogočenje njihove uporabe, namestitve in drugih sredstev ter uskladitev z Ministrstvom pristojnim za okolje za redno usklajevanje zaradi izvajanja gospodarskih javnih služb, urejanje voda in državnega monitoringa. Obveznost policije, da v sodelovanju z ministrstvom pristojnim za okolje, pripravi načrt in pridobi oceno vplivov namestitve začasnih tehničnih ovir na naravo in predvidi tudi že posamezne omilitvene ukrepe, ki so nujni za ohranjanje biotske raznolikosti in ohranjanje narave. Določena je pravna podlaga in postopek s katerim bodo koncesionarji, torej lovske in neribiške družine upravičeni do oprostitve plačila dela koncesijske dajatve. S ciljem učinkovitejšega delovanja policije pri nadzoru državne meje in uskladitve z drugimi predpisi se določa celovita in jasnejša ureditev tehničnih sredstev za nadzor državne meje. Tehnična sredstva za fotografiranje, video in avdio snemanje, sredstva za identifikacijo oseb, vozil in predmetov, pri čemer so upoštevane nove tehnologije, na primer, ABC vrata. Jasno bo določen tudi sistem za avtomatsko prepoznavo registrskih tablic, ki je že sedaj nameščen na nekaterih mejnih prehodih. Spreminjajo se pristojnosti upravnega organa za carinske zadeve na mejnih prehodih na katerih se carinski nadzor ne izvaja več. Spreminja se standard pri izvajanju izravnalnih ukrepov in na ta način poenoti terminologijo pravil standardov z zakonov o nalogah in pooblastilih policije namesto utemeljene verjetnosti bo sedaj standard, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati. V okviru izvajanja izravnalnih ukrepov bo mogoče v nekaterih primerih odstraniti carinsko oznako že pred prihodom pooblaščenih uradnih oseb, pristojnega organa za carinske zadeve, na kraj izvajanja postopka, s čimer se bodo policijski postopki v teh primerih skrajšali. Zakonik o Schengenskih mejah je delno spremenil tudi obveznost kapetana ladje glede poročanja podatkov o potnikih in posadki, zato je treba spremeniti tudi določbe Zakona o nadzoru državne meje, v katerih so predpisane sankcije za kršitve navedenih obveznosti. Zaradi uskladitve terminologije, ki se uporablja v Pomorskem zakoniku je zamenjan tudi izraz ladja z izrazom plovilo, saj plovilo predstavlja širši pojem in gre za vsa sredstva, s katerim je mogoče pluti po morju, ki so krajša tudi od 24 metrov. Odpravlja se soglasje ministrstva pristojnega za promet v primeru ustanovitve začasnega mejnega prehoda na vojaškem letališču Cerklje ob Krki. Jasno se določa, da ima zadržana oseba vse pravice pridržane osebe določene v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije. Predlog zakona je bil obravnavan na Komisiji Državnega sveta za državno ureditev, Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in tudi na Državnem svetu Republike Slovenije, kjer je zakon dobil podporo. Hkrati pa predlagamo tudi, da se tretja obravnava navedenega zakona opravi na isti seji. Hvala.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Dušanu Verbiču.

Hvala za besedo predsednik. Spoštovana poslanke in poslanci. Prav lep pozdrav.

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na 31. seji dne 11. 1. 2017 kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je bil objavljen na spletni strani Državnega zbora v Poročevalcu dne 3. 11. 2016. K predlogu zakona so bili v poslovniškem roku vloženi amandmaji poslanskih skupin Stranke modernega centra, Demokratične stranke upokojencev Slovenije in Socialnih demokratov z dne 5. 1. 2017. Predstavnik predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve je v dopolnilni obrazložitvi poudaril, da se s predlaganimi rešitvami ureja problematika posledic postavitve začasnih tehničnih ovir na zemljiščih ob državni meji. Prav tako se jasneje opredeli tehnična sredstva za nadzor državne meje, opravljena je bila tudi uskladitev standardov za izvajanje izravnalnih ukrepov z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije kot tudi uskladitev s predpisi o pomorskem prometu ter drugimi predpisi. S predlaganimi rešitvami se želi odpraviti podnormiranost trenutne veljavne ureditve, saj je s postavitvijo začasnih tehničnih ovir na zemljiščih ob meji prišlo do posegov v ustavno pravico do zasebne lastnine. Predlog zakona določa opravičenost do nadomestila lastnikov zemljiščih oziroma oseb, ki uporabljajo tovrstno zemljišče na podlagi kakšne druge pravice in ureja postopek uveljavljanja nadomestila s tem v zvezi. Postopke bodo vodila upravne enote, pritožbeni organ bo ministrstvo. Če za upravljanje nalog nadzora meje potrebna trajnejša in nepretrgana raba zasebnega zemljišča ter je s tem onemogočena njegova redna raba in če ta ukrep traja več kot 24 mesecev predlog zakona uvaja ukrep omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist. Vzpostavlja se tudi evidenca tovrstnih služnosti in pripadajočih nadomestil. Določa se sankcija tako za poseganje v tehnične ovire in druga sredstva na meji kot tudi v primeru preprečevanje njihovega nameščanja. Določa se postopke pridobitve ocene vplivov na naravo ob namestitvi, uporabi, vzdrževanju ali shranjevanju tovrstnih sredstev.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je ZPS k predlogu zakona podala več pripomb, ki so bili po večini ustrezno upoštevana s predloženimi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin. Opozorila pa je, da predlog zakona kljub vloženim amandmajem, ki predlagano besedilo sicer izboljšajo niso v celoti usklajeni z njihovimi pripombami. Predstavnik Komisije Državnega sveta za državno ureditev je povedal, da komisija predlog zakona podpira. Veseli jo predvsem visoka stopnja usklajenosti vsebine predloga zakona in predlaganih amandmajev z mnenji in stališči informacijskega pooblaščenca, kot tudi predhodno oceno varuha človekovih pravice ter Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

V razpravi je poslanec dr. Franc Trček poudaril, da je za tovrstno zakonodajo strah pred zaostrovanjem ali ponovnim nastopom resnejše migrantske in begunske krize precej prikladen izgovor. Glede na to, da postavitev tehničnih in drugih ovir urejamo šele s tem predlogom zakona, meni, da so bile obstoječe ovire postavljene nezakonito. Moti ga tudi sistem ANPR, saj ga smatra kot še eno orodje družbe za nadzor.

Državni sekretar je v odgovor na izpostavljeno problematiko pojasnil, da so se predlagane zakonske rešitve na ministrstvu oblikovale že pred nastopom migrantske krize. Postavitev tehničnih ovir na meji v lanskem letu, pa je omogočala že takrat in sedaj veljavna zakonska ureditev. Predlog zakona vsebuje zgolj njeno podrobnejšo razčlenitev. Glede sistema ANPR ponovno poudari, da gre za tehnično rešitev, ki je že nameščena na meji, le da se še ni širše uporabljala. Pri evalvaciji pripravljenosti Slovenije za vstop v… / znak za konec razprave/ schengensko območje je bil prav ta sistem prepoznan kot primer dobre prakse.

V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin SMC, Desus in SD. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel.

Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so sprejeti… / znak za konec razprave/ amandmaji vključeni. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo gospod Marko Ferluga.

Hvala za besedo. Lep pozdrav državnemu sekretarju.

Torej, treba je povedati, da Novela Zakona o nadzoru državne meje sodi v sklop začasnih ukrepov za primere množičnih in ilegalnih migracij. Gre za pomemben zakon, ki sledi dogajanju na ravni Evropske unije in Sveta. Med prednostnimi področji in interesi so vsekakor migracije in učinkovito varovanje zunanje meje in tudi schengenske meje Evrope. Policija temu mora slediti in se odzivati na te dogodke. Temu je tudi potrebno prilagoditi vsa svoja pooblastila in aktivnosti in nenazadnje je namenjen ta zakon tudi temu.

Novela za to določa tehnična sredstva za omogočanje učinkovitega nadzora meje, predvideva pa tudi odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja. Veljavni zakon, to je treba poudariti, je namreč podnormiran. Z vzpostavitvijo začasnih ovir na zemljiščih ob meji, se je poseglo v ustavno pravico do lastnine. Nadomestila za lastnike pa niso bila urejena. Tako se na novo izrecno in jasno določa obveznost lastnika in posestnika zemljišča, da dopusti postavitev, namestitev, uporabo, vzdrževanje in shranjevanje teh sredstev na svojem zemljišču.

Predlog zakona določa upravičenost do nadomestila lastnikov zemljišč oziroma oseb, ki uporabljajo ta zemljišča.

Predlog tudi omogoča vzpostavitev evidence nadomestil in služnosti v javno korist, določa sankcije za doseganje in poseganje v tehnične ovire in preprečevanja nameščanja teh in postopke za pridobitev ocene vplivov na naravo oziroma namestitve, uporabe, vzdrževanja ali shranjevanja slednih. Treba je povedati, da vse nadaljnje odločitve o vzpostavljenih začasnih ovirah so odvisne od razvoja dogodkov in tveganja, zaradi katerih so te ovire postavljene. Situacija v prihodnje je odvisna od številnih dejavnikov, med drugim tudi od učinkovitosti delovanja Frontexa, odnosov do Turčije, varstvo političnih, ekonomskih ter socialnih razmer v Siriji in dalje. Zato smo v SMC še poudarili, da se lastnikom zemljišč da ta nadomestila.

Kar se tiče izplačevanj želim, da se vsa nadomestila in druge obveznosti državljanom izplačajo čim prej. Z amandmaji, tudi na seji odbora smo dali vedeti, da so odškodnine za širši krog lastnikov in porabnikov zemljišč ob meji tudi omogočeno podaljšanje roka za uveljavitev naslednjih. nadalje je potrebno povedati, da je v ta namen v letu 2017 predvidenih 280 tisoč evrov ter v letu 2018 240 tisoč evrov. Kakšen pa je namen novele? Zagotoviti boljše in učinkovitejše delovanje policije pri nadzoru državne meje, predlog zakona jasno ureja tehnična sredstva za fotografiranje, avdio in video snemanje, sredstva za identifikacijo oseb, vozil in predmetov, upoštevane so pa nove tehnologije. Sistem za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic na mejah je že nameščen vendar se ga doslej ni uporabljalo, to je potrebno povedati, poleg tega pa ima drugačen namen kot v Zakonu o nalogah in pooblastilih policije. V SMC smo skupaj s koalicijo zaradi pomislekov o ustanoviti in pravnih spornosti uporabe navedenih sredstev sprejeli določene sklepe o amandmajih, ki so bili podani. S sprejetjem teh je bila dosežena visoka stopnja usklajenosti vsebine predloga z mnenji in stališči informacijskega pooblaščena, Zakonodajno-pravne službe in Varuha človekovih pravic.

Vsa tehnična sredstva, ki jih bo policija uporabila za nadzor meje so našteta in jasno opredeljena. Policija ne bo uporabila ničesar, kar ni našteto in uporabila po prosti presoji, saj je uporaba posameznih tehničnih sredstev strokovno opredeljena glede na izvajani ukrep. Gre torej za uporabo tehničnih sredstev na zunanji schengenski meji in ne za uporabo v notranjosti države. Ob tem pa gre za temeljno zaupanje v delo policije, kar je potrebno povedati.

Skladno s tem v SMC podpiramo ta zakon. Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo dr. Vinko Gorenak.

Hvala lepa.

Kar se tiče tega zakona moram reči precej jasno, vidim da me zelo gledate, kaj bo, nič hudega ne bo, ga bomo podprli, iz temeljnega razloga, ker zakon uresničuje odnosno določa tiste stvari, ki nekako sodijo k tem vašim famoznim tehničnim oviram, ki se jim reče navadna žica in pa panelna ograja, zdaj so tehnične ovire, ker je to nek nov izraz. Vsebina zakona je nek nov izraz za zavajanje ljudi, bolj kot ne ampak vsebina zakona je pa prava. Konec koncev, dati odškodnine ljudem, pod določenimi pogoji seveda, ki ne morejo koristiti sovje lastnine, svoje zemlje ali so pri tem ovirani ali kakor koli je vsekakor poteza, ki jo bomo podprli.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije zanjo gospod Benedikt Kopmajer.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi.

Novembra 2015 je Vlada Republike Slovenije v luči obvladovanja begunskega oziroma migrantskega vala pripravila dodatne ukrepe za obvladovanje migracijskih tokov, vključno z ukrepi zavarovanja schengenske meje. Eden od ukrepov je bila tudi postavitev žičnate ograje, ki je bila kasneje nadomeščena s panelno ograjo, kar je dvignilo kar nekaj prahu med lastniki zemljišč ter lokalnim obmejnim prebivalstvom. Slišati je bilo veliko kritik kmetov, ki jim je bilo zaradi postavitve ograj onemogočeno normalno obdelovanje polj, saj do svojih zemljišč v nekaterih primerih niti niso mogli dostopiti. Zemljišča pa so bila vase bolj uničena, posledično je bilo pridelka mnogo manj. Tako je na primer eden od kmetov povedal naslednje: "Predstavljajte si da bi nekdo sredi tovarne potegnil bodečo žico. Kako bi delavci opravljali svoje delo? Za nas kmete je zemlja kruh in če je sredi polja bodeča žica smo onemogočeni." Najmanj, kar so kmetje pričakovali od države je, primerna odškodnina oziroma nadomestila za težje okoliščine kmetovanja. Danes imamo na poslanskih klopeh zakon, ki določa opravičenost do nadomestila lastnikov zemljišč oziroma oseb, ki uporabljajo zemljišče in ureja postopek uveljavljanja nadomestila. Kadar pa je za opravljanje nalog nadzora meje je potrebna trajnejša raba zasebnih zemljišč in je tako onemogočena redna raba zemljišč in če ta ukrep traja več kot 24 mesecev predmet zakona uvaja ukrep omejitve lastninske pravice s služnostjo v javno korist. Povedano enostavneje po predlogu bodo tako lastniki zemljišč, na katere so se umeščale tehnične ovire v preteklem obdobju finančne krize že lahko zaprosili za nadomestila. Drugi del sprememb predloga zakona jasneje ureja tehnična sredstva za fotografiranje, avdio video snemanje, sredstva za identifikacijo oseb, vozil in predmetov, upoštevane so tudi nove tehnologije. Sistem za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic, o katerem je tudi govora o predlogu zakona kot so pojasnili na Ministrstvu za notranje zadeve na mejah že nameščen, vendar se ga do slej ni uporabljajo.

Varovanje meje je ena izmed temeljnih nalog policije, ki s svojim aktivnim delom nenehno strmi k temu, da bo državna meja na njihovem območju dobro pokrita in nadzorovana. S strogim nadzorom tako policija preprečuje nedovoljene prehode čez državno mejo in nenazadnje tudi njihovim organizatorjem. Povedati pa je treba, da v odkrivanju ilegalnih migracij v veliki meri pripomore tudi tamkajšnje obmejno prebivalstvo.

V Poslanski skupini Desus nas veseli, da bodo lastniki oziroma najemniki oškodovanih zemljišč le prišli do poštenih nadomestil seveda pa si vsi želimo, da do takih posegov v lastninsko pravico v bodoče ne bo potrebno več posegati torej predlog bomo podprli. Hvala.