28. redna seja

Državni zbor VII

20. 3. 2017

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 28. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti naslednja poslanka in poslanci gospa Irena Grošelj Košnik, dr. Milan Brglez od 14. do 16.30 ure, gospod Danilo Anton Ranc do 15. ure, gospod Tomaž Lisec od 15. ure dalje, dr. Franc Trček do 15. ure in gospod Marko Ferluga od 15. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije ter dr. Mateja Accetta, dr. Rajka Kneza, ddr. Klemna Jakliča in dr. Marjana Pavčnika k 18.b točki dnevnega reda, predstavnika Državnotožilskega sveta k 18.c točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na odločitev dnevnega reda 28. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 10. marca 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo.

Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 83, eden pa je bil proti.

(Za je glasovalo 83.) (Proti eden.)

Ugotavljam, da je dnevni red 28. seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 51 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom poslovnika Državnega zbora.

Na prva tri vprašanja poslancev opozicije ter na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije, bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute. Predsednik Vlade, ministrice, ministri in generalna sekretarka Vlade odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to res pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute.

Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice, ministra in generalne sekretarke Vlade. O tem odloči Državni zbor brez razprave. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister ali generalna sekretarka Vlade v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje umestil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Peter Gašperšič, minister za infrastrukturo od 15. ure dalje, mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve in mag. Lilijana Kozlovič, generalna sekretarka Vlade od 15. ure dalje. Na e-klopi je objavljen pogled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Postopkovno gospod Franc Breznik.

Hvala, gospod predsednik za besedo.

Moj postopkovni predlog je, ki ga v bistvu naslavljam na vas je, da sem… Dne 12. 1. ste vi, kot predsednik Državnega zbora poslali Vladi pisno poslansko vprašanje v zvezi z digitalizacijo infrastrukture. Rok za odgovor s strani Vlade je bil 12. februar 2017. Danes tega odgovora še nisem prejel. Želel sem seveda preko Državnega zbora predstavnike Vlade vprašati glede resnih konkretnih zadev v zvezi z digitalizacijo infrastrukture. Gre za eno najbolj pomembnih vprašanj. Tudi, če pride do novih volitev tudi, če pride do konstituirane nove Vlade, digitalizacija industrija 4.0 takrat ne bo mogla čakati. Torej konkretne zadeve, konkretni postopki v zvezi z digitalizacijo infrastrukture morajo teči danes, jasno in glasno in v tem trenutku. Hočem…

V zvezi s tem vprašanjem sem naslovil ključne teme, ki so najbolj pomembne ali pa vitalno pomembne za slovensko gospodarstvo. Gre predvsem za informacijsko avtocesto, ki je pomembna za gospodarstvo, gre za standarde, za digitalno povezovanje in poslovanje podjetij. Gre za uvedbo enotnega okna in tako naprej. Gre za ključna vprašanja digitalne infrastrukture in odgovora torej, ki bi moral biti dan meni osebno kot poslancu 12. februarja, do danes nisem prejel. Zato vas, kot predsednika Državnega zbora prosim, da še enkrat naslovite na Vlado to vprašanje in da dobimo ta odgovor v najkrajšem možnem času.

Najlepša hvala.

Ker ste že povedal, pa je Vlada prisotna mislim, da je slišala, ampak vsekakor bom naredil svojo dolžnost tako, kot je treba in bom to tudi še enkrat pisno zahteval.

Torej, prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar.

Gospod Jernej Vrtovec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.

Spoštovani gospod predsednik Vlade!

V javnosti se vse pogosteje pojavljajo utemeljeni pomisleki o strokovni in osebnostni, primernosti ter integriteti določenih kandidatov za najpomembnejše položaje v državnih podjetjih. Ob tem se pogosto zdi, da je od njihove sposobnosti pomembnejša njihova politična oziroma strankarska pripadnost. Kadrovanje v državnih podjetjih pod vašo Vlado poteka torej po popolnoma napačnem načelu, ko referenca za imenovanje niso znanje, izkušnje in strokovnost, ampak zgolj lojalnost. Lojalni so ljudem v vašem kabinetu ali pa vplivnim posameznikom iz ozadja. Za povrh vsega pa se na pomembne položaje v državnih podjetjih pod patronatom vaše vlade imenuje tudi ljudi, ki naj bi v preteklosti domnevno že oškodovali državno premoženje in po državnih podjetjih, spoštovani predsednik Vlade, brez ustreznih strokovnih kompetenc in referenc kolobarijo eni in isti ljudje in poglejte, če kandidate nastavljate po kriteriju strankarske lojalnosti ne pa po kriteriju strokovnosti, potem ne morete pričakovati, da bodo delali strokovno in odgovorno in izkaz o tem, da se nekaj drugega na podlagi strokovnosti, ampak lojalnosti, pa sta tudi rezultati poslovanja teh podjetij. In naj na tem mestu izpostavim še svež in vroč primer imenovanja za nadzornike SDH. Dveh vaših kandidatov za nadzornike zaradi domnevnih madežev iz preteklosti niti celotna koalicija ne podpira. Predsednik, celo v vaši lastni stranki so razdeljeni in izjave vaših najvplivnejših funkcionarjev se spreminjajo iz ure v uro iz dneva v dan.

Vi, spoštovani gospod predsednik Vlade, ste vedno poudarjali etičnost, ki naj presega zakonitost ravnanja in naj ob tem preberem mnenje vašega pravosodnega ministra glede enega od kandidatov, ki ga je vaša Vlada vključno z vami potrdila. Citiram, minister Klemenčič je dejal: "Na seji, ko je Vlada o kandidatih odločala, me ni bilo. Če bi bil, bi absolutno glasoval proti." In, ne moreš pred tremi leti podpisati kazenske ovadbe in mnenja komisije, ki je bilo dokončno in potem glasovati za kandidata.

Spoštovani predsednik Vlade, po vsem kar sem sedaj navedel in o čemer že nekaj tednov pišejo tudi mediji, me pač zanima kako lahko ob vseh odgovornosti, ki jo imate pri kadrovanju v državna podjetja, dejansko mirno spite in ne ukrepate. Zanima me torej:

Kakšni so strokovni kriteriji vladnih kadrovskih odločitev? In vse skupaj je po mnenju mnogih in tudi mene osebno daleč od predvolitvami opevane etike in morale in po vseh teh kadrovskih vragolijah mene in tudi javnost zanima:

Ali še vedno dejansko... / izklop mikrofona/

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Miro Cerar

Hvala lepa za vprašanje, spoštovani poslanec Jernej Vrtovec.

Najprej naj zelo jasno povem dve stvari. Kadrovanje v državnih podjetjih ni v pristojnosti Vlade, kot to dobro veste in zagotavljam vam, da se tega kar smo uveljavili, da se politika ne meša v to kadrovanje neposredno, še kako držimo. Zato nimam v tem pogledu nobenega problema s tem kako spim, Vlada še vedno deluje tako kot smo se zavezali volivcem. Vi dobro veste, da smo prepustili upravljanje državnih podjetij sistemu korporativnega upravljanja, kar pomeni, Vlada predlaga Državnemu zboru nadzornika Slovenskega državnega holdinga - o tem nekaj kasneje – vi jih postavite, izvolite, potem pa oni imenujejo upravo SDH in ta uprava potem nadalje popolnoma neodvisno od Vlade določa, kdo bo sedel v nadzornih svetih državnih podjetij in ti potem spet imenujejo uprave. Torej, politiko smo na ta način po standardih, ki velja za moderno korporativno upravljanje, ločili od države. In to dejstvo je zelo pomembno, zato se politika ne more in ne sme mešati v te procese, kot ste rekli.

Omenjate, da nekateri ljudje iz mojega kabineta na ta način kadrujejo, se ve to vmešavajo. Poglejte, tu smo, žal, soočeni s številnimi neresnicami, ki jih povzemajo tudi mediji, nepreverjenimi trditvami, zato tudi vi seveda ne navajate imen in dokazov, ker jih nimate. Zadnji tak primer je bil, ko se je pisalo o Pošti Slovenije. Nič od tega se ni zgodilo, kar je tam pisalo, kar je tudi sam nadzorni svet ostro ovrgel in tudi rezultati, odločitev, so bili popolnoma drugi, kot so jih mediji napovedovali. Ni bilo nobenega političnega vplivanja. Ampak ko nekdo reče, ko nekdo napiše: politika je neetična, krade, laže in tako, ljudje to hitro verjamejo, ker so tega bili navajeni od prej. Tega ta vlada ne počne.

Ko govorite o tem, da so bila oškodovana državna podjetja, jaz vas lepo prosim, dajte, če govorite pred javnostjo, če to povzema / nerazumljivo/ prinesti dokaze. Vi govorite: so bile domnevno neka kazniva dejanja storjena ali karkoli. Teh domnev je v naši družbi ogromno. In jaz pričakujem dokaze. Če bodo dokazi, če bodo dejstva sem prepričan, da bodo pristojni organi te vlade, teh ministrstev, ki jih vodi Vlada absolutno takoj ukrepali. In tudi dva nadzornika, ki sta bila predlagana Državnemu zboru, ki sta sedaj v postopku, naj povem, da jih je izbralo finančno ministrstvo na podlagi zakonitega postopka. O tem kateri kandidati so bili predlagani kot najboljši izmed, ne vem, nekaj več kot 15, ko so izbrali štiri najboljše kandidate, o tem je odločala povesem neodvisna strokovna komisija z zelo uglednimi strokovnjaki, ki jih pozna cela slovenska javnost. In Vlada se je zanesla na to oceno te komisije, na oceno ministrstva, da so predlagani najboljši kandidati. Izbrali smo dva, jih predlagali Državnemu zboru. Takoj so se pojavile številne obtožbe, kar je zelo značilno za slovenski prostor. Vendar ali so resnična ali ne bo treba šele ugotoviti. Oba kandidata sta jih prišla tudi v Državni zbor zavračati, sta navajala neka druga dejstva. Vendar sedaj je na vas poslancih, da boste presodili, kateri argumenti držijo. Poudarjam pa, da ravno z našo vlado se še kako uveljavlja to ločevanje gospodarstva, korporativnega upravljanja, po standardih strokovnosti, odgovornosti, upravljanja državnih podjetij od vladne politike. Seveda ima Vlada, tudi sam imam pričakovanja in tudi jih javno povem, da je treba z državnim premoženjem upravljati odgovorno, tako da bodo donosi čim večji, da bo imela od tega nekaj država, na koncu državljani in vsi mi. Ne dovolim pa, da bi se politika v to neposredno mešala. Je pa seveda tako, da te povezave vzpostavljajo ponavadi govorice, mediji in tako naprej. Prvo vodilo je strokovnost, kompetentnost. Kakšni so pa nazori posameznih kandidatov je pa potem njihova stvar. In zato vam zagotavljam, da si prizadevamo, da bomo na tem sistemu tudi vztrajali. Ne morem pa vsak dan odgovoriti na prav vse neresnice, ki se javno pojavljajo. In zato pričakujem, da boste tudi poslanci, da bomo vsi, ministri, Vlada, toliko korektni, da če se pojavijo sumi, obtožbe, da zadeve preverimo. Ne pa da javno linčamo nekega posameznika, posameznike še preden imajo sploh možnost sami to ovreči.

Gospod Jernej Vrtovec imate besedo, da zahtevate dopolnitev odgovora.

Najlepša hvala. Da politika ne kadruje, to so pa pravljice za lahko noč. Vsaka politika, kjer je premoženje v lasti države, pač, kadruje. In tako pač je. In Vlada je skupščina SDH in DUTB. In zato je prva odgovorna za slabo in za dobro, kar naredi SDH in DUTB.

Glede kadrovanja v preteklosti, spomnimo se leto dni nazaj Nove Ljubljanske banke, kjer se je zamenjalo nadzornike, zamenjalo se je del uprave. Naredilo se je že skoraj vse, potem so pa nadzorniki odstopili. Spomnimo se imenovanja UKC Ljubljana in rezultati le-tega, 25 milijonov evrov izgube v UKC Ljubljana. Spomnimo se imenovanj in kadrovanj v energetiki. Poudarjam, Vlada je lastnica in zaradi tega je odgovorna in se zgovarja, da je lastnica in zaradi tega je odgovorna in se izgovarjati, da Vlada ne kadruje, da koalicijske stranke ne kadrujejo, to so res naivne pravljice, kajti tudi neenotna koalicija ob slehernem imenovanju je v tej državi vik in krik s strani koalicijskih partnerjev vsi na okopih in vsi pred vlado komentirati določeno imenovanje v slehernem državnem podjetju, tudi to je dokaz o tem, da Vlada še kako kadruje in da so predvsem strankarski interesi, seveda logično, povsem prisotni ob teh dogajanjih. Ampak, ključno je, ne to, da vlada pač ne kadruje, Vlada ne bo kadrovala takrat… / znak za konec razprave/ ko se bomo pač rešili premoženja države v teh podjetjih. Takrat bo konec vladnega in političnega kadrovanja.

Problem je koga se kadruje in kadruje se ljudi, ki ustrezajo samo strankarskemu ključu ali pa ključu določenih osebnosti, ki se jih tam želi imeti, ne pa strokovnim kompetencam. To je ta ključen problem.

Jaz bi vas še vedno pobaral v dopolnitvi glede novih nadzornikov SDH in… / znak za konec razprave/ sicer, kakšno je torej vaše mnenje, ali vi osebno podpirate ta dva kandidata, kajti glejte, tukaj je ta parlament, ki bo pojutrišnjem o tem odločal in prav je, da poslanke in poslanci vemo kakšno je zadnje stališče predsednika Vlade.

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Miro Cerar

Hvala lepa.

Jaz nisem rekel, da Vlada ni odgovorna. Vlada je odgovorna za vsako kadrovanje, ki ga opravi. In za vsak predlog in za vsak akt, ki ga predlaga.

Rekel pa sem, da ni Vlada odgovorna za imenovanja predsednikov uprav oziroma uprav podjetij v državni lasti, ker to izvajajo nadzorni sveti teh podjetij. Nadzorne svete teh podjetij pa postavi uprava Slovenskega državnega holdinga, upravo pa postavi nadzorni svet Slovenskega državnega holdinga. Vlada je tu samo prvi dejavnik, ki predlaga Državnemu zboru, da postavi te prve nadzornike Slovenskega državnega holdinga. In zato te povezave, pravite logično je, da politika kadruje. To je mogoče vaša logika, ni moja logika. Je pa logično, da si zdrava politika želi, da bi bili kadri kakovostni. Tu se pa popolnoma strinjam. Ne politični kakovostni. Če so zraven politični, nič hudega če so kakovostni in če delajo v dobrobit Slovenije.

In vi potem manipulirate z izjavami, ja, UKC 25 milijonov izgube, ker smo mi narobe kadrirali. Ta izguba se je kopičila leta, leta slabega vodenja, tako da tudi mi verjetno nosimo zdaj del odgovornosti, zagotovo, s kadrovanji, ki smo jih opravili v tem mandatu, ampak treba je biti tukaj zelo jasen, in ponavljam, samo tako, da bomo spoštovali sistem korporativnega upravljanja, ki smo se mu vsi zavezali, ki ga urejajo zakoni, bomo šli lahko naprej, ne pa tako, da bomo stalno očitali, komurkoli, da ne opravlja nekih zadev, za katere sploh ni pristojno.

In ponavljam, glede obeh nadzornikov, ki sta v postopku. Izbrala ju je strokovna komisija. Vlada mora zaupati stroki, Vlada je stroki naklonila zaupanje in je poslala oba kandidata v Državni zbor.

Bi pa nekaj rekel. Kaj pa je naš, tudi velik problem v Sloveniji, ob takšni obravnavi, nespoštljivi, javni, kot se dogaja do mnogih kandidatov, ki tega ne zaslužijo, nekateri morda to zaslužijo, se mnogi dobri kandidati sploh več ne prijavljajo v postopke. Ja, kdo pa se bo izpostavil takšnemu javnemu blatenju, kot ga uprizorijo nekateri rumeni mediji in potem žal še določeni… / znak za konec razprave/ ljudje v politiki ali blizu nje. Kdo pa bo kandidiral, če je spodoben človek na neko mesto, če se bo potem o njem začelo, bi rekel, namenoma pisati neresnice. In to je naš slovenski problem.

Ostalo pa je zdaj v vaši pristojnosti.

Hvala lepa.