Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 30. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Jasna Murgel, Violeta Tomić, gospa Suzana Lep Šimenko od 16. ure dalje, gospa Nada Brinovšek od 16. ure dalje, gospa Jelka Godec od 16.30 ure dalje, gospod Kamal Izidor Shaker, dr. László Göncz po 14. uri, gospod Franc Breznik, gospod Marijan Pojbič, gospod Matjaž Nemec od 20.30 dalje, mag. Matej Tonin od 20.30 dalje in dr. Franc Trček od 19.30 dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Preden pričnemo z nadaljevanjem seje mi dovolite, da na kratko nagovorim Državni zbor ob 25. obletnici članstva Republike Slovenije v Organizaciji združenih narodov.

Spoštovane državljanke in državljani, cenjene poslanke in poslanci, cenjeni predstavniki Vlade Republike Slovenije, gospe in gospodje.

V preteklih letih smo se z velikim veseljem in ponosom spominjali nekaterih prvih odločilnih korakov, ki smo jih pred zdaj že več kot četrt stoletja prehodili na naši strmi poti do lastne države, samostojne in neodvisne Republike Slovenije. Med temi koraki ne smemo delati razlik, vsi so bili enako pomembni in če bi kateri umanjkal, bi bila usoda naše države negotova. A s pogumom, znanjem, trdno voljo, predvsem pa ne omajano željo po svobodni in demokratični družbi smo si priborili lasten prostor v Evropi in svetu.

Na današnji dan pred natanko 25 leti pa je sledila še krona procesa slovenske osamosvojitve. 22. maja 1992 je Republika Slovenija z Resoluciji Generalne skupščine Organizacije združenih narodov 46/236, ki je bila sprejeta soglasno, postala polnopravna članica daleč najbolj univerzalne mednarodne organizacije, članstvo v kateri predstavlja nenadomestljiv element državnosti, kot jo pojmujemo danes. In čeprav sta na isti dan v organizacijo vstopili tudi Bosna in Hercegovina ter Hrvaška, je bila Slovenija s kronološkega vidika postopkov znotraj OZN prva republika nekdanje skupne države, katere predstavniki so zasedli svoja nova mesta v Generalni skupščini. Čestitke Sloveniji so takrat prihajale z domala slehernega kotička sveta, pred zgradbo Združenih narodov v New Yorku pa je prvič zaplapolala tudi slovenska zastava. S temi simbolnimi dejanji in priznanjem Slovenije kot suverene in enakopravne države se je v mednarodnem okolju za nas pričelo novo obdobje izjemnih priložnosti ter še večje odgovornosti. A ta novi list v zgodovini naše samostojne države bi le stežka obrnili, če z vsemi potrebnimi dejanji ne bi stali izjemno spodobni in neutrudni diplomatski predstavniki. Zato ni presenetljivo, da 22. maj obeležujemo tudi kot dan slovenske diplomacije, dan veščine in umetnosti, ki so jih gojili že slovenski diplomatski predstavniki nekdanje SFR do Združenih narodov, od Jože Vilfana, do Ignaca Goloba, pa vse do diplomatk in diplomatov samostojne Republike Slovenije, ki so našo državo z velikimi napori umestili v jedro članic mednarodne skupnosti, s tem delom pa uspešno delujejo še danes.

Organizacija Združenih narodov je vzklil na pogorišču sveta, ki ga je porušila druga svetovna vojna. Naznanila je začetek novega obdobja svetovne zgodovine. Obdobja, v katerem naj bi v pogojih mednarodnega miru in varnosti na temelju spoštovanja temeljnih človekovih pravic ter s pomočjo globalne vladavine prava zmagala dobrobit slehernega človeka. Ustanovna listina OZN je postala ustava razvijajoče se svetovne družbe in v teh okvirih je Slovenija v zadnjih 25 letih pokazala in prispevala ogromno. Tik pred prelomom tisočletja, ko je na Balkanu še vedno odmevalo rožljanje orožja smo se izkazali kot zrela in konstruktivna članica varnostnega sveta. Že dvakrat smo postali članica Sveta Združenih narodov za človekove pravice, ključnega foruma za globalno upravljanje vprašanj temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Sprejeti smo bili v članstvo izvršilnih odborov Unicefa, Unesca, programov OZN za razvoj in še bi lahko naštevali. Naši strokovnjaki so bili že večkrat izvoljeni v odbore, ki nadzirajo izvajanje ključnih dokumentov o človekovih pravicah, ki so bili sprejeti pod okvirjem OZN. Že tretji mandat zapored pa imamo svojega predstavnika tudi v Komisiji za mednarodno pravo, ki skrbi za kodifikacijo in progresivni razvoj norm upravljanja mednarodnih odnosov. Ob vsem tem pa seveda nikakor ne želim pozabiti tudi na številne Slovenke in Slovence, ki so kot mednarodni javni uslužbenci zasedli visoka mesta v sekretariatih in drugih organih institucij sistema Združenih narodov.

Spoštovane in spoštovani!

Organizacija Združenih narodov še zdaleč ni popolna. Njena prešibka odzivnost na mnoge globalne izzive ter krizna žarišča, prepogosto pomanjkanje načelnosti ter očitki formalne nedemokratičnosti še zlasti znotraj varnostnega sveta so mnogokrat upravičeni, a dejstvo je, da OZN predstavlja daleč najširši globalni forum, v katerem se v duhu danes še kako pomembnega multilateralizma sprejemajo odločitve, ki pomembno vplivajo na skupno prihodnost sveta in človeštva. Forum, v katerem prijatelji, nasprotniki sedejo za skupno mizo in v vrtincu prepletajočih se nacionalnih interesov iščejo ter velikokrat tudi najdejo skupne rešitve. In v tem vrtincu mora vztrajati tudi Slovenija, odgovorno, solidarno in uspešno. S svojo zavzetostjo na področju kolektivne varnosti, varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter trajnostnega razvoja smo postali spoštovana in ugledna članica organizacije. Slovenska zgodovina OZN je pestra in bogata, zato smo lahko in moramo biti danes nanjo tudi ponosni.

Državljankam in državljanom želim iskrene čestitke ob 25. obletnici članstva Republike Slovenije v Organizaciji Združenih narodov, našim diplomatkam in diplomatom pa ob dnevu slovenske diplomacije še veliko preudarnosti in uspehov v prihodnje.

Hvala.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 30. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 12. maja 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da je za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Prekinjam. Preverite še enkrat. Je vse vredu? Je.

Glasujemo. Navzočih je 83 poslank in poslancev, za je glasovalo 82, proti nihče.

(Za je glasovalo 82.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 30. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 38. poslanskih vprašanj. V okviru te točke bo danes na tri poslanska vprašanja poslancev opozicije in vprašanje poslanke vladajoče koalicije odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar.

Ministrice in ministri bodo na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjali v petek, 26. 5. 2017. Na eKlopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na postavitev poslanskih vprašanj.

Postopkovno, gospod Jožef Horvat.

Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrski zbor, drage kolegice in kolegi!

Poslanska vprašanja, ustna predvsem in poslanske pobude so zelo pomemben komunikacijski kanal med državljani, državljankami Republike Slovenije in med Vlado. To je zelo pomemben instrument, demokratični instrument, še posebej za opozicijo. Dobili smo sicer pravočasno sporočilo, obvestilo, da kar sedem ministric in ministrov ne bo moglo danes odgovarjati na poslanska vprašanja zaradi odsotnosti. Mi razumemo odsotnost ministric in ministrov zaradi obveznosti na mednarodni ravni, zaradi bolezni, itd. To, da so zdaj poslanska vprašanja ministricam in ministrom določena za ta petek, je sicer nek korak bližje poslancem, vendar s tem ne morem biti zadovoljen, gospod predsednik. Zato prosim, da se vendarle bolj spoštuje Državni zbor, ki postavlja Vlado, ki postavlja ministrice in ministre in poglejte, danes mi niti ne vemo kdo bo prisoten oziroma odsoten od ministric in ministrov v petek. Bil bi z vaše strani, gospod predsednik, zelo korekten, bi bila zelo korektna gesta, če bi recimo poslancem in poslankam dovolili kljub določbi Poslovnika, da poslanska vprašanja in pobude najavimo recimo do srede do 12. ure. Ker, če je minister in ministrica odsotna, je povsem normalno, da se poslanka in poslanec ne odloči, da najavi ustno poslansko vprašanje in to se ni prvič zdaj v tem mandatu zgodilo, zato res lepo prosim in to je moj ključni predlog, da se do konca tega mandata kdajkoli bo že konec, to nikoli več ne bi zgodilo. Sicer mi v opoziciji razumemo, da se nekako želi opozicijo eliminirati, da se ji nekako želi vzeti ta instrument, ki je po vsem svetovnih parlamentih torej instrument poslanske pobude in poslanskega vprašanja predvsem ustnega. Upam, gospod predsednik, pričakujem, da boste ta moj proceduralni predlog tudi upoštevali in spoštovali.

Hvala lepa.

Zdaj, upoštevali in spoštoval sem ga že s tem, da je bila na tej seji zadeva tako razporejena in to je bil skupni dogovor tudi samega kolegija. Vsekakor je prisotnost ministrov in ministric na točki poslanskih vprašanj res ena od bistvenih zadev. Zagotovljena mi je boljša prisotnost do tiste, ki bi bila danes glede najavljene odsotnosti in zaradi tega smo se na kolegiju odločiti tako kot smo se odločili in vsekakor sem do zdaj tako ravnal in tudi v prihodnosti bom ravnal tako, da bo ta institut ohranil svoj pomen, ki ga ima v parlamentarni demokraciji.

Zdaj pa res prehajamo na poslanska vprašanja.

Gospod Ljubo Žnidar, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.

Spoštovani predsednik Vlade dr. Miro Cerar.

Vi ste v državi najbolj odgovorni za gospodarno ravnanje z denarjem, ne glede na to za kakšno porabo gre. Država se vsakoletno nenehno zadolžuje in s tem ogroža finančno stabilnost v prihodnosti.

Sled tega, spoštovani premier, vsi pričakujejo od vas vso skrbnost, da jo namenite porabi denarja, posebno pri največjih projektih, kjer gre za izjemno velike investicije. Pa naj grem k projektu drugi tir. Vsi razumemo nujnost in potrebnost izgradnje drugega tira, vendar nikakor ne na tak način, kot ste se ga lotili v vladni koaliciji. Najprej ste ustanovili družbo 2TDK za izgradnjo drugega tira in na račun položili 200 milijonov evrov, brez kakršnihkoli osnovnih parametrov, ki bi zasnovali nek okvir poteka izgradnje, ni bilo sprejetega nobenega investicijskega programa, ni izdelana PZI(?) dokumentacija, na kateri bi bilo moč podati ceno projekta in na koncu seveda tudi vaši pomisleki o tehnični rešitvi.

Nadalje ste z glasovalno večino sprejeli zakon, ki tej novoustanovljeni družbi podeljuje koncesijo za 45 let in jo razbremenjuje kakršnekoli odgovornosti za celoten koncesijski čas. Prav na daleč se vidi, da zakon daje, da ne rečem… / znak za konec razprave/ načrtovano pravno podlago za finančno mahinacijo na tem projektu, kot je izgradnja drugega tira na odseku Divača-Koper, da se konkreten, iz vašega zakona, plačilo za dosegljivost, ki ji namenjate 30 do 40 milijonov na leto je v razponu od milijarde 350 milijonov do milijarde 800. Razlika je 450 milijonov. / znak za konec razprave/ Pa tu ne govorim o nepredvidenih delih, ampak je to upoštevano že v osnovni ceni.

Zato vas vprašam:

Zakaj niste obdelali še ostalih variant?

Zakaj niste izbrane variante obdelali… / izklop mikrofona/

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa, spoštovani poslanec Žnidar.

Najprej naj povem, da že trditve, ki jih postavljate ob vašem vprašanju seveda v marsičem ne zdržijo. Vi pravite, država se zadolžuje vsako leto. Naša vlada je ustavila trend naraščanja javnega dolga, in če se kaj zadolžujemo v zadnjih letih, se samo za to, da reprogramiramo dolg, da znižujemo obresti, to se pravi, če pogledamo, se je javni dolg ustavil, se ne zvišuje več, mi pa reprogramiramo ta dolg tako, da celo plačujemo vsako leto bistveno manj obresti, kot prej. Se pravi, ta država po to vlado je konsolidirala javne finance in se trudi zmanjševati javni dolg in normalno voditi, bi rekel, te finance, tako da smo skrben gospodar.

Zaustaviti porabo javnega denarja, seveda za to pa smo zastavili takšno finančno konstrukcijo, da se bo drugi tir gradil deloma iz proračunskih sredstev, vendar ne tako, da bomo prekomerno obdavčili naše, obremenili naše davkoplačevalce, ampak bodo prispevali zraven, kot ste sami omenili, tisti deležniki, ki bodo imeli od tega največjo korist. Poleg tega gremo v pridobivanje nepovratnih evropskih sredstev, gremo v vložek zalednih držav in gremo v posojilo Evropske investicijske banke. Ta kombinacija pomeni, da bomo minimalno kolikor je možno to zminimalizirati obremenili ravno naše davkoplačevalce in seveda s tem izvedli neki projekt, za katerega se 20 let govori kako zelo je nujen, vsi govorite, bi ga radi imeli, bi ga radi imeli sedaj, ko ga hočemo pa izvesti ste pa vsi proti in spet polena pod noge, sedaj pa ni to dobro, ono dobro. Naj poudarim, da ta projekt podpira Evropska komisija. Ta projekt podpira, seveda, ker bo dala tudi na voljo kredit, zato zahteva zelo jasno shemo projekta evropska investicijska banka. Ta projekt podpira Agencija Jaspers, ki ga je tehnično preverila z vseh vidikov, to so vse mednarodne institucije, ki so še kako stroge do Slovenije, kadar delamo kaj narobe. Ta projekt podpira pet držav, štiri zaledne in še Španija. Za ta projekt smo v stalnem sodelovanju z Računskim sodiščem, s Komisijo za preprečevanje korupcije in z organizacijo Transparency International, ki se bori proti korupciji. Ta projekt je povsem transparenten, javno predstavljen in zato smo šli v sprejem zakona, da bo popolnoma jasno kako bo izgledala shema financiranja in vsa ta ključna dejanja, da pridemo do njega. Nobenega prikrivanja, nobenih zakulisnih igr kar se je dogajalo mnogokrat v preteklosti. Seveda, zato sem presenečen, da se nekateri skrivate celo sedaj za to referendumsko pobudo gospoda Vilija Kovačiča kot neke civilne iniciative zadaj pa se dogaja vse drugo, neki politični scenarij, ki ima samo eden namen, drugi tir potegniti v zgodbo politične kampanje. Drugi tir je prepomemben za Slovenijo, da bi ga obravnavali kot del politične igre. Drugi del bo omogočil Sloveniji, da postane pomembna, da postane Luka Koper ostane in postane še bolj pomemben transportni vstop v srednjo, vzhodno in severno Evropo. To bo Slovenijo ohranilo na svetovnem, ne samo evropskem transportnem zemljevidu. To bo v korist tudi Luki Koper, njenim zaposlenim in vsem ostalim, ki bodo lahko povečevali pretovor in bili tako konkurenčni italijanskim lukam, ki samo čakajo, da ta projekt ustavimo kot bi si morda želeli vi ali kdo drug, da bi, potem Luka Koper zamrla, da bi ostali neko slepo črevo v tem delu Evrope. Korist je koristen za naše železnice, za nekatera naša podjetja, ima pa to širšo evropsko dimenzijo. Slovenija se s tem projektom umešča res na svetovni, transportni zemljevid.

Naj ponovim kar sem že večkrat povedal. Ne samo, da je projekt transparenten, ne samo, da je ravno zato bil sprejet zakon, da bo popolnoma jasno kaj počnemo. Ne samo, da sodelujemo z vsemi deležniki, ki sem jih omenil tudi s KPK, z Računskim sodiščem, Evropsko komisijo itd… Pogovarjamo se tudi z vsemi deležniki, s civilnimi iniciativami, z Luko Koper, z železnicami in tudi tukaj pred vami pred javnostjo vedno podajamo odgovore na vsa vprašanja tako glede finančne konstrukcije kot glede pomena tega projekta. Ta projekt Slovenija potrebuje, ne gre za Vlado, to je za Slovenijo, za njeno prihodnost. Hvala lepa.

Gospod Ljubo Žnidar imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Spoštovani premier, v gradbeništvu se bo težko razumelo oziroma lahko bi se vsaj v tistem segmentu, da bi odgovorili na moja vprašanja. To pa je bi rekel neka vaša splošna razprava. Sedaj grem pa jaz na vaše področje.

Matematika. Enostavna matematika, ki je povzeta iz vašega zakona, iz vašega predloga. Letno plačilo za dosegljivost v razponu od 30 milijonov do 40 milijonov, če vzamemo 30 milijonov je cena enega tira 50 milijonov na kilometer, kar dobimo po tem vašem projektu. Če vzamemo maksimalno zgornjo mejo, ki jo navajate v zakonu vneseno v zakon 40 milijon je cena enega tira 67 milijonov na kilometer. Gospod premier, malo matematike. Ali ne bi mi s tem denarjem lahko zgradili dva tira? Prosim odgovorite na to vprašanje. Da nadalje ne govorim o tehnični rešitvi strokovne skupine, ki je dala predlog na mizo z ocenjeno vrednostjo 800 milijonov. Ta pa je za 550 milijonov cenejša od vaše najnižje cene, ki jo vi postavljate z zakonom postavljate ceno projekta. Ne z PZI(?) tehnično dokumentacijo. Razlika je 550 milijonov. Jaz bi rekel, da je povsem logično, da se v tem trenutku zbirajo referendumski podpisi in jaz verjamem, da državljani ne bodo več podpirali negospodarnega trošenja javnega denarja. In tudi v Slovenski demokratski stranki se ne skrivamo za referendumom. Jasno povemo, da za takšno trošenje javnega denarja absolutno nismo.

Spoštovani premier, prosim povejte mi, kaj boste storili, če referendum ne uspe… /izključen mikrofon/

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa. Ker imam samo dve do tri minute bom na kratko povedal, da številne vaše strokovne ugotovitve absolutno ne držijo. Naj samo povem, da že ta, ki se stalno pojavlja v javnosti, ki jo plasirate, da naj bi bil en kilometer proge 50 milijonov evrov popolnoma zavajajoč. Tukaj imam strokovne podatke, ampak naj samo povem, da je strošek na, bi rele, en kilometer okoli 27 milijonov evrov po sedanjih izračunih. Ampak o tem se bo, seveda, še čas pogovarjati na drugih forumih. Tu v Državnem zboru sedaj ni možno iti v neke strokovne analize. Bi pa rekel takole. Projekt je bil velikokrat ovrednoten s strani stroke, tudi naša vlada ga je dala še enkrat, za vsak slučaj, ovrednotiti strokovnim, bi rekel, forumom, in kot veste teren je težak, proga je zahtevna. Iz teh ovrednotenj izhajam(?) strokovnih ne kar iz tistih, ki jih lahko kar nekdo javno pove. Tudi jaz lahko javno kar rečem, vsak projekt je možno izpeljati po polovični ceni. To enostavno v tem primeru ne drži. Če Evropska komisija, če agencija Jaspers, če vse zaledne države, ki budno spremljajo ta projekt in vsi ostali soglašajo z našimi ocenami, vedo za kaj gre, če naše Računsko sodišče, KPK in druga institucija pri tem sodeluje, potem mislim, da je dovolj jasno, da tu nikoli nismo nič skrivali in da je stvar transparentna.

Ko pa vi pravite, da neracionalno trošimo javni denar pa resnično ne vem, kako sploh lahko to rečete? Naša vlada, vi ste klicali trojko, ko smo mi prišli na oblast in smo to državo potegnili iz krize… / nemir v dvorani./ Ja, seveda je bilo tako… / oglašanje iz klopi/