Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 43. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Pred začetkom bi vas rad spomnil, da imamo ta teden kar nekaj razlogov za slavje. Danes namreč obeležujemo 28. obletnico nastanka Majniške deklaracije, ki je tlakovala pot k naši samostojnosti, jutri, 9. maja praznujemo 72. obletnico prihoda partizanskih enot v Ljubljano in osvoboditev Ljubljane, sočasno pa bo jutri mestna občina Ljubljana na Trgu narodnih herojev pri parlamentu odkrila spomenik dr. Francetu Bučarju, prvemu predsedniku demokratično izvoljene skupščine. Zato predlagam, da se današnja seja odvije v tem pozitivnem duhu.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Ljudmila Novak od 15. ure dalje, gospa Iva Dimic od 14. do 15. ure, Violeta Tomić, gospod Žan Mahnič od 14.30 do 22. ure, dr. Vinko Gorenak od 19. ure dalje, dr. László Göncz od 16.30 ure, gospod Roberto Battelli, dr. Matej T. Vatovec do 15.30 in od 20. ure dalje in Matjaž Hanžek od 17. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade dr. Mira Cerarja k 2. točki, predstavnika Državnega sveta k 3. in 4. točki ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 43. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 4. maja 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 75 poslank in poslancev, za je glasovalo 74, proti nihče.

(Za je glasovalo 74.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 43. izredne seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO POROČILA O UDELEŽBI PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE DR. MIROSLAVA CERARJA NA IZREDNEM ZASEDANJU EVROPSKEGA SVETA V FORMATU EU27 (50. ČLEN) NA TEMO POGAJALSKIH SMERNIC ZA BREXIT, 29. APRILA 2017 V BRUSLJU.

Vlada je 4. maja 2017 Državnemu zboru na podlagi 239. člena Poslovnika Državnega zbora posredovala poročilo o udeležbi predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Miroslava Cerarja na izrednem zasedanju Evropskega sveta v formatu EU27 (50. člen) na temo pogajalskih smernic za Brexit 29. aprila 2017 v Bruslju ter hkrati predlagala, da ga predsednik Vlade na podlagi drugega odstavka navedenega člena poslovnika še ustno obrazloži na seji.

Poročilo sem v skladu z določbo drugega odstavka 239. člena takoj poslal v seznanitev.

Besedo dajem predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju, da Državnemu zboru še ustno predstavi poročilo. Prosim.

Spoštovani gospod predsednik, cenjene poslanke in poslanci, dragi državljanke in državljani!

Slovenija je pred 13 leti uresničila eno svojih ključnih prioritet in postala enakopravni del Evropske unije. Članica edinstvene skupnosti, ki se na podlagi zgodovinskih izkušenj še kako zaveda pomena svobode, miru in temeljnih demokratičnih vrednot. Unije, ki je z zavedanjem, da smo lahko le združeni boljši in močnejši, v zadnjih 60 letih postala ena največjih gospodarstev na svetu ter obenem vzpostavila in ohranila zavidljivo raven blaginje in socialne zaščite. Tega napredka in realnega stanja v Uniji se premalo zavedamo.

Dejstvo je, da se je Unija od izbruha svetovne finančne in gospodarske krize spremenila. Številni izzivi na katere smo bili članice, države članice različno pripravljene so vzeli dobršno mero zagona njenemu razvoju, ošibile sposobnost učinkovitega sodelovanja in kar je še posebej zaskrbljujoče, vnesle nezaupanje državljanov do prihodnosti povezave nasploh. Do neke mere tudi pri nas namesto naporov k iskanju skupnih rešitev se poraja vse več pozivov k protekcionizmu, skrajnemu nacionalizmu in rušenju vrednot, ki so se utrjevale desetletja. Izid včerajšnjih predsedniških volitev v Franciji in pred tem parlamentarnih volitev na Nizozemskem so jasna potrditev, da je takšna pot za večino nesprejemljiva. Da je v Uniji še vedno jasno izražena volja ljudi po sodelovanju, krepitvi miru in svobode ter skupnemu odzivu na vse močnejše in nepredvidljive globalne izzive.

Spoštovane poslanke in poslanci! Evropska unija še zdaleč ni popolna. Potrebuje spremembe in konkretne odločitve kako stvari izboljšati a še vedno je ta naša skupnost daleč najboljša alternativa, ki nam je na voljo. Prepričan sem, da je Evropska unija tako za Slovenijo kot tudi za ostale države članice najboljša možnost, da soustvarjamo boljšo prihodnost za vse naše državljanke in državljane. Nobena država članica sama ne zmore toliko kot zmoremo vse države skupaj, v tesnem sodelovanju in v povezavi. Žal tega razmišljanja ne delijo vsi. Kot veste so državljani Združenega kraljestva na referenduma junija lani sprejeli odločitev, da izstopijo iz Evropske unije. Takšne odločitve si še zdaleč nismo želeli a njihovo demokratično voljo spoštujemo. Zdaj gremo naprej, pred nami so novi časi.

Po formalni sprožitvi postopka za izstop iz Evropske unije smo pred dobrim tednom voditelji 27 držav članic na posebnem zasedanju Evropskega sveta sprejeli in Evropski komisiji kot našemu pogajalcu podali ključne smernice za pričetek pogajanj. Smernice smo prejeli hitro in odločno. Ta izraz trdnosti in enotnosti sedemindvajseterice je pomenljiv in je presenetil tudi London. Seveda pa to še zdaleč ne pomeni, da naša enotnost v tem času ne bo večkrat na preizkušnji. Pogajanja pričenjamo odločeni, da najprej izpeljemo postopek karseda sporazumne ločitve in šele nato dorečemo novo obliko sodelovanja unije z Združenim kraljestvom enotno, pošteno za vse in brez ločenih pogajanj pod mizo. Ob tem pa seveda dogovorno opredelimo tudi prihodnji razvoj unije 27 držav s ciljem, da iz tega procesa izidemo boljši in močnejši ter odprti za nadaljnje širitve. Kot rečeno, izstopna pogajanja še zdaleč ne bodo lahka. Pričakovanja obeh strani so namreč že v izhodišču zelo različna. V naslednjem letu in pol lahko gre v pogajanjih marsikaj narobe. Nobena ločitev ni enostavna, sploh po 44 letih skupne poti. Kakršenkoli bo že izid pogajanj, odnosi z Združenim kraljestvom se bodo občutno spremenili. Razmere bodo zagotovo spremenjene za naše državljane, ki delajo in živijo na otoku, še bolj pa za podjetja, ki z otokom poslujejo. Toda če nam je dobrobit državljanov v vzajemnem interesu, pa je Združeno kraljestvo že dalo jasno vedeti, da se ne vidi več kot del enotnega trga Evropske unije. Na to se moramo vsi dobro in predvsem pravočasno pripraviti. Pomemben element sprejetih smernic je tako imenovana faznost pogajalskega procesa. Pomeni, da si želimo najprej, torej od nastopa nove britanske vlade pa predvidoma do konca letošnje jeseni, dogovoriti o treh najbolj pomembnih elementih. Prvič, o pravicah državljanov, drugič, o ustrezni finančni poravnavi, in tretjič, o statusu meje med Republiko Irsko in Severno Irsko kot pomembnega elementa miru v tem delu Evrope. Šele, ko bo na teh področjih dosežen zadosten napredek, se bomo posvetili drugim odprtim vprašanjem. V tem drugem delu izstopnih pogajanj, ki bo trajal predvidoma do jeseni 2018, se naj bi tudi pričeli preliminarni pogovori o bodoči politiki sodelovanja z Združenim kraljestvom. V kolikor bodo pogajanja potekala po zastavljeni časovnici, naj bi Združeno kraljestvo iz unije izstopilo spomladi 2019. Šele nato naj bi prišlo do, upam da čimbolj ambicioznega, sporazuma o novem odnosu med unijo in Združenim kraljestvom, katerega uveljavitev bo odvisna tudi od odločitve tega cenjenega Državnega zbora. Ob vsem tem se moramo zavedati, da lahko pogajanja v katerikoli fazi uberejo drugačna pota, kot jih zdaj načrtujemo. Pogajalski proces bo zato ves čas terjal ustrezne dinamične prilagoditve in našo polno pozornost. Toda ta proces nas ne sme odvrniti od tega, da svojo pozornost ponovno usmerimo v ključne razvojne teme. V prihodnjih mesecih in letih moramo namreč našim državljanom čimbolj odločno in učinkovito dokazati, da smo sposobni, seveda ob zagotavljanju varnosti in miru, Evropsko unijo nadalje razvijati in modernizirati, da smo sposobni zagotoviti nadaljnjo gospodarsko rast, rast zaposlenosti, ponuditi jasno perspektivo mladim, razvijati in uporabljati najnovejše informacijske tehnologije ter na vse druge načine unijo uspešno peljati v prihodnost.

Spoštovani, Slovenija je na pogajanja z Združenim kraljestvom pripravljena. Prva prioriteta v teh pogajanjih je dobrobit naših državljanov. Na otoku živi, študira ali dela približno 1500 slovenskih državljanov. Naš cilj je, da se njihove pridobljene pravice po odhodu Združenega kraljestva iz unije kar najmanj spremenijo, predvsem pa je pomembna predvidljivost njihovega položaja v Združenem kraljestvu. Prav zato se je treba o tem dogovoriti najprej. Odprava negotovosti je tudi sicer ključnega pomena za vse, saj poleg državljanov močno zadeva tudi različne gospodarske in finančne subjekte na obeh straneh pogajalske mize. Nenazadnje znaša slovenski izvoz v Združeno kraljestvo preko 500 milijonov evrov letno, storitve k temu dodajo še okrog 160 milijonov. Pomembnega učinka bo deležen tudi slovenski turizem, saj britanski turisti pri nas letno ustvarijo okrog 4 % vseh tujih nočitev. Za Slovenijo bodo torej zelo pomembni tudi posredni učinki izstopa, predvsem njegov finančni vidik. Dejstvo je, da se bo z izstopom tretje največje članice Evropske unije, ki letno prispeva okrog 15 % vseh prihodkov proračuna Evropske unije občutno spremeni tudi obseg evropskega proračuna, pomembnega za prevladujoči delež javnih investicij v Sloveniji. Naše stališče je zato tukaj jasno, naredili bomo vse, da zaradi Brexita ne pride do zmanjšanja obsega sredstev kohezijske politike ali skupne kmetijske politike, ki so nam v tej finančni perspektivi na voljo. Zato je ključno in s tem smo se na nedavnem vrhu v Bruslju strinjali vsi, da se v prvi fazi vstopnega procesa dogovorimo o pravičnem poplačilu vseh zavez in obveznosti, ki izhajajo iz celotnega obdobja članstva Združenega kraljestva v uniji. Slovenci imamo zato lep pregovor "Čisti računi dobri prijatelji.". Pravična finančna poravnava je namreč pomemben temelj zaupanja in dobrega nadaljnjega sodelovanja, je osnova za naše ambiciozno sodelovanje z Združenim kraljestvom v prihodnosti za katerega upam, da se ne bo ustavilo zgolj pri trgovini, temveč bo zastavljeno mnogo širše, tudi na področjih varnosti, obrambe, zunanjih odnosov, razvojnega sodelovanja, znanosti, visokega šolstva, itn.

Dame in gospodje! Odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Evropske unije, je hkrati tudi priložnost za nov zagon Evropske unije. Enotnost in odločenost za to smo potrdili že večkrat. Čas je, da pričnemo s konkretnimi dogovori o tem kakšno Evropo si želimo. Znanih je pet idealno tipskih scenarijev, ki jih je z namenom spodbuditve razprave predložila Evropska komisija, predsednik Juncker pa je marca letos prvič namenoma razpravljal o njih prav v Sloveniji. Ti scenariji so torej izhodišča za premislek o naši skupni prihodnosti, pri čemer dopuščajo medsebojno kombiniranje, pa tudi oblikovanje povsem novega skupnega scenarija. Ne gre torej za kakršnokoli črno-belo pozicioniranje, pač pa za mavrično paleto možnosti, ki jo moramo z demokratičnim dialogom pretvoriti v našo skupno zgodbo prihodnosti. Zdaj je torej predvsem ključno, da vsi pričnemo izvajati tisto k čemur smo se doslej zavezami, ob tem pa v naslednjih mesecih oblikujemo vizijo prihodnosti močne Evropske unije, takšne v kateri smo skupaj zavezani k istemu temeljnemu okviru in istim ciljem, pa čeprav je lahko, če bi to koristilo nadaljnjemu razvoju unije, hitrost napredovanja posameznih članic do teh ciljev tudi različni. Če bi do tega prišlo, ne dvomim, da Slovenija ne bi ostala v najbolj povezanem delu Evropske unije. Slovenija je zavezana vrednotam, ki so jim sledili ustanovitelji Evropske unije. To smo z besedami in dejanji tudi že večkrat dokazali, zato bomo skupaj s podobno mislečimi državami aktivno vztrajali, da te vrednote še naprej ostajajo v središču evropske integracije. Evropska unija potrebuje močne institucije, vendar je naloga teh, da jasno in odločno na podlagi enakopravne obravnave vseh članic zagovarjajo interes celotne skupnosti, še posebej to velja za Evropsko komisijo, vendar pa žal nekatere njene odločitve ne pripomorejo k utrjevanju skupnega interesa. Nesprejemljivo je namreč, čemur smo bili priča ob nedavnem predlogu za podaljšanje nadzora na notranjih meja Evropske unije, da komisija svoje odločitve podreja interesom zgolj manjšega števila držav članic. Ta odločitev je v popolnem nasprotju s skupnim interesom utrditi Schengenski prostor in okrepiti enotni trg temelječ na prostem pretoku ljudi, blaga in storitev. Ob popolni odsotnosti prepričljivih objektivnih argumentov preprosto škodi našemu gospodarstvu in ne prispeva k dobrim sosedskim odnosom, ob tem pa daje vedeti, da Unija ne zna ceniti dovolj svojih lastnih dosežkov in naporov tistih, ki z veliko truda trdno varujemo Schengenske meje in s tem zagotavljamo varnost njenega celotnega območja. V Sloveniji je močno zavedanje, da je treba dogovore spoštovati, še posebej, če gre za evropsko zakonodajo. Pri uveljavljanju slednje je velikega pomena, da ljudem, ki ob zunanji meji živijo ali slednjo z dobrimi nameni legalno prečkajo, omogočimo, da bodo čakalne vrste na prehodih čim krajše. To smo prejšnjo soboto z nemalo napora ob pomoči Evropske komisije tudi uspeli doseči. Dobili smo jasnejše usmeritve kaj je pri izvajanju uredbe še sprejemljivo, da bodo razmere na mejnih prehodih znosne. Dejstvo pa je, da so kolone na meji s sosednjo Hrvaško vedno bile in bodo. Nenazadnje naša prav prioriteta ostaja spoštovanje pravnega reda Evropske unije in zagotavljanje varnosti in zato bo Slovenija še naprej odgovoren varuh Schengenske meje.

Razprave o prihodnosti Evropske unije se je treba lotiti s konkretnimi dogovori in ukrepi, osredotočenimi v dobrobit ljudi. Poleg že nekaterih že omenjenih usmeritev bo treba bistveno več narediti tudi na področju socialne kohezije oziroma na t.i. evropskem stebru socialnih pravic. Dejstvo je, da se prebivalstvo stare celine nezadržno stara, da je kvalitetnih delovnih mest premalo in da je zaradi posledic globalizacije in nedavnih kriz socialna neenakost v Uniji prevelika. V številnih evropskih državah bistveno večja kot pri nas. In na to se je treba odzvati. Nima smisla govoriti o boljši Evropi, če slednje njeni državljani niso deležni. Zato se bo treba v naslednjih mesecih temeljiteje posvetiti tudi tej temi. Prav o tem sem skupaj z ministri pred dnevi razpravljal na srečanju z mladimi. O tem sva se posebej pogovarjala tudi s švedskim kolegom Löfvenom ob njegovem nedavnem obisku v Sloveniji. Slednji namreč 17. novembra letos na Švedskem gosti socialni vrh za rast in poštena delovna mesta, na katerem bom aktivno sodeloval tudi sam.

končno naj še dodam, da sta prihodnost Evropske unije in Slovenije neločljivo prepleteni. Ob tem, ko se zavzemam za nadaljnji skupni razvoj Evropske unije, to počnem iz prepričanja, da bi morebitna dezintegracija Unije vse njene članice in celotno Evropo potegnila nazaj v preteklost, v čas številnih medsebojnih nesoglasij in konfliktov. To bi bilo izrazito negativno tudi za Slovenijo. Seveda pa se hkrati zavedam, da je za Slovenijo dobra in sprejemljiva le takšna prihodnost Evropske unije, v kateri bodo tudi slovenskim državljankam in državljanom zagotovljeni mir, človekovo dostojanstvo, temeljne svoboščine in človekove pravice, varnost, delo in ustvarjalnost, čim višji nivo socialnega blagostanja ter druge demokratične, pravne in solidarnostne vrednote.

Spoštovane poslanke in poslanci.

Živimo v zanimivih časih, polnih izzivov doma in po svetu. Nenazadnje smo deležni tudi zgodovinskega izstopanja ene izmed članic iz Evropske unije. A to nas lahko naredi še močnejše, če se bomo le osredotočili na potrebe ljudi in ne na njihove strahove, če bomo dejansko začeli sprejemati ključne odločitve in če bo le prevladalo zavedanje, kot je nedavno dejal podpredsednik komisije Timmermans, da imamo v Evropi le dve vrsti držav – majhne in tiste, ki še ne vedo kako majhne so.

Želim vam prijetno praznovanje dneva Evrope.

Hvala.

Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podano poročilo.

S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O IZGRADNJI, UPRAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z DRUGIM TIROM ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA-KOPER.

Državni svet je na 28. izredni seji, 26. aprila 2017 zahteval, da Državni zbor na podlagi tretje alineje prvega odstavka 97. člena Ustave Republike Slovenije pred razglasitvijo ponovno odloča o zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.

Za obrazložitev zahteve dajem besedo predstavniku Državnega sveta gospodu Jerneju Verbiču.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim.

Državni svet je na svoji 28. izredni seji sprejel zahtevo, da Državni zbor Republike Slovenije ponovno odloča o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper. Državni svet poudarja, da ni dvoma o tem, da je treba, ne samo za uresničitev poslovnih ciljev Luke Koper, ampak tudi z vidika koristi logistične transportne panoge in slovenskega gospodarstva na sploh čim prej vzpostaviti sodobno železniško povezavo koprskega pristanišča do njegovih trgov. Državni svet se tudi zaveda, da bi morebitno iskanje novih rešitev za drugi tir, ki bi zahtevali spremembo državnega prostorskega načrta povzročili nekaj leten odmik začetka gradnje drugega tira, kar se seveda ne sme zgoditi. Ne glede na to, pa ne moremo podpreti zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenja z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, saj gre za enega ključnih infrastrukturnih projektov v Sloveniji, ki zahteva premišljene rešitve za njegovo realizacijo, a jih zakon ne vsebuje, žal. Med drugim sploh ne zagotavlja stabilne finančne konstrukcije za izvedbo projekta, čeprav naj bi bil njegov cilj prav zagotovitev učinkovitega modela financiranja gradnje drugega tira. Državni svet izpostavlja tudi nasprotovanje zakonu s strani tistih deležnikov, ki naj bi zagotovili sredstva za financiranje gradnje drugega tira, to so Luka Koper, Združenje za promet pri GZS in Sekcija za promet pri Obrtni zbornici Slovenije. Zakon v 30. členu opredeljuje vire financiranja izgradnje drugega tira, pri čemer naj bi bila zagotovljena le sredstva državnega proračuna v višini 200 milijonov evrov, ostali predvideni viri financiranja pa so sedaj še negotovo dejstvo. Državni svet je v preteklosti sicer že zavzel stališče,da je pri iskanju dodatnih virov financiranja drugega tira železniške proge Koper-Divača nujno, da se Slovenija poveže z državami višegrajske skupine, ki jim Luka Koper predstavlja najkrajšo oskrbno poto in imajo največji interes za izgradnjo tega drugega tira. Ne glede na to pa v tem trenutku ni jasno, ali bodo zaledne tako imenovane zaledne države s katerim se pogovarjajo predstavniki Vlade sploh sodelovale in s kakšno finančno soudeležbo in predvsem pod katerimi pogoji. Državni svet tudi izpostavlja, da v javnosti vzbuja dvom način morebitnega sodelovanja Madžarske, saj javnosti konkretni pogoji niso znani ali gre samo za donos nadaljnjo posojilo ali so v ozadju tudi kakšna druga pričakovanja v okviru morebitnega logističnega holdinga, ki pa je za Luko Koper z vidika njene nevtralnosti in s tem konkurenčne prednosti nesprejemljivo. Državni svet opozarja tudi na nesprejemljivo dodatno finančno obremenitev prevoznikov v obliki pribitka k cestnini in Luke Koper v obliki takse na pretovor v koprskem tovornem pristanišču. Dodatna finančna obremenitev navedenih deležnikov transportni verigi bo povzročila poslabšanje njihovega konkurenčnega položaja, kar z vidika težnje po večji prepoznavnosti Slovenije kot pomembne logistične destinacije zagotovo ni ustrezna rešitev. Glede na pričakovane koristi drugega tira za Luko Koper je sicer prav, da sodeluje pri financiranju njegove izgradnje, vendar bi bilo bolj logično, da se kot vir financiranja gradnje drugega tira predvidi dobiček Luke Koper. Po mnenju Državnega sveta bi si javnost zaslužila bolj jasno predstavitev možnosti financiranja, prav tako si zasluži izvedeti kakšna bo dejanska vrednost investicije. Glede na to, da je bila Slovenija v preteklosti neuspešna pri pridobivanju evropskih sredstev za ta projekt se postavlja vprašanje tokratne uspešne pridobitve evropskih sredstev in s tem finančne možnosti izgradnje drugega tira.

Državni svet tudi opozarja, da bi morala družba 2TDK namesto omejene odgovornosti nositi neomejeno odgovornost za opravljanje svojih nalog. Glede na pretekle slabe izkušnje pri gradnji večjih infrastrukturnih projektov bi moral zakon omejiti korupcijska tveganja na minimum in določiti dodatne pogoje z odgovorne osebe. Ker bi morali še pred sprejemom zakona odpraviti nedorečenosti glede financiranja gradnje drugega tira oziroma natančneje opredeliti ekonomska izhodišča, Državni svet predlaga, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu in ga zavrne. Z vidika napovedane gospodarske rasti in suverenosti Republike Slovenije, državni svetniki dajemo v preučitev tudi predlog, da bi država sama s pomočjo evropskih sredstev in posojil zagovorila realizacijo projekta. Težave, ki financiranje projekta ne smejo biti razlog, za vstop tretjega partnerja v lastništvo konzorcija. Polega pomen drugega tira za Luko Koper, bi lahko upravičil namero, da Slovenijo z dodatnim zadolževanjem sama financira ta strateški projekt.

Glede na pričakovane multiaplikativne učinke drugega tira in podatka o več milijardi evrov privarčevanih…/ prekinitev s strani predsednika/

Čas.

…sredstev gospodinjstev v bankah, bi bilo smiselno razmisliti tudi o možnosti sodelovanja slovenskih davkoplačevalcev pri financiranju njegove izgradnje z izdajo infrastrukturnih obveznic.

Hvala lepa za posluh. Kar boste pritisnili, je vaša stvar.

Zahtevo je v obravnavo Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev mnenja odbora dajem besedo podpredsedniku, gospodu Danilu Antonu Rancu.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Lep pozdrav poslankam in poslancem in predstavniku ministrstva ter drugim predstavnikom Vlade.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 53. nujni seji 5. 5. 2017 kot matično delovno telo obravnaval Zahtevo Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki jo je Državnemu zboru predložil Državni svet. Zahtevo je Državni svet sprejel na 28. izredni seji 24. 4. 2017. Zahtevo Državnega sveta je predstavil državni svetnik Jernej Verbič in podobno kot danes predstavil razloge za njihovo odločitev. V imenu Vlade državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben poudaril, da je Vlada podala pisno mnenje v katerem je predstavila svoj argumente na kritike, ki jih v zahtevi izpostavlja Državni svet. Odgovore na kritike Državnega sveta bo predstavnik Vlade, Jure Leben državni sekretar, ponovno predstavil v nadaljevanju.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s svojimi pristojnostmi preučila zahtevo za ponovno odločanje o zakonu in ugotovila, da se navedbe Državnega sveta nanašajo na vprašanja, ki so povezana s presojo vsebinske primernosti zakonske ureditve. Tako opredeljena vprašanja presegajo okvir nalog Zakonodajno-pravne službe, ki jih določa 27. člen Poslovnika Državnega zbora, zato se do navedenih utemeljitev ni opredelila.

V razpravi so opozicijski poslanci v celoti podprli argumente Državnega sveta, ki so botrovali odločitvi državnih svetnikov za izglasovanje veta na zakon in med drugim posebej izpostavili, da bi morala družbe 2TDK namesto omejene odgovornosti nositi neomejeno odgovornost za upravljanje svojih nalog. Glede na pretekle slabe izkušnje pri gradnji večjih infrastrukturnih projektov, bi morali z zakonom čim bolj omejiti korupcijska tveganja, določiti dodatne pogoje za odgovorne osebe. Kot pomanjkljivost sprejemanja posebnega zakona za gradnjo drugega tira so izpostavili tudi, da bi se v okviru projekta moralo nagraditi dva nova tira, zakon pa poleg drugega tira definira kot projekt na podlagi obstoječega gradbenega dovoljenja, ki definira gradnjo enega tira s spremljevalnim rovom. Za morebitno odstopanje od obstoječega gradbenega dovoljenja, bo po njihovem mnenju posledično treba spreminjati zakon, kar predstavlja dodatno oviro za optimalno izvedbo projektov.

Poslanci iz vrst Modernega centra pa so izrazili podporo zakonu in izpostavili, da se je po mnogih letih razprav o gradnji drugega tira Vlada dr. Mira Cerarja odločila lotiti dejanske izvedbe tega projekta. Po njihovem mnenju zakon predstavlja dobro osnovo za vse predvidene nadaljnje aktivnosti, tudi za pogajanje z evropskimi institucijami, bankami in zalednimi državami za pristop k financiranju projekta. Glede očitka, da zakon ne omejuje v zadostni meri korupcijskih tveganj, so poudarili, da zakon med drugim v 7. členu za organe družbe in člane organov družbe določa, da se poleg določb zakona, ki ureja gospodarske družbe, do njih zahteva izpolnjevanje vrste dodatnih pogojev in meril, ki so ustrezna podlaga za preprečevanje korupcijskih tveganj. V zvezi z navedbo, da je zakon ovira za uspešno izvedbo projekta in ne nujni pogoj, ker je v njem natančno navedeno gradbeno dovoljenje, na podlagi katerega se bo izvajal projekt, pa je državni sekretar pojasnil, da 2. člen zakona jasno definira, da izvedba temelji na konkretnem gradbenem dovoljenju, vključno z vsemi morebitnimi kasnejšimi obnovitvami, posodobitvami ali dograditvami na isti trasi. Po razpravi je odbor z večino glasov vseh članov, in sicer 11 za in 4 proti, sprejel mnenje, da je Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper ustrezen.

Hvala.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade kot predlagateljici zakona. Besedo ima državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, gospod Jure Leben.

Spoštovani predsedujoči, poslanke in poslanci.

Vlada temu zboru predlaga, da le ta danes v ponovnem odločanju vnovič sprejme Zakon o drugem tiru. Naj mnenje obrazložim. Projekt drugi tir je prioritetni projekt te Vlade, te koalicije. Da s projektom mislimo resno, kažejo naši vidni rezultati. Dobili smo gradbeno dovoljenje, gradimo izvlečni tir, povezali smo se z zalednimi državami, dobili podporo Evropske investicijske banke in Evropske komisije. Pripravili smo Zakon o drugem tiru, ki je nujno potreben, če želimo še v letošnjem letu začeti z gradnjo drugega tira. Državni svet v svoji obrazložitvi veta izpostavljajo nestabilno finančno konstrukcijo projekta. Mnenje Državnega sveta, da bi Slovenija lahko sama iz proračunskih sredstev financirala ta projekt, ni skladno z načeli Zakona o fiskalnem pravilu. Ravno tako za Vlado ni sprejemljivo, da dodatno zadolževanje za ta projekt, kot predlaga Državni svet. Končno smo si namreč pridobili ključno javnofinančno stabilnost, ki jo ta Vlada ne namerava vnovič zamajati. Vlada zato v Zakonu o drugem tiru predlaga, da je finančno breme in odgovornost za projekt porazdeljeno, ne samo na Slovenijo in evropska sredstva, ampak tudi, da pridobimo finančni vložek zalednih držav in posojilo Evropske investicijske banke. Tak jasen in transparenten način financiranja loči projekt drugega tira od ostalih velikih infrastrukturnih projektov, ki so se gradili na pamet z državnim poroštvom. Ministrstvo ne predlaga državnega poroštva. Našo vizijo finančne konstrukcije smo predstavili tudi Evropski investicijski banki, Evropski komisiji, Juspersu in od teh smo dobili odgovor, da gremo v pravo smer. Želimo porazporediti finančno breme med vpletene deležnike in transparentno vključiti v projekt vse, ki bodo od drugega tira imeli korist. Izpostavljam vnovič, da ne želimo s projektom bremeniti slovenske davkoplačevalce, ki smo vse prevečkrat po nepotrebnem plačevali za napake. Državni svet v svoji obrazložitvi veta izpostavlja nejasno vlogo Madžarske. Zakon ne opredeljuje sodelovanja z določeno državo, ampak z zalednimi državami. Vlada meni, da je drugi tir projekt Slovenije in celotne regije, zato sodelujemo z zalednimi državami. V razpravi v Državnem svetu sem slišal veliko dezinformacij glede sodelovanja Madžarske pri projektu. Logika ministrstva, s katero se strinjajo tako evropske inštitucije kot strokovna javnost, je, da pri projektu sodelujejo vsi deležniki, ki bodo od projekta imeli neposredno korist. Naj vnovič zatrdim, holding z Madžarsko ni na mizi. Z Madžari sodelujemo pod jasnim predpogojem, da infrastruktura in Luka Koper ostaneta slovenski. Poudarjam, da boste meddržavni sporazum potrjevali vi, poslanke in poslanci. Če se s sodelovanjem Madžarske ne boste strinjali, do njega ne bo prišlo. Projekt drugi tir je seveda ključnega pomena za Luko Koper in njeno konkurenčnost, saj ta koridor predstavlja najkrajšo oskrbovalno pot iz smeri Mediterana, zato Zakon o drugem tiru predvideva tudi finančno sodelovanje vseh pravnih in fizičnih oseb, ki upravljajo pretovor v Luki Koper.

Da zaključim, Vlada ne hiti, Vlada je po nujnem postopku predlagala ta zakon, saj želimo pravočasno družbi 2TDK zagotoviti investitorstvo, da bi se lahko učinkoviteje prijavila za evropska sredstva CEF. Ob tem smo ves čas vodili široko razpravo, dobili smo se z Luko Koper, s Slovenskimi železnicami, prebivalci Črnega Kala, s civilno iniciativo. Zavedamo namreč se, da je za tako velik projekt potreben širši konsenz, zato smo samoiniciativno in na zahtevo koalicije vodili premišljen, konstruktiven dialog. Upoštevali smo pripombe vseh. Naj posebej izpostavim, da smo upoštevali tudi pripombe Komisije za preprečevanje korupcije in Računskega sodišča.

Spoštovani zbor! Usoda tega zakona in tega projekta je ponovno v vaših rokah. Od sklica tega zbora je odvisna usoda drugega tira. Danes je v naših rokah možnost, da se vpišemo v zgodovino in da bomo lahko ponosni, da je prav v času našega mandata storjena ta pomembna prelomnica in da smo lahko začeli z gradnjo drugega tira. To bo naš skupen uspeh saj bomo skupaj ključno modernizirali našo državo.

Da zaključim. Ta zakon potrebujemo, če želimo začeti z gradnjo drugega tira. Potrebujemo vaš glas za nadaljevanje. Iz vseh teh navedenih razlogov Vlada predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da ob ponovnem odločanju sprejme Zakon o drugem tiru.

Hvala.