Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam 32. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič do 16. ure, gospa Irena Grošelj Košnik do 16. ure, gospa Anja Bah Žibert, dr. Jasna Murgel do 13. ure, gospod Kamal Izidor Shaker, dr. Franc Trček do 14.30 ure, dr. Matej T. Vatovec do 15. ure in od 17.30 naprej, Luka mesec od 17.30 ure dalje, Miha Kordiš od 17.30 ure dalje, Violeta Tomić od 17.30 ure dalje, gospod Matjaž Han od 13. ure, mag. Branislav Rajić in gospod Marjan Dolinšek od 17. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in minister ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Preden preidemo na določitev dnevnega reda seje, vas moram obvestiti, da je umrl. mag. Dragan Černetiča, poslanec prvega mandata Državnega zbora od leta 1992 do leta 1996 in član Poslanskega kluba Liberalne demokracije Slovenije.

Prosim vas, da spomin nanj počastimo z minuto molka.

/ minuta molka/

Prehajamo na določitev dnevnega reda 32. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 30. junija 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda seje nisem prejel. Obveščam vas, da sem 6. julija 2017 s strani Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke prejel predlog za širitev dnevnega reda s predlogom priporočila v zvezi z migrantsko krizo in vzpostavitvijo nadzora na meji z Republiko Italijo. Ker je predlog za širitev v nasprotju z sedmim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora, saj ne gre za zadevo iz drugega odstavka 58. člena Poslovnika Državnega zbora Državni zbor o širitvi 32. seje ne more odločati. Zboru zato predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s klicem.

Postopkovno, mag. Branko Grims.

Spoštovani.

Vsekakor predlog, da pod nujno obravnavamo naš predlog za širitev dnevnega reda in torej za vzpostavitev ustrezne zaščite meje z Italijo, zaradi drastičnega povečanja dotoka migrantov v Italijo v zadnjih tednih je še kako nujen in aktualen in izpolnjuje vse pogoje po Poslovniku. Ne samo napoved avstrijskega ministra za obrambo, da bodo uporabili vojsko in zaprli Brenner gre še za dva dodatna elementa, ki sta se pojavila po tem obdobju. Prvi je napoved francoskega predsednika Vlade gospoda Macrona oziroma predsednika države, da bodo v kratkem uvedli drastično zaostritev ukrepov v zvezi z migranti sploh z migrantsko politiko in ob enem dosledno zaščito meja. Že pred tem zadnje nekaj mesecev je sicer izvajala Francija določeno kontrolo proti Italiji, ki pa je bila precej prepustna. Sedaj naj bi se to bistveno spremenilo in na to očitno ne bo potrebno dolgo čakati. Če ob tem upoštevamo, da imajo Švicarji na svoji meji tanke in vojsko že vse od zime naprej, potem je jasno, da se bo vsa meja proti Italiji popolnoma zaprla in to v zelo kratkem obdobju. Edina odprta meja v tem primeru ostane meja Slovenije proti Italiji. Glede na to, da so Avstrijci obdržali svojo kontrolo na meji in danes se tudi vidi zakaj, ker gledajo dolgoročno bo Slovenija v tem primeru postala žep. Situacija je torej primerljiva s tisto iz leta 2015, ko smo tudi pravočasno opozarjali, tudi jaz osebno, pa smo, potem poslušali celi jesen s strani Vlade kako smo presenečeni. Tovrstna presenečenja bodo tokrat imela mnogo hujše posledice. Zakaj? Zaradi tega, ker takrat so migranti prišli preko meje v Slovenijo, zato da bi čim hitreje odšli naprej. Sedaj zelo verjetno ne bodo imeli kam. Avstrija ima kontrolo, Madžarska jih ne bo sprejela, Hrvaška prav tako ne / znak za konec razprave/ iz Italije bodo prišli. Če k temu dodamo še dogodke, ki so najbolj sveži to je nezaslišano divjanje levičarjev skupaj z migranti, o čemer se pri nas skoraj ne govori po Hamburgu, kjer spominja vse skupaj na vojno stanje, kjer so izropali in požgali avtomobile, cele ulice, trgovine in nekateri pri nas celo v sredstvih javnega obveščanja to še vedno imenujejo protesti / znak za konec razprave/ je to nekaj, kar bi nas moralo vse zelo skrbeti. Zaradi tega in zaradi odgovornosti do naših državljank in državljanov, ki smo jih dolžni zaščiti in ki smo jih dolžni zaščititi in ki smo jim… / izklop mikrofona/

Da bo še enkrat jasno, na kaj se opiram. Opiramo se na poslovnik. Poslovnik omogoča, da se dnevni red v takih primerih razširi, če gre za zadeve, ki so določene v drugem odstavku 58. člena tega poslovnika, to pa so: zadeve, ki so vezane za sprejem zakona po nujnem postopku; gre za odločitve Državnega zbora, ki so vezane na rok, ki je ustavno, zakonsko ali s pravom EU določen; gre za zadeve v zvezi s prenehanjem ali potrditvijo mandata poslancu, imuniteto poslanca in podobnimi zadevami; ali za zadeve iz 92. člena Ustave Republike Slovenije, torej tiste, ki so vezane na izredne razmere. Presoja v tem trenutku je, da gre za ničesar od tega, možno pa je ob določenih pogojih, torej če je zadeva podprta s 23 podpisi, sklicat izredno sejo. To je postopkovno mogoče, postopkovno pa ni mogoče na redno sejo zadeve uvrstiti, če ne izpolnjujejo pogoje, ki sem jih pravkar navedel, in to je dejstvo, poslovniško, s katerim smo vezani in ki ga bomo v tem parlamentu spoštovali, kot smo ga spoštovali do sedaj.

Postopkovno, mag. Branko Grims.

Hvala, gospod predsednik.

Ko gre za zadeve, ki so vezane na izredne razmere, to seveda ni samo njihova uvedba, ampak gre vendar za to, da se stvari prepreči pravočasno in na pravi način. Tisto, kar mi predlagamo, je pravočasne priprave, uporaba tistih mehkih metod, recimo postavitev nekih panelnih ograj, vsega tistega, kar da potem signal, po eni strani migrantom samim, ki niso neka močna množica, ampak so zelo dobro organizirani in se obveščajo med seboj, in po drugi strani tudi italijanski politiki, ki tukaj pelje zelo čudne zgodbe. Vprašajte se, zakaj je obmejno mesto Tržič, Monfalcone mu rečejo v Italiji, nekoč slovensko, postalo mesto radikalnega islama. Nisem ravno prepričan, če je to samo seštevek naključij, ampak gre po mojem trdnem prepričanju tudi za določeno politiko, ki ima to kot posledico, je to njen rezultat. In vse te stvari so na naši meji, so tu in zdaj. To ni nekaj, kar bi bilo imaginarno. Dnevni priliv migrantov v Italijo v posameznih dneh dosega, kakšen dan celo presega, tistega skupaj, ko je bila odprta še balkanska pot, ob hkratnem prilivu preko Mediterana. In Evropa, ki je žal neenotna, ki tukaj pelje popolnoma zgrešeno politiko, ne najde na to pravnega odgovora. Spet gre za tisto, da se pravočasno zaščitimo sami, da preprečimo kakršnekoli izredne razmere. Če to storimo danes, če sprejmemo pravočasno prave korake, lahko to storimo na mehek način, preprosto, brez velikih težav za varnost ljudi, brez velikih težav za tiste, ki bodo to izvajali s ustreznimi pravočasnimi postopki. Če to priložnost zamudimo, se lahko zgodi, da bo kasneje potrebno reagirati mnogo hitreje, mnogo odločneje in z uporabo metod in sredstev, za katere trdno upam, da si jih res nihče ne želi. Zato, gospod predsednik, je naš predlog upravičen, ker gre prav za vsako možnost, da se prepreči kakršenkoli nastanek nekih izrednih razmer. Predstavljajte si, da bi tak tok, kot… / znak za konec razprave/ teče zdajle v Italijo, samo dva dneva pritekel v Slovenijo, samo dva dneva, in potem ne bi imel več kam naprej. Dobili bi dejanske izredne razmere, ki bi bile praktično nerešljive, ne samo varnostno, ampak tudi ekonomsko. Slovenija je majhna, je dragocena, je občutljiva. Naša naloga je pa, da ljudem zagotovimo varnost in blaginjo in zato je naš predlog utemeljen.

Vse sem že povedal.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o dnevnem redu, kot ste ga prejeli s sklicem.

Glasujemo. Navzočih je 77 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti 16.

(Za je glasovalo 59.) (Proti 16.)

Ugotavljam, da dnevni red 32. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku preje pisne prijave 37 poslanskih vprašanj. Odsotnost je za danes opravičil le minister za zunanje zadeve, gospod Karl Erjavec. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar.

Mag. Matej Tonin, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.

Spoštovani predsednik Vlade, ministrice in ministri, drage poslanke in poslanci, dober dan!

Spomladi leta 2014 je Nova Slovenija v sodelovanju s takratno Slovensko ljudsko stranko v parlamentarno proceduro vložila dva zakona, ki sta uveljavila sedanji način pavšalne obdavčitve, kakršno poznamo še danes. Šlo je za spremembo Zakona o dohodnini in spremembo Zakona o davku od dohodka pravnih oseb. Bil je to zelo zanimiv in poseben čas, bilo je to približno leto dni po padcu druge Janševe Vlade, bilo je to v času razpadanja Vlade Alenke Bratušek in takrat opozicijski in koalicijski okopi niso bili tako močni, kot so morda danes, zato sta bila ta dva zakona 20. junija 2014 tudi sprejeta. In uveljavljen je bil zelo enostaven in pregleden način pavšalne obdavčitve. Država je vsem podjetnikom, ki so se za tovrstno obdavčitev odločili, priznala, da 80 % njihovih prihodkov predstavlja dejanski strošek in da teh stroškov ni treba ne prikazovati ne evidentirati, preostanek, 20 % prihodkov pa je bilo obdavčenih po 20 % davčni stopnji. Šlo je zagotovo za evidentno debirokratizacijo in za jasno poenostavitev računovodskih postopkov. Sedanji sistem je na nek način tudi jasen in enostaven, saj zelo pregledno predvideva, da država vzame 4 % vaših prihodkov, 4 % tistega, kar pridelate, od vašega kolača vzame tudi država. Gre, po moji oceni in po oceni tudi številnih drugih, za pošteno obdavčitev in nivoja te obdavčitve praktično ni problematiziral nihče, vsem se je zdela to poštena stopnja obdavčitve. Nenazadnje, ta predlog pavšalne obdavčitve, ki smo ga v državo pripeljali skupaj z Ljudsko stranko, je bil tudi zelo dobro sprejet med ljudmi in tudi med podjetniki. Nenazadnje to dokazuje, da se je kar 13 tisoč državljanov dodatno vključilo v ta sistem pavšalne obdavčitve. Torej, predsednik Vlade, sprašujem vas: Zakaj vaša Vlada namerava spreminjati nekaj, kar končno v tej državi deluje, če pa imamo v državi številne stvari, ki ne delujejo, pa se jih vaša Vlada ne loteva?

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa.

Spoštovani poslanec Tonin! Če odmislim tisti zadnji del vaše pripombe, bi odgovoril na vprašanje.

Namen ureditve iz leta 2013, po mojih podatkih, ki so iz leta 2013, je bil administrativna poenostavitev, kot ste rekli, ugotavljanja in izpolnjevanja davčnih obveznosti. Analiza obstoječega stanja pa je pokazala, da so obstoječi sistem pogosto na neprimeren način izrabljali za zniževanje davčnih obveznosti in obveznosti iz naslova prispevkov za socialno varnost, je prihajalo torej do neprimernih načinov izrabe ali celo zlorabe in je bilo zaznati dodatne pritiske na prekarizacijo trga dela, kar zagotovo ni bil namen sistema ob njegovi vzpostavitvi. Vse naštete zaznave vplivajo na izkrivljanje konkurenčnega položaja med podjetji na trgu, na socialno varnost posameznika ter na javno-finančne prilive, kar po mnenju Ministrstva za finance terja odziv in ustrezno ukrepanje. In zato Ministrstvo za finance pripravlja, s pooblastilom Vlade seveda, spremembe oziroma rešitve za to zadevo. In naj takoj povem, da seveda predloge sprememb te davčne zakonodaje bomo javnosti predstavili predvidoma še v tem mesecu. In zato bodo imeli vsi zainteresirani deležniki možnost, da se do teh rešitev ustrezno opredelijo.

Bi pa rad izrecno poudaril, da po ocenah Ministrstva za finance bi bilo s tem novim pristopom, ki ga predlagamo, ki bo seveda v javno razpravo šel, okoli 77 % zavezancev manj obremenjenih kot sedaj. Ampak, če povem, kakšne so spremembe oziroma rešitve. Gre za takšne rešitve, ki ne bodo pomenile, da bi se sistem kaj bolj zakompliciral, kot temu rečemo po ljudsko, kajti res je, takrat se je, leta 2013, s tem dosegla neka poenostavitev. Pač pa gre za to, da se v večji meri upošteva ekonomska moč zavezanca in s tem pravičnost sistema, in da se omejijo, kot sem rekel, in preprečijo zaznane zlorabe.

Nove rešitve naj bi vzpostavile čim bolj enake pogoje za vstop v sistem normiranih odhodkov, ne glede na razlike med posameznimi zavezanci, kot so denimo posameznikov osebni dohodkovni položaj. S tem se bi zagotovila večja pravičnost obdavčitve, predvsem za male poslovne subjekte, ki jim je dohodek iz dejavnosti edini vir prihodka. In to se bo zagotovilo na način, da bodo zavezanci vključeni v dohodninsko lestvico, pri tem pa se jim bo sočasno omogočilo tudi možnost uveljavljanja splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane.

Torej, mnogi subjekti v okviru gospodarstva, ki bodo seveda tudi sodelovali v tej razpravi, tudi mnogi gospodarstveniki, načelno tudi Gospodarska zbornica, so v tem hipu naklonjeni takšnim spremembam, seveda pa bo o tem treba opraviti celovito razpravo, da bo potem seveda stvar sprejemljiva tudi na zakonodajni ravni. In naj poudarim ponovno, da bo predlog sprememb dan v to javno razpravo predvidoma še ta mesec, in jaz verjamem, da se bo skozi to razpravo izkristaliziralo, ali želimo na ta način, kot je predlagan, doseči bolj pravično, pregledno obdavčitev s seveda temi ugodnimi učinki za več kot 70 % zavezancev in seveda z možnostjo splošne olajšave in olajšave za vzdrževane družinske člane, kot sem omenil.

Toliko, hvala lepa.

Mag. Matej Tonin, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Spoštovani predsednik Vlade.

Iz vašega odgovora je razbrati, da boste stvari spreminjali in komplicirali zaradi tega, ker naj bi se dogajale zlorabe. Ena stvar. In druga, kjer vi pravite, da naj bi potem po novem ljudje plačevali manj.

Pa če gremo po vrsti. Najprej glede zlorab. Prepričan sem, da se v vsakem sistemu kakšne zlorabe dogajajo. In najverjetneje se je tudi v tem sistemu kakšna zloraba zgodila. Ampak vsaka demokratična država kaznuje tiste, ki sistem zlorabljajo, ne kaznuje pa kolektivno vseh, ki so v tem sistemu. In s tem predlogom, da boste zaradi par gnilih jabolk šli spreminjat cel sistem, boste dejansko storili to, da boste kaznovali 30 tisoč državljanov, ki ta sistem popolnoma pošteno in normalno uporabljajo.

Vi imate že danes ustrezne mehanizme, da bi zoper te kršitelje uporabljali inšpekcijo, in imate tudi ustrezne zakonske podlage.

In glede, da bo 70 % ljudi plačevalo manj po novem sistemu. Predsednik Vlade, če ste me slišali, se mi zdi, da je 4 % obdavčitev vaših prihodkov pravična. In vsaj te davčne stopnje ni nihče izpostavljal, nihče ni oporekal tej davčni stopnji, da je previsoka, da je pretirano obdavčena. Vsem se je zdelo na nek način pravično, da zaradi jasnosti in preglednosti je vsak pripravljen plačati te 4 %. Glejte, če bi vi resnično želeli zniževati obremenitev plač, potem bi se morali najprej lotiti obdavčitve plač.

Tukaj imam konkreten izračun. Če podjetje da tisoč 500 evrov delavcu v Sloveniji, delavec dobi ven 885 evrov, v Avstriji pa tisoč 200 evrov. 315 evrov je razlika. To so teme, o katerih bi se morali pogovarjati. Ali še vedno mislite, da je to vredno spreminjati ta / znak za konec razprave/ sistem pavšalne obdavčitve.