Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Gospe in gospodje!
Pričenjam 31. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in poslanci: gospa Andreja Potočnik, gospa Urška Ban od 15. ure dalje, dr. Franc Trček, gospod Roberto Battelli, gospod Ivan Škodnik in gospod Marijan Pojbič.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, Državni svet k 15. točki dnevnega reda, mag. Duško Godino, direktorico Agencije za energijo k 17. točki dnevnega reda, dr. Marka Novaka, predsednika Sodnega sveta k 18.d točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.
Vse prisotne lepo pozdravljam.
Dovolite mi, da vas pred začetkom seje obvestim, da Državni zbor danes od 11. do 14. ure v preddverju velike dvorane gosti projekt Skupaj smo večji. Gre za projekt v katerem otroci in mladostniki iz vse Slovenije ustvarjajo največjo sestavljeno risbo na svetu in to s ciljem, da bi se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Kar pa je pri projektu še posebej dragoceno, je njegovo sporočilo, da je skupaj mogoče doseči več kot vsak zase oziroma, da je skupaj mogoče uresničiti tudi velike in zahtevne cilje. Vabim vas torej, da se tudi vi, spoštovane poslanke in poslanci z odtisom dlani pridružite številnim, ki so na ta način postali člani povezovalnega projekta Skupaj smo večji.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje, 31. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. junija 2017 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 80, proti ni bil nihče.
(Za je glasovalo 55.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 31. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 39 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika Državnega zbora.
Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije in na poslansko vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade.
V zvezi s to točko so se danes opravičili gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, gospa Irena Majcen, ministrica za okolje in prostora, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, mag. Vesna Györkös Žnidar, ministrica za notranje zadeve in gospa Andreja Katič, ministrica za obrambo med 13.30 in 15.30 uro.
Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašaja bo odgovarjal predsednik Vlade, dr. Miro Cerar. Dr. Matej T. Vatovec, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.
Hvala, spoštovani predsednik, lep pozdrav sem, gospod predsednik Vlade.
Moje vprašanje, kot sem tudi napovedal, se nanaša na problematiko pristaniških delavcev v koprskem pristanišču, ki delajo preko tako imenovanih izvajalcev pristaniških storitev. Zdaj, ti IPS, kot se jim reče, niso samo metoda za skrajno izkoriščanje delavcev ampak tudi za izčrpavanje podjetja kot takšnega, torej Luke Koper in tudi za utajevanje davkov in socialnih prispevkov. Zato delovanje IPS ne škoduje samo podjetju ampak po drugi strani tudi državi. Zakaj to trdim? Skoraj polovica teh delavcev v koprskem pristanišču ni zaposlena v Luki Koper ampak dela preko teh IPS in ti delavci imajo bistveno nižje plače kot tisti, ki so zaposleni v Luki Koper in opravljajo premagljiva dela. To je prvi problem.
Drugi problem je ta, da Luka Koper tem IPS letno izplača okoli 25 milijonov evrov od tega pa gre samo polovica za stroške plač oziroma za stroške zaposlitev, vse ostalo pa so nekakšne neupravičene marže teh IPS. Tretji problem pa je ta, da se te marže prelevijo nadaljnjim podizvajalcem, s čimer se IPS izogibajo plačilu DDV. Ob tem velja tudi omeniti, da delavci, ki delajo za te izvajalce pravijo tudi ogromno nadur, ki pa niso izplačane kot nadure ampak kot neobdavčeni dodatki. Posledično imamo zaradi takšnega delovanja državno izgubo ne samo DDV ampak tudi dohodnine, socialnih prispevkov in takšno situacijo oziroma to dogajanje poznamo že 20 let.
Šele oktobra lani je bila izdana odločba delovne inšpekcije, januarja letos tudi poročilo FURS, ki uradno oba tudi potrjujeta takšno stanje. Še več, FURS tudi daje na nek način odgovor, kako se lahko takšno situacijo odpravi in to je tako, da se spremeni poslovni model Luke Koper. V levici se že ves čas zavzemamo za to, da bi se zaposlilo vse delavcev Luki Koper prav tako je tudi komisija za nadzor javnih financ tega Državnega zbora že predlagala Vladi, da takšne sporne prakse prepove v sami strategiji upravljanja z državnimi naložbami. Tako da, skrajni čas je, da država takšne izkoriščevalske prakse prepove in da seveda ukrepa. Zato vas sprašujem, ker ste / znak za konec razprave/, ki lahko to naredite in tudi odgovorni za to, ali se sploh zavzemate za to, da se zaposli delavce, ki delajo za IPS v podjetju Luka Koper, drugič, kdaj boste predlagali ustrezne spremembe strategije, in nazadnje oziroma nekoliko bolj široko, če želite, kdaj bo Vlada ukrepala proti takšnim izkoriščevalskim praksam v državnih podjetjih, seveda pa tudi v zasebnih?
Spoštovani poslanec, dr. Matej T. Vatovec.
Tudi Vlada se zavzema za odpravo takšnih izkoriščevalskih praks. Res gre za negativne, tudi nezakonite, prakse in tukaj kot veste je bilo tudi že poročano Državnemu zboru, nedavno, da smo že izvedli kar prve ukrepe na tem področju.
Naj samo spomnim, da je FURS pri zavezancih, ki izvajajo storitve na območju Luke Koper, izvedla več nadzornih aktivnosti. Se pravi, šlo je za tri izvedene nadzore dela in za zaposlovanje na črno, o katerih je bil opravljen nadzor preko 100 zavezancev, ki so izvajali pristaniške storitve in ugotovljene so bile različne kršitve in ovedeni prekrškovni postopki. Na podlagi tega so bile izrečene globe, v štirih primerih opomini, v petih inšpekcijskih nadzorih so bile odmerjene davčne obveznosti in odvzete ali pa odvzete identifikacijske številke za DDV, s čimer je bila preprečena nadaljnja zloraba. Pri tem je bila odmerjena tudi preko 1,3 milijone evrov obveznosti z naslova DDV, nadalje davka od dohodka pravnih oseb in davkov od drugih dohodkov. Torej to so bile aktivnosti FURS.
Poleg tega je Inšpektorat za delo izvedel inšpekcijski nadzor, v okviru katerega so bili izrečeni ukrepi tako naročniku Luki Koper, kot tudi izvajalcu pristaniških storitev, postopek pa še ni zaključen in se nadaljuje še na upravnem sodišču. Zdaj seveda ugotovitve FURS, ki jih spremlja tudi Vlada so, da izvajalci pristaniških storitev, prav vseh storitev za Luko Koper, kadrovsko ne morejo izvajati sami in zato sklepajo pogodbe tudi z drugimi podizvajalci. Ampak ti podizvajalci, kot nek drugi člen v verigi, imajo delno zaposlene lastne delavce, delno pa poslujejo v verigi z naslednjimi podizvajalci oziroma nato zaposlujejo na črno. Že drugi člen v verigi praviloma nima več odgovornih oseb, ki bi bili rezidenti Republike Slovenije. Podizvajalci se nato pojavljajo še globlje v verigi, torej tretji in nadaljnji nivoji in tu gre še za nadaljnje take slabe prakse, ki se tu dogajajo. Tako da se strinjam z vami in zato tudi že ukrepamo. Zato so tu inšpekcije – finančna in Inšpekcija za delo – že izvedle prve pomembne ukrepe.
Zdaj seveda za naprej, je res, da je nastalo problematiko mogoče reševati na različne načine ali celo kombinirano s temi načini. Predvsem seveda s spremembo poslovnega modela poslovanja Luke Koper, in sicer tako, da Luka Koper v veliki meri, torej v bistveno večji meri sama zaposli pristaniške delavce, ki jih potrebuje. Tako da tu razmišljamo popolnoma v isti smeri. Potem je druga možnost, da potrebne pristaniške delavce zaposlijo izvajalci pristaniških storitev, ki imajo z Luko Koper sklenjene pogodbe in to z določbami glede plačevanja davčnih obveznosti, ali pa da izvajalci pristaniških storitev zagotovijo izpolnjevanje pogojev po Zakonu o urejanju trga dela.
Zagotovo je zelo pomembno to, da smo že obvestili Slovenski državni holding, ki je tisto pristojno telo za te zadeve, da opozori na te ugotovitve, ki sem jih predstavil tudi Luko Koper, kajti tu vidimo, da je praksa delo, poslovni model, ne optimalna in da se na ta način tudi v sami Luki Koper sprejmejo ukrepi, ki bodo preprečili takšne negativne prakse, da se torej zagotovi spoštovanje normativnega okolja, transparentno izvajanje osnovne dejavnosti na način, da veriženje podjetij ne bo več mogoče. Gre torej, kot ste pravilno ugotovili na pravzaprav problem kršitve ali zlorabe zakonodaje in seveda tu zato, kot sem rekel, inšpekcije že ukrepajo. Pričakujemo, da bo tudi SDH opravil svoje delo in še naprej bomo tako v Luki Koper, kot tudi v drugih primerih državnih podjetij na podobne načine ukrepali. Za to so pač pristojne inšpekcije. Tu zdaj ne morem predstavljati vseh ukrepov v vseh državnih podjetjih ampak princip je jasen – kjer se pojavijo nepravilnosti, moramo odločno ukrepati, kršitelja kaznovati in vzpostaviti poslovne prakse. Če bomo dobili prepričljive strokovne razlage, da je treba, kot sem dejal, spremeniti poslovni model, bomo seveda to podprli. Je pa dejstvo, da ta hip je še pomembno tudi kaj bo storil slovenski državni holding. Tako da, če zaključim, stanje že dlje časa, ne samo budno spremljamo, ampak tudi ukrepalo. O tem smo poročali Državnemu zboru in kot ugotavljate tudi vi, tudi nam v Vladi je absolutno pomembno to, da se preprečijo te negativne prakse, ta zloraba delavcev, ta izkoriščevalski odnos, in da se pravzaprav z nekimi spremembami, ki sem jih omenil, vzpostavi zakonito in primerno stanje.
Ja, seveda nisem čisto zadovoljen. To kar ste predsednik povedali, je na nek način tisto kar pravite ves čas, da se zavzemate, torej da stojite za delavskimi pravicami in tako naprej, in ostalo je bil povzetek kaj so bile ugotovitve tako FURS kot delovne inšpekcije kot pa različnih alternativ. Moje vprašanje je bilo zelo jasno. Kaj bo Vlada naredila? Ker ste vi tisti, ki ste za to odgovorni. Jaz mislim, da na tej točki niso dovolj oznake na vašem Twitterju, da boste sodelovali pa šli naprej, ampak pokazali tudi neke konkretne rezultate in mi stojimo trdno na stališču, da edina zaposlite v Luki Koper tista, ki je prava rešite, in tukaj ne morete prelagati odgovornosti na SDH. Nenazadnje sta tako strategijo opravljanja kakor tudi letni načrt upravljanja, ki jo potrjuje Vlada, temeljna dokumenta za to kako bo SDH deloval. Tako, da moje vprašanje še enkrat, zelo direktno:
Ali boste tudi s spremembo letnega načrta upravljanja ali pa strategijo upravljanja same vplivali na to, da bo SDH preoblikoval vsaj v državnih podjetjih takšne poslovne modele, nenazadnje lahko spomnimo tudi na šlamastiko, ki se dogaja na ministrstvih, ker so zaposleni outsourcing, čistilni servisi, ki ne izplačujejo prispevkov, itd. Tako da, gre za seveda širše vprašanje širši problem, ki ni vezan samo na Luko Koper. Tako, da to. In seveda kdaj se bo to zgodilo? Torej bi rad jasen odgovor, kakšen je vaš načrt ne kakšni so različni možni scenariji, kaj bo naredil SDH. Odgovornost je vaša. Tukaj je čas, da vi pokažete kaj boste naredili v tem mandatu, ni ga več veliko za delavce, ker do sedaj ste pokazali bolj malo in to je odlična priložnost za to, da seveda enkrat ta svoja gesla spravite tudi v konkretno dejanje.
Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.
Torej kaj bomo naredili. Najprej naj ponovim, da že delamo. Namreč govorim o finančni upravi in njenih ukrepih, če govorim o inšpekciji za delo in njenih ukrepih in nisem še omenil tudi kriminalistov, ki raziskujejo posamezne primere in lahko pričakujemo ovadbe, potem so seveda to ukrepi Vlade. Ukrepi v smislu nadzora in v smislu sankcioniranja kršitev. To je en del. Tukaj mislim, da zelo jasno ukrepamo tudi v drugih primerih kjer so seveda se pojavili sumi ali pa domneve, da je kaj narobe. Dajmo, raziščemo in sankcioniramo. Imate pa prav, potem je treba tudi seveda iti v spremembo nekih strategij, poslovnih modelov, itn., če na podlagi obstoječe zakonodaje ali strategije ni mogoče doseči boljših praks. Ampak ponavljam, tukaj seveda je zdaj treba ugotoviti in zato pričakujemo tudi mnenje SDH, ali obstoječa strategija ne omogoča vplivati na to, da se te prakse odpravi, kajti če nekdo krši zakon, ne bo nič pomagalo, če spremenimo zakon. Treba je pač enostavno zagotoviti, da se zakon spoštuje, zato moramo zdaj najprej pridobiti strokovno mnenje, zelo jasno, ali je treba strategijo spremeniti. In če je s spremembo strategije edina možnost doseči neke pozitivne učinke, potem bo Vlada to tako, ko dobi to poročilo, nemudoma storila, torej takoj, ko bo možna. Če pa se ugotovi, da je to mogoče z ukrepi na podlagi sedanje strategije ukrepati boljše, bolj učinkovito, potem pa pričakujemo seveda, da bo to na podlagi odločitev SDH storjeno v sami Luki Koper in kje drugje. Tako, da absolutno Vlada ne beži od odgovornosti. Trudimo se za zaposlovanje za boljše pogoje delo delavcev, proti takim zlorabam in tukaj mislim, da smo to že večkrat dokazali in bomo tudi v prihodnje.
Hvala lepa.
Dr. Matej T. Vatovec, imate besedo za postopkovni predlog za razpravo o odgovoru na naslednji seji Državnega zbora.
Ja, seveda, vztrajam na tem, da je to pereče vprašanje, ki ga je potrebno razrešiti in seveda tudi o njem opraviti mogoče neko širšo razpravo.
Čisto ob zaključku predsednika Vlade, inšpekcija ima nekaj težav, tako da ne moremo prelagati odgovornost nanjo. Ravno zaradi tega smo tudi v levici predlagali spremembo zakona o inšpekciji dela, ki bi podelil določene pristojnosti delovni inšpekciji, ki bi tudi lahko lažje reševala potem takšnem težave, ampak vemo, da sedaj imajo bolj kot ne zavezane roke. In Vlada je našo novelo tudi zavrnila oziroma ocenila kot neprimerno in potem je seveda sledil padec na odboru, ampak to je druga stvar.
Stvar je taka, da je kljub temu inšpekcija ugotovila, da gre pri takšnih praksah za številne kršitve, za izkoriščanje delavcev, za izčrpavanje državnega podjetja, v tem primeru Luke Koper, ampak seveda tudi drugih in za izmikanje plačevanju davkov in prispevkov. Tako da sedaj politični razred praktično že 20 let dopušča ta model. Nič se ni naredilo še v tem času. Občasno se tudi uporablja, in tak občutek imam, tudi sedaj te IPS kot nek izgovor za to, da se ustvari določene kadrovske menjave v samem podjetju in se potem zelo hitro pozabi na delavce. V levici na to ne bomo pristajali.
Dejansko to stanje pomeni, da priznavate tudi s tem, ko se niste jasno zavzeli za zaposlitev, na to, da imamo drugorazredne zaposlene in prvorazredne zaposlene, da imamo na nek način običajne in drugorazredne delavce in zato sem tudi predlagal oziroma vas spraševal ali razmišljate o tem ukrepu, ki ga predlagamo, torej da se te delavce v teh IPS prezaposli v samo podjetje, v Luko Koper, da se na splošno v državnih podjetjih prepove outsourcing, ki je ena od takšnih oblik izkoriščanja predvsem delavcev in da seveda tudi javna uprava zaposli že prej omenjene čistilke, pa tudi varnostnike in vse ostale delavce, ki opravljajo podporne dejavnosti. Sodeč po tem odgovoru me skrbi, da ne bo nič bistvenega se zgodilo, tako kot se ni zgodilo v Janševi, Pahorjevi ali pa tudi Bratuškovi vladi. Zato mislim, da moramo o tem opraviti neko širšo razpravo in seveda tudi maksimalno pritisniti na to, da se takšne nekorektne in izkoriščevalske prakse tudi dokončno ukinejo.
