Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 44. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Marjana Kotnik Poropat, gospa Ljudmila Novak od 12. ure dalje, gospa Nada Brinovšek, gospa Janja Sluga, dr. Simona Kustec Lipicer, gospa Vesna Grošelj Košnik, gospa Erika Dekleva do 15.15 ure, gospa Violeta Tomić, gospa Suzana Lep Šimenko od 13. ure dalje, dr. Milan Brglez od 15. ure dalje, dr. Vinko Gorenak, gospod Peter Vilfan, gospod Ljubo Žnidar, gospod Zvonko Lah od 18. ure dalje, mag. Matej Tonin od 18. ure dalje, gospod Jožef Horvat, gospod Jan Škoberne, gospod Franc Laj, gospod Branko Zorman, mag. Branislav Rajić, gospod Saša Tabaković od 10. do 15. ure, dr. Matej T. Vatovec od 12. ure dalje, dr. Franc Trček do 11. ure, Miha Kordiš od 11. ure, gospod Tomaž Lisec, gospod Franc Breznik, gospod Simon Zajc od 12. do 13. ure in gospod Janez Janša.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 44. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 30. maja 2017 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Dela zdaj kartica? Okej, dela. Prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Je vse v redu? Glasujemo. Kaj? Ne dela, pardon, prekinjam. Še enkrat preverite ali delujejo. Sveti vsem lučka? Je v redu ali ni?! Še enkrat daj ven pa not. / nemir v dvorani/ Zdaj dela? Ne. Okej, gremo po tehnično pomoč.

Ne, dajmo še enkrat. Poskusimo. Glasujemo. Navzočih je 56 poslank in poslancev, za je glasovalo 56 torej vsi prisotni, proti ni bil nihče.

(Za je glasovalo 56.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 44. izreden seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z OKOLJSKO KATASTROFO, KI JO JE POVZROČIL POŽAR V PODJETJU KEMIS D.O.O. Ker predlagatelja ni, ker je obtičal v prometnem zastoju odrejam 15 minutno prekinitev.

Spoštovani kolegi poslanci in kolegice poslanke, gospe in gospodje.

Nadaljujem s prekinjeno sejo zbora.

Ostali smo pri 1. točki dnevnega reda, to je obravnavi Predloga priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z okoljsko katastrofo, ki jo je povzročil požar v podjetju Kemis d.o.o.

Predlog priporočila je obravnavo zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev, s prvo podpisanim gospodom Jožetom Tankom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 19 poslank in poslancev, s prvo podpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja, gospodu Danijelu Krivcu.

Hvala za besedo spoštovani predsednik.

Najprej iskreno opravičilo z moje strani kolegicam in kolegom, ker ste morali počakati in hvala predsedniku za razumevanje, da je prekinil sejo.

Lep pozdrav tudi predstavnikom ministrstev z ministrico na čelu.

Mogoče za uvod, vidimo, da se nesreče ves čas dogajajo in če smo pripravljeni in znamo odreagirati, se tudi to elegantno reši in predsednik je to upošteval. Gre pa sicer za zastoj na gorenjski avtocesti.

Rad bi poudaril, da kot predlagatelji so poleg nas ta sklic in zahtevo za razpravo v Državnem zboru o tej problematiki podpisali tudi kolegi iz skupine Nepovezanih poslancev, kolega Roberto Battelli in kolega Andrej Čuš.

Zdaj vsi se verjetno strinjamo, da je bila ta problematika te nesreče v kemični tovarni na Vrhniki zelo, bi rekel, medijsko eksponirana, po duri strani pa zaradi na nek način neučinkovitega ravnanja tudi problematična za večino ljudi, ki so to spremljali pa tudi za nas poslance, ki smo na nek način dolžni, da opozorimo takrat, ko nekatere stvari ne gredo v pravo smer. O tem smo se v prvih dneh pogovarjali tako koalicijski kot opozicijski poslanci in je bilo enotno mnenje, da je potrebno v tej smeri nekaj storiti. Glede na to, da je bil sklic naše seje verjetno tudi eden v tem mozaiku vseh teh ukrepov, ki so se v nadaljevanju zgodile in da je bil tudi nek pritisk na odločevalce, da se stvari izboljšajo, smo na nek način svoj cilj, ki smo ga zasledovali s sklicem te seje v bistvu že dosegli. Marsikaj se je spremenilo predvsem na področju informiranja prebivalstva in ostalih bližnjih krajev, formirale so se skupine in pa postavilo se je koordinatorja za vse aktivnosti, ki se morajo odvijati po taki nesreči, kot se je zgodila v primeru Kemisa. Kot sem rekel, s tega vidika je naš sklic dosegel svoje. Tudi na lokalni ravni so se po tem, ko je bil naš sklic vložen, se stvari bistveno hitreje začele odvijati, od sestankov na občinski ravni, do vseh drugih aktivnosti, ki so pomembne za to, da se prepreči še nadaljnje škode, predvsem za prebivalstvo in pa naravo v okolici Kemisa.

Zdaj, razlogi za sklic izredne seje so nam verjetno vsem jasni, požar v podjetju za predelavo kemičnih odpadkov Kemis, ki je izbruhnil 15. maja zvečer okoli 20. ure. Vsi smo to verjetno spremljali, mogoče za nekaj podatkov. V gašenje je sodelovalo 256 gasilcev, okoliških gasilskih društev ter društev in brigad z območja Ljubljane in Kranja. Požar je gasilcem uspelo pogasiti v tistem glavnem delu do 24. ure. Bilo je tudi nekaj ukrepov. Zaradi nevarnosti širjenja požara in dima so evakuirali 11 oseb iz stanovanjskih hiš ob neposredni bližini podjetja. Glede na to, da je bilo slišati več detonacij in ob vsaki videti plamen, ki se je dvigal več sto metrov v zrak, je bil to na nek način nujen ukrep, kajti nihče ni vedel, ali se bo požar omejil oziroma ali ga bo mogoče v nekem času omejiti. Zdaj v času požara je bilo jasno, da se je povzročilo veliko onesnaženja, kajti saje, ki so padale na dvorišča hiš, sadovnjake, polja in vrtove ter igrišča in šole, so povzročale onesnaženje v tistem trenutku. Samo delo je koordiniral štab Civilne zaščite Vrhnika. Mislim, da v prvih aktivnostih so bili tako civilna zaščita kot gasilci uspešni in se je zadeva dovolj koordinirano izvajala, da ni bilo nekih velikih težav. Ocena stanja opreme gasilcev po intervenciji je bila taka, da je kar veliko od te opreme uničene in da bo potrebno verjetno tudi za ta del v nadaljevanju poskrbeti. V treh gasilskih društvih, ki so na Vrhniki glavna in so najbolj na udaru, je bilo uničenih približno 40 % gasilne opreme in zaščitne osebne opreme gasilcev, uničena pa je bila tudi oprema gasilskih društev iz drugih občin, ki so pomagale pri gašenju. Tako da je na opremi gasilcev, ki so sodelovali v intervenciji, nastalo za 226 tisoč evrov škode, v to pa jasno ni všteta škoda, ki je nastala na opremi poklicnih gasilskih enot iz Ljubljane in Kranja. Zdaj to navajam zato, ker je potrebno vedeti, da gasilci morajo hitro nadomestiti to opremo, kajti nihče ne ve, kdaj se zgodi naslednji dogodek in v tem primeru je potrebno uničeno opremo čimprej nadomestiti. Zdaj v tem prvem delu so tudi informacije, ki so jih podajali predvsem tisti, ki so koordinirali osnovne aktivnosti, govorim o civilni zaščiti in gasilskih enotah, dajali dokaj dobre informacije za krajane, občane in vsi ti ukrepi so se večinoma tudi upoštevali in spoštovali. Zdaj v nadaljevanju pa je prišlo do protislovnih in nepopolnih informacij glede samega ukrepanja in tudi izvajanja nadaljnjih aktivnosti. Že po prvih podatkih, da je velika verjetno, da je v tem požaru prišlo tudi do gorenja nevarnih snovi, ki povzročajo tudi emisije snovi, ki so nevarne, škodljive za okolico, predvsem pa za ljudi, so se v tistem času, ko je intervencija nekako bila zaključena, ostali v veliki meri prebivalci brez nekih jasnih navodil, v nadaljevanju pa je tudi prišlo praktično do navzkrižnih navodil. Najprej je bilo v začetku veliko stvari prepovedanih, opozorila na to, da morajo spoštovati navodila štaba civilne zaščite, praktično po treh dneh pa nekih navodil ni bilo več. In v izogib takim, bi rekel, težavam, ki nastopijo po intervenciji, je tudi namenjena ta seja, naša opozorila v predlaganih priporočilih gredo tudi v tej smeri. Namreč v Sloveniji je zelo dobro razdelano ukrepanje v tistem najbolj nujnem trenutku, se pravi posamezne intervencije, ni pa dobro razdelano, kaj se zgodi takrat, ko intervencijo prekinemo, preden prevzamejo določene službe, ki so sicer postavljene za to nadaljevanje, na nek način, sanacije in ukrepanja po tako naravni nesreči kot bilo kateri drugi nesreči. Zdaj pokazalo se je tudi, da ni nekega dokumenta na nivoju države, ki bi operativno nadgradil osnovne dokumente, ki civilni zaščiti nalagajo intervencijo kot tako, v nadaljevanju nastane nek vakuum in iz tega mesta je potrebno pogledati ali je potrebno tudi znotraj zakonodaje kaj spremeniti ali je mogoče to zadosti, da se Vlada do tega opredeli s kakršnokoli uredbo in navodilom. Glede na to, da je 30. maja, se pravi 15 dni po nesreči vseeno Vlada odreagirala, določila koordinatorja, ki zdaj skrbi za to, da so vsi ukrepi koordinirani zato, da se informacije konkretno podajajo, je mogoče to tudi en korak v pravi smeri in na to smo želeli s to sejo tudi opozoriti. Zdaj, veliko je bilo neznank in negotovosti, pa tudi izmikanja v smislu podajanja pravih informacij glede analiz tako zraka, vode in same zemljine. Do neke mere se to še vedno pojavlja, ljudje so zaradi začetnih polinformacij, dezinformacij, predvsem pa ne podajanja informacij predvsem s strani pristojnih institucij, pa tudi ne smemo izpustiti tovarne Kemis oziroma njihovega poslovodstva, ki praktično ni želelo postreči v začetni fazi z nobenimi informacijami in to z izgovorom, da so vsi dokumenti, ki bi relevantno osvetlili kaj je bilo deponirano in je eventuelno pogorelo, zgoreli v tem požaru. Zdaj, glede na to, da je tako podjetje dolžno shranjevati vse te podatke tudi na varni lokaciji, je to bolj izgovor kot pa dejstvo in v tej smeri je potrebno tudi določene stvari spremeniti.

Zdaj, ko govorimo o tem neinformiranju oziroma polovičnem informiranju, v začetni fazi je bilo govora o tem, da je tudi potok Tojnica sicer onesnažen ampak ne v veliki meri, kasneje smo videli, da je praktično v celoti uničen in mrtev potok kot tak. In zdaj, ko so ljudje primerjali te informacije, je to problematično. Če se spomnite, na začetku je bilo tudi govora o tem po parih dneh, ko so ljudje se vračali na lokacije in tudi otroci v šole in vrtce, ni bilo nikakršne prepovedi glede igranja na igralih in peskovnikih in tako naprej, čez par dni pa v bistvu prepoved gibanja na odprtem, uporabe teh igral, obvezno pranje in tako naprej. Se pravi, v prihodnje do takih netočnosti, da ne rečem kaj hujšega, v bistvu ne sme prihajati. In vsem tem … Odpravi vseh teh nedoslednosti, pomanjkljivosti so namenjena tudi naša priporočila, ki so predvsem vezana na to, da je bilo informiranje v tem primeru slabo ali pa nikakršno in komunikacija, ki v takšnem primeru za, bi rekel tistega, ki je v krogu neke nesreče najbolj pomembna, je v praktično celoti zatajila. S tem se je strinjal tudi predsednik Vlade, ki je v nadaljevanju jasno, ko so bili pritiski preveliki in ko se je tudi javno govorilo o neusklajenosti posameznih služb, vseeno določil koordinatorja, vendar to, kot sem rekel, bistveno, bistveno prepozno in v izogib temu je potrebno na tem področju storiti nekoliko več.

Zdaj, največji problem, ki bo, bo ta kako nazaj vzpostaviti zaupanje vseh teh občanov, krajanov, ki so v bližini, v neposredni bližini in tudi širše te nesreče, kako jih prepričati, da so nove meritve, ki jih institucije delajo, pravilne, da bodo temu verjele. Tu imajo institucije in tudi Vlada eno veliko nalogo. Zdaj, glede tega ali so te lokacije primerne ali ne, tudi v tej smeri smo predlagali priporočila, da se določene stvari ponovno preverijo in v primeru Kemisa, pa tudi v primeru drugih podjetij in obratov, ki lahko povzročijo velike, velika onesnaženja. Ravno danes zjutraj, če ste poslušali je bil ponovno en velik požar v Ljutomeru, na skladišču sicer sveč in nekih plastičnih odpadkov, vendar očitno so te nesreče vedno bolj pogoste. In tudi zaradi tega je potrebno razmisliti o naših priporočilih, pa eventualno tudi še kakšno priporočilo dopolniti in dodati.

Razprava na odboru, ki smo jo opravili je bila dosti konstruktivna. Ugotovili smo ravno vse te pomanjkljivosti, ki so se dogajale. Ključno, kot sem rekel, ravno informiranje, kajti službe, vsaka zase verjetno so usposobljene, vendar brez neke resne kooordinacije se takih nesreč ne da obvladati, predvsem pa ne zmanjšati posledic, ki nastopijo zaradi takega slučaja. Na odboru smo nekako sprejeli tri priporočila. Eno priporočilo je še dopolnil s smiselnim predlogom kolega Möderndorfer. Mi pa vseeno predlagamo in bomo v nadaljevanju vložili tudi dve dopolnili, dva amandmaja glede našega četrtega in petega priporočila, ker, kot sem rekel, glede na dejstva, ki so v Sloveniji glede pogostosti požarov, ki so v zadnjem času stalnica, je potrebno dejansko razmisliti tudi o našem priporočilu, da se preveri dovoljenja posameznih podjetij, ki imajo velik vpliv na naravo in okolico v primeru nekega izrednega dogodka in da se tudi preveri in po možnosti dopolni prostorska zakonodaja za umeščanje podobnih subjektov, kot je bil Kemis v prostor.

V primeru Kemisa v vsi ugotavljamo, da je v naselju, da je zraven vodotoka in glede na informacije direktorja, da so bili požari kar pogosti, ne moremo izključiti, da se zadeva ponovi. Zato glede na to, da se nam lahko zgodi kadarkoli podoben dogodek v kraju, kjer živimo, je prav, da ta priporočila z nekim razumom podpremo.

Predlog priporočila je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Igorju Zorčiču.

Spoštovani predsednik hvala za besedo. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 55. nujni seji dne 1. 6. 2017 kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z okoljsko katastrofo, ki jo je povzročil požar v podjetju Kemis d.o.o., ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom. Predlagatelj je v dopolnili obrazložitvi povedal, da je njihov glavni namen poskusiti najti rešitve za preprečevanje podobnih ekoloških nesreč, kot smo ji bili priča v požaru v podjetju Kemis d.o.o. na Vrhniki. Predlagatelji v predlogu priporočila posledično pozivajo Vlado, da brez nepotrebnega odlašanja pristopi k reševanju problematike, ki se je v vsej svoji meri pokazala v primeru omenjenega požara. Izpostavil je, da se je ob tem požaru, kot že večkrat doslej pokazalo, da smo v Sloveniji slabo pripravljeni na takšne dogodke, kar pri ljudeh upravičeno vzbuja nelagodje. Več dni od požara je v podjetju … /nerazumljivo/ še vedno ni imela odgovorov na vprašanje o tem kaj je zagorelo, kakšna je škoda na okoliških pridelkih in podtalnici, predvsem pa, kako naj ljudje, ki živijo v bližini podjetja po požaru ravnajo. Kljub množici varnostnih in protipožarnih predpisov, ki smo jih sprejeli in naj bi preprečevali takšne dogodke je prišlo do požara v podjetju, ki je hranilo 1.500 ton hudo nevarnih odpadkov, skoraj 14 dni po požaru pa še vedno ni bilo zadovoljivih odgovorov na vprašanja zaskrbljenih prebivalcev. Zakonodajno-pravna služba je v zvezi s priporočili opozorila predvsem na neustrezno kombiniranje pravnih podlag v preambuli predloga priporočila, ki se nanašajo na dve vrsti aktov Državnega zbora. Opozorila je tudi na neprimeren izraz okoljska katastrofa, ker, da ne gre za zakonski termin ni povem jasno kaj vse vključuje oziroma kakšne aktivnosti v zvezi s tem so naložene pristojnim organom. Zakonodajno-pravna služba je tudi izpostavila, da je še nedorečenost oziroma nejasnost priporočila glede ugotavljanja ustreznosti veljavne zakonodaje, kjer ni jasno kakšno merilo naj se pri tem uporabi, s čimer je / nerazumljivo/ problematiko enega izmed členov priporočila. Ministrica za okolje in prostor, gospa Irena Majcen, je pojasnila, da Vlada ne nasprotuje predlaganim priporočilom pod točkami 1, 2 in 3, nasprotuje pa pod točkama 4 in 5. V zvezi s 4. točko po kateri naj se okoljskemu ministrstvu s sklepom naloži, da preuči možnosti za obnovo postopka glede izdanega okoljevarstvenega dovoljenja, je izpostavila, da odvzem okoljevarstvenega dovoljenja določa 80. člen Zakona o varstvu okolja, kjer so navedeni primeri kdaj se to lahko odvzame, obnovo postopka pa določa 260. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, pri čemer za Kemis niso izpolnjeni pogoji za pričetek postopka za obnovo po uradni dolžnosti.

Glede 5. točke je poudarila, da je umeščanje v prostor predmet prostorskega načrtovanja, ki je v izvirni pristojnosti občin, slednje pa ne pomeni, da je objekt s potencialno velikimi vplivi na okolje prepuščen izključno v načrtovanje občini, saj je država skladno z veljavno zakonodajo skrbnica javnega interesa, zlasti v delu, ki se nanaša na varstvo okolja. Glede tega pa uresničuje v postopku priprave občinskih prostorskih aktov s sodelovanjem nosilcev urejanja prostora in skozi postopek celovite presoje vplivov na okolje.

Svoja stališča glede požara in odpravljanja posledic le-tega so dodali še številni navzoči na seji matičnega delovnega telesa. Med ostalimi direktor podjetja Kemis, poveljnik civilne zaščite, predstavnik Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, pooblaščenka civilne iniciative Sinja gorica in drugi o čemer je pač več podrobno napisano v pisnem delu poročila.

Po daljši razpravi so poslanke in poslanci dokaj enotno ocenili, da je v primeru požara v podjetju Kemis mogoče zaznati več pomanjkljivosti pri ravnanju nekaterih pristojnih služb. Pri tem so kot enega izmed ključnih problemov označili obveščanje javnosti o dogodku in zlasti o njegovih posledicah. Po razpravi je odbor sprejel amandma / znak za konec razprave/ Poslanske skupine SDS k preambuli, sprejel pa je tudi svoje amandmaje k naslovu k 1., 3., 4. in 5. točki. V nadaljevanju je glasoval o vseh delih in preambuli predloga priporočila skupaj in tudi sprejel.

Hvala lepa.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavnici Vlade, ministrici za okolje in prostor, gospe Ireni Majcen.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez, spoštovane poslanke in poslanci.

Podajam mnenje Vlade Republike Slovenije na posamezna predlagana priporočila.

Priporočilo št. 1: "Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v primeru okoljske katastrofe, ki jo je povzročil požar v podjetju Kemis d.o.o. v najkrajšem možnem času javnosti predstavi celovito analizo okoljskih meritev in poda ustrezno razlago ugotovljenih podatkov, ki so pomembni za zdravje in varnost prebivalcev Vrhnike in okolice."

Vlada Republike Slovenije priporočilu ne nasprotuje. Pri tem je potrebno poudariti, da celovite analize okoljskih meritev v tem trenutku še ni, saj se meritve in vzorčenja, ki jih izvajajo Nacionalni inštitut za javno zdravje, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Agencija Republike Slovenije za okolje na terenu še vedno izvajajo. Vsi delni rezultati so bili sproti posredovani javnosti ter vsem pristojnim institucijam, ki so lahko podatke uporabile za dopolnitev svojih aktivnosti in pripravo mnenj. 30. maja je bil sklican sestanek posebne skupine, ki so se ga udeležili predstavniki vseh vpletenih institucij. Določen je bil koordinator te skupine, kot tudi dogovorjeni nadaljnji koordinirani ukrepi vseh institucij, vključno s komuniciranjem javnosti.

Priporočilo št. 2:

"Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pristojnim organom naloži spremljanje stanja na prizadetem področju – stanje zraka, vode, zemljine – še najmanj 6 mesecev po požaru in z ugotovitvami sproti seznanja slovensko javnost."

Vlada Republike Slovenije priporočilu ne nasprotuje. Spremljanje stanja okolja na prizadetem območju se izvaja že od samega začetka dogodka. Trenutno meritve vzorčenja izvaja več institucij. Nacionalni institut za javno zdravje, uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ter Agencija Republike Slovenije za okolje. Kordinacijska skupina, ki koordinira njihove aktivnosti, bo tudi v povezavi s spremljanjem stanja okolja na prizadetem območju sproti izvajala vse potrebne ukrepe, ki bodo prispevali k sanaciji prizadetega območja ter o tem sproti, kot do sedaj, obveščala javnost oziroma prebivalce Vrhnike in njene okolice. Dolgoročni načrt nadaljnjega spremljanja prizadetega območja se bo nanašal na tista področja, kjer so ali bodo analize pokazale, da je stanje neustrezno.

Priporočilo številka 3. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v primeru okoljske katastrofe na Vrhniki od pristojnih nadzornih institucij zahteva pripravo poročila o izvajanju nadzora glede izpolnjevanja varnostnih in protipožarnih predpisov v podjetju Kemis, d. o. o., in z ugotovitvami seznani Državni zbor v roku 30 dni od objave priporočila v Uradnem listu Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije priporočilu ne nasprotuje. Po dogodku sta bila na terenu prisotni dve nadzorni instituciji, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor je bil o navedenem dogodku o družbi Kemis obveščen 16. 5. 2017, ob 7.30 s strani centra za obveščanje. Inšpektorat je takoj po zaključku kriminalistične preiskave, to je 19. 5. 2017 pri upravljavcu naprave Kemis, d. o. o., opravil tudi izredni okoljski inšpekcijski pregled ob okoljski nesreči. Na podlagi ugotovitev inšpekcijskega nadzora je 26. 5., inšpektorat zaradi varovanja življenja in zdravja ljudi izdal ustno odločbo, da mora zavezanec Kemis, d. o. o., glede na ugotovljene kršitve okoljevarstvenega dovoljenja, ki pomenijo ogrožanje ljudi ter okolja, prenehati z obratovanjem naprave, razen v delu sanacije območja naprave. Inšpekcijski postopek še ni končan. Na podlagi ugotovitev bo izdelano poročilo o ugotovitvah glede skladnosti naprave s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja in potrebnih nadaljnjih ukrepih. Za inšpekcijski nadzor na področju zaščite in reševanja varstva pred požarom ter varstva pred utopitvami je pristojni inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podjetje Kemis, d. o. o., ki opravlja dejavnost zbiranja predelave in odstranjevanja nevarnih in nenevarnih odpadkov, je skladno z zakonodajo dolžno izdelati oceno ogroženosti in načrt zaščite in reševanja. Ob inšpekcijskem nadzoru v letu 2010 ni bilo ugotovljenih kršitev predpisov, zato podjetju niso bili naloženi nobeni inšpekcijski ukrepi in se je postopek inšpekcijskega nadzora ustavil. Poleg rednih inšpekcijskih nalog, inšpektorji Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ob večjih požarih in drugih nesrečah sodelujejo tudi na intervencijah, ki nudijo strokovno pomoč pristojnim vodjem intervencije ter štabom za civilno zaščito. Tudi v primeru požara v podjetju Kemis, d. o. o., je bil 15. 5. Prisoten dežurni inšpektor Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki je spremljal potek intervencije kjer je ugotovil, da sodeluje večje število gasilskih enot, da je bila iz Kranja pripeljana prikolica za dekontaminacijo, da so bile na kraju prisotne enote nujne medicinske pomoči, služba za podporo, aktiviran pa je bil tudi Štab civilne zaščite občine Vrhnika. Prva ocena dežurnega inšpektorja je že na kraju nesreče je bila, da gasilci in druge sile zaščite in reševanja medsebojno dobro sodelujejo, in da je intervencija vodena zelo učinkovito, delovanje vseh intervencijskih služb pa izjemno požrtvovalno. Na podlagi poročila dežurnega inšpektorja so se skladno z ustaljeno prakso po vsakem večjem požaru v Inšpektoratu Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami odločili za izvedbo celovitega izrednega inšpekcijskega nadzora na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nadzor se je pričel 29. 5.. Inšpektorat je že takoj po požaru od podjetja Kemis d.o.o. poskušal pridobiti potrebno dokumentacijo za izvedbo izrednega nadzora, vendar so v podjetju povedali, da je ta zgorela v požaru tako v fizični kot elektronski obliki. Na podlagi navedenega dejstva so se za določene podatke obrnili na občino Vrhnika, kateri je v skladu z veljavnimi predpisi podjetje dolžno posredovati določene dokumente. Od občine Vrhnika so tako že pridobili najnovejšo oceno ogroženosti za Kemis d.o.o. in tudi noveliran načrt zaščite in reševanja Kemis d.o.o. Kot so lahko ugotovili iz pregledov omenjene dokumentacije sta bila oba dokumenta z dopisom podjetja Kemis d.o.o. z dne 28. 1. 2015 pisno posredovana občini Vrhnika, Gasilski zvezi Vrhnika, Gasilski brigadi Ljubljana in Upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Ob pregledu obeh dokumentov so ugotovili, da sta izdelana v skladu z veljavnimi predpisi dokončna presoja pa bo opravljena ob omenjenem izrednemu inšpekcijskem nadzoru, o čemer bo pripravljeno poročilo.

Četrto priporočilo. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da s sklepom naloži ministrstvu pristojnemu za okolje in prostor, da prouči možnost za obnovo postopka glede izdanega okoljevarstvenega dovoljenja oziroma za razveljavitev okoljevarstvenega dovoljena za podjetje Kemis d.o.o. in v luči zadnjih dogodkov tudi prouči okoljevarstvena dovoljenja vseh poslovnih subjektov v Sloveniji, ki opravljajo dejavnost, ki jih lahko povzroči onesnaževanje okolja večjega obsega, ki je nevarno za zdravje ljudi in so locirani v bližini naselja, območja in zaščitnih naravnih okolij ter o tem s pisnim poročilom v roku 30 dni od objave priporočila v Uradnem listu Republike Slovenije seznani Državni zbor Republike Slovenije. Vlada Republike Slovenije priporočilu nasprotuje.

Okoljevarstveno dovoljenje za Kemis dne 7. 6. 2013 je bilo izdano v letu 2013. Skupaj z okoljevarstvenim soglasjem kot IED dovoljenje. Do danes je bilo še dvakrat spremenjeno in sicer, zaradi sprememb, ki jih je izvedla stranka, zaradi novih postopkov poslovanja. K spremembam IED so bili dodani ukrepi za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami pri obratovanju naprave ter za zmanjšanje njihovih posledic ter ukrepi za preprečevanje nesreč in njihovih posledic na podlagi pete in sedme alineje petega odstavka 24. člena Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega in na podlagi podatkov v vlogi sprememba po uradni dolžnosti, zaradi uskladitve s predpisi. O odvzemu okoljevarstvenega dovoljenja določa 80. člen Zakona o varstvu okolja, ker so navedeni primeri kdaj se okoljevarstveno dovoljenje lahko odvzame. Za primer Kemisa pride v poštev določilo drugega odstavka, ki določa, da se lahko okoljevarstveno dovoljenje odvzame na predlog pristojnega inšpektorja, če upravljavec v določenem roku ne izvrši njegove pravnomočne odločbe uskladitve obratovanja naprave s pogoji okoljevarstvenega dovoljenja. Mnogo postopka določa 260. člen Zakona o splošnem postopku. Glede okoljevarstvenega dovoljenja za Kemis niso izpolnjeni pogoji, da bi se lahko pričel postopek za obnovo po uradni dolžnosti. Glede preverbe IED okoljevarstvenih dovoljenj bo agencija Republika Slovenija za vse naprave geolocirala in predstavila lokacije v atlasu okolja, kjer prostorski sloj IED naprave. S tem bo za pripravljavca prostorskih načrtov na voljo dodatna informacija, ki bo v pomoč pri umestitvi novih naselij ali stanovanjskih območij v bližini teh naprav. Glede obstoječih naprav, ki so že umeščena v prostor menimo, da podrobnejše analize ne bi doprinesle k izboljšavam.

Peto priporočilo. Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da od ministrstva pristojnega za okolje in prostor zahteva pripravo poročila o ustreznosti veljavne zakonodaje, ki ureja umeščanje v prostor in izdajo okoljevarstvenih soglasij za poslovne subjekte, ki opravljajo dejavnost, ki lahko povzročijo onesnaževanja okolja večjega obsega, ki je nevarno za zdravje ljudi ter s sporočilom seznani Državni zbor Republike Slovenije v roku 30 dni od objave priporočila v Uradnem listu Republike Slovenije. Poročilo naj vsebuje tudi ukrepe za odpravo ugotovljenih zakonodajnih pomanjkljivosti na tem področju. Vlada Republike Slovenije priporočilu nasprotuje. Umeščanje v prostor, med drugim določanje namenske rabe prostore, je predmet prostorskega načrtovanja, ki je v izvirni pristojnosti občin. Slednje pa ne pomeni, da je objekt s potencialno velikimi vplivi na okolje prepuščeno izključno v načrtovanje občin, saj je država skladno z veljavno zakonodajo skrbnica javnega interesa, zlati v delu, ki se nanaša na varstvo okolja. Le tega pa uresničuje v postopku priprave občinskih prostorskih aktov s sodelovanjem nosilcev urejanja prostora in skozi postopek celovite presoje vplivov na okolje. Presoja vplivov na okolje se opravlja tudi na ravni konkretnega posega v prostor ob izdaji okoljevarstvenega soglasja, kadar je to potrebno, izpolnjevanje pogojev za obratovanje objekta pa tudi ob izdaji okoljevarstvenega dovoljenja. Ob tem velja poudariti še dejstvo, da za morebitne objekte oziroma območja, ki izpolnjujejo pogoje za uvrstitev med obrate tveganja za okolje, veljajo še strožja merila kot za siceršnje objekte s vplivi na okolje, ali objekte s predvidenimi emisijami v okolje, in sicer v skladu s Seveso direktivo. Tudi s tega vidika je zakonodaja uredila implementacijo omenjene direktive v zakonodajo, konkretno v Zakon o varstvu okolja in njegove podzakonske akte. Predlog novega Zakona o urejanju prostora pa obveznosti upoštevanja strožjih zahtev skladno s Seveso direktivo pri prostorskem načrtovanju na lokalni ravni izpostavlja še bolj izrecno. S tega vidika je zakonodaja, ki ureja umeščanje v prostor, uredila potrebne instrumente, s katerimi se varuje javni interes, vsekakor pa bo treba ob zadnjih dogodkih ponovno preveriti, ali jo je še možno izboljšati. In glede na to, da je bil omenjen in na žalost se je zgodil ponovno požar v podjetju Ekoplast v Ljutomeru, lahko povem, da so koncesionar in izvajalec službe VGP Drava Ptuj že v navezi s štabom civilne zaščite, namreč onesnažena je reka Ščavnica s penami in parafini in na terenu se že… / znak za konec razprave/ izvajajo konkretni ukrepi.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratke stranke, zanjo gospod Bojan Podkrajšek.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, cenjena ministrica, predstavniki Vlade, kolegice in kolegi, državljanke in državljani, predvsem pa lepo pozdravljeni občanke in občani Občine Vrhnika.

Naj predstavim stališče Poslanske skupine Slovenske demokratke stranke v zvezi z okoljsko katastrofo, ki jo je povzročil požar v podjetju Kemis v Vrhniki. Prav gotovo smo priča največji tovrstni ekološki nesreči v Republiki Sloveniji. Seveda naj najprej omenim, da kar se tiče intervencije te nesreče, so svojo nalogo opravili z odliko gasilci, ki to delo največkrat opravljajo prostovoljno, pa sem prepričan, da v tem primeru v večini niso vedeli, kaj jih čaka za zidovi tega podjetja, v katerem se je zgodil ta požar. Dejstvo je tudi, da informiranje in koordinacija po nesreči je bila vseskozi zelo slaba, za kar nosi odgovornost Ministrstvo za okolje z, seveda, vsemi službami v Republiki Sloveniji. To našo dejstvo in prepričanje Slovenske demokratke stranke je tudi potrdil predsednik Vlade dva dni nazaj, ko je obiskal Občino Vrhnika. Pristojne državne institucije so bile premalo aktivne, predvsem pa med sabo nepovezane. Ni bilo informacijske pisarne. Ljudje so v veliki meri iskali vprašanja s področja zdravja in varstva rastlin. Na ogromno vprašanj ljudi niso dobili odgovorov, predvsem se jih je puščalo v dvomih, kar ni prav in neodgovorno. Vse podatke in jasna navodila so prebivalci Vrhnike pričakovali seveda že prvi dan po požaru, pa jih niso dobili. Ni bilo koordinatorja civilne zaščite. Naj omenim, da seveda tudi po sklicu te seje, izredne seje Državnega zbora, je Vlada Republike Slovenije, pa predsednik Vlade, komaj po 14 dneh imenoval osebo, katera koordinira vse službe po tem požaru. Ljudje niso dobili jasnih navodil glede vrtnin ali vsebujejo škodljive snovi. Vprašanje glede ugotovitev požarnega inšpektorja so seveda še nepojasnjene. Kako in zakaj je prišlo do požara v podjetju? Ali so v podjetju Kemis kršili požarne predpise, požarno varnost pa jemali preveč ohlapno? Dejstvo je, da se 3 tedne po požaru se ugotavlja, da je slabo krizno opravljanje nesreče. To potrdi tudi 2 dni nazaj predsednik Vlade Republike Slovenije. Ljudje ne vedo, če je izven določenega kroga, ki je bil določen, je mogoče uživati vrtnine in krmo za živali. Nevarni odpadki, ki so se zbrali v podjetju, se sedaj kopičijo pri mnogih podjetjih in institucijah. Tudi na to smo opozarjali. To je prav gotovo težava, ki jo bo treba nedvomno rešiti, seveda na področju tega podjetja, na področju Vrhnike, predvsem pa pri morebitnih prihodnjih nesrečah.

Vlada je predolgo odlašala, da sprejme ukrepe za normalizacijo razmer. To velja tudi za mobilno ekipo, ki strokovnjake za varstvo rastlin pošilja na teren tri dedne po požaru. Padlo je zaupanje vseh inštitucij. Spoštovane kolegice in kolegi, cenjena ministrica, mnogo institucij v Republiki Sloveniji, ki so seveda plačane in odgovorne za takšna področja. Tu se je pokazalo, da so seveda, da niso opravili svoje domače naloge, predvsem pa se je pokazalo, da so na tem področju neusklajena.

Nujno je, da se ponovno prebere okoljevarstveni, da se okoljevarstveni standardi ter okoljevarstveno dovoljenje podjetja Kemis. Seveda slišali smo že s strani ministrico pa na nedavnem Odboru za infrastrukturo, da to ni potrebno, ampak v Slovenski demokratski stranki ne vidimo nobene bojazni, ker se je zgodila takšna nesreča, da se to ne preveri še enkrat.

Dejstvo je, da se je po izkazalo, da kar se tiče intervencije, so službe, predvsem imam tu v mislih gasilce, opravili to z vso odliko. Po intervenciji pa smo oziroma so institucije, ki so zadolžene za raznorazna področja, zatajile.

V Slovenski demokratski stranki bomo prav gotovo podprli vsa priporočila, ki gredo v zaščito tega območja kjer se je zgodil ta požar, da se prav gotovo zaščiti vse občanke in občane Vrhnike, predvsem pa tiste, ki živijo neposredno ob tem podjetju in seveda v tem tednu se je tudi izkazalo, da se tovrstnih nesreč ne bomo mogli izogniti, zgodili sta se že dve, slišali smo, da celo danes ena, zato naj bo to en jasen poduk in jasno opozorilo vsem institucijam, da se za tovrstne nesreče potrebno prav gotovo bolje pripraviti. V Slovenski demokratski stranki, še enkrat ponavljam, bomo vsa priporočila podprli.

Hvala za vašo pozornost.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Franc Jurš.