Spoštovane kolegice poslanke, spoštovane kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 47. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Mirjam Bon Klanjšček od 15. ure dalje, gospa Marinka Levičar do 12. ure, gospa Vesna Vervega, gospa Iva Dimic med 14. in 17. uro, gospa Ljudmila Novak od 16. ure dalje, gospa Eva Irgl, dr. Matej T. Vatovec od 14. ure dalje, gospod Matjaž Han med 12.30 in 17. uro, dr. Franc Trček do 16. ure, Matjaž Hanžek od 14. ure dalje, gospod Marko Ferluga do 13. ure, gospod Marijan Dolinšek do 13. ure, gospod Danilo Anton Ranc do 17. ure, gospod Ivan Škodnik do 17. ure, mag. Dušan Verbič, gospod Peter Vilfan, gospod Tomaž Gantar, dr. Laszlo Göncz po 16. uri, gospod Žan Mahnič do 12. ure, gospod Zvonko Lah med 11.30 in 17. uro, gospod Jožef Horvat med 16. in 22. uro, mag. Matej Tonin in gospod Uroš Prikl od 13. ure dalje.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, dr. Mira Cerarja, ministrico za zdravje, gospo Milojko Kolar Celarc ter druge predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 47. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 8. septembra 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 63 poslank in poslancev, za je glasovalo 61, nihče pa ni bil proti.

(Za je glasovalo 61.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 47. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA OBRAVNAVO INTERPELACIJE O DELU IN ODGOVORNOSTI MINISTRICE ZA ZDRAVJE GOSPE MILOJKE KOLAR CELARC. Interpelacijo je v obravnavo zboru predložila skupina 19-ih poslank in poslancev, s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom. Besedo dajem predstavnici predlagatelja gospe Jelki Godec za dopolnilno obrazložitev interpelacije.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovani poslanci, seveda vsi, ki spremljate preko TV ekranov to sejo.

Natanko pred letom dni smo v Slovenski demokratski stranki vložili prvo interpelacijo zoper ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc. Nekateri, torej danes, leto dni po prvi interpelaciji, druga interpelacija. Nekateri boste rekli, da je to prepozno. Drugi, da ta ministrica, torej gospa Milojka Kolar Celarc ne bi nikoli smela biti ministrica za zdravje. Tretji, bolje, da ministrica sama odstopi, kajti povečanje, poglabljanje krize v zdravstvu naša država ne bo prenesla v nadaljevanju. Težko pa najdemo koga, ki bi dejal, da je ministrica Milojka Kolar Celarc, da dela dobro in da je prava oseba na tem ministrstvu. Predsednik Vlade je pred letom dni seveda zelo trdno stal za to ministrico in jo tudi branil na novinarskih konferencah, danes pa je pomenljivo tiho. V tem pa je tudi, moram reči, zelo zanimivo, da je besedilo interpelacije v varovanem predalu Državnega zbora. To pomeni, da ni dostopnost javnosti, na kar smo v Slovenski demokratski stranki na to odločitev predsednika Državnega zbora, da interpelacijo, besedilo interpelacije zapre za javnost, tudi protestirali. Namreč, gre za objavo dveh imen v samem besedilu in sicer imen gospoda Smiljića in dr. Mazića, ki so javnosti zelo dobro znane iz afer iz UKC Ljubljana. In te navedbe imen se uporabljajo dandanes oziroma v vseh medijih. Torej v besedilu interpelacije, pa nedovoljeno.

Ampak, kakorkoli, tisti, ki so želeli, seveda so si besedilo interpelacije prebrali in upam tudi, da so si to vsaj prebrali poslanci. Jaz moram reči, da preden sem začela mandat sem nekako poznala zdravstvo samo s stališča pacienta, to pomeni, čakanje v dolgih vrstah, prositi, da prideš na vrsto takrat, kot ti pripada po pacientovih pravicah. O zaslužkarjih v zdravstvu moram reči, da se mi je zdelo, da pretiravajo nekateri. Veljala je še vedno tista fama, da so zdravniki bogovi v belem, to je še od starih staršev, češ, zdravniki so nedotakljivi. Danes pa, ko več kot tri leta spremljam zdravstveni sistem in sem govorila, mislim, da s skoraj vsemi predstavniki akterjev v zdravstvenem sistemu, verjamem in vem, da si slovenski državljani ne zaslužimo zdravstvenega sistema, ki znotraj samega sebe dovoljuje vedno večje razraščanje korupcije, kjer se podaljšujejo čakalne dobe, pospešuje se odhod mladih zdravnikov v tujino, pa tudi bolnikov, in pojavlja se vedno več humanitarnih akcij, kjer se zbira denar za tiste, ki želijo imeti normalno zdravstveno obravnavo. Torej, definitivno ni normalno, da pacienti čakajo na prve preglede dlje, kot je dopustno po Zakonu o pacientovih pravicah, najmanj, in da se je korupcija v zdravstvu razbohotila čez vse meje in zdaj z določenimi zakoni in ukrepi ministrica Milojka Kolar Celarc to korupcijo celo podpira oziroma jo legalizira. Nenazadnje, zdravniki niso bogovi v belem, kot je zapisala ena izmed zdravnic na socialnem omrežju: »Biti zdravnik danes več ni nič božanskega oziroma je zelo trdo delo.« In mislim, da se tega vsi dobro zavedamo.

Pred volitvami je takrat še Stranka Mira Cerarja pod fasado novega obraza obljubljala, da bo spremenila življenje ljudi v Sloveniji, da bodo državljani začutili njihove spremembe skozi blaginjo, ki jo bodo dobili pod njihovo oblastjo. Ko jim nov obraz Mira Cerarja ni več služil, so spremenili ime v Stranko modernega centra in predsednik Vlade je dejal takole: »Naša Vlada ima vizijo slovenskega zdravstva v prihodnosti. Moramo zagotoviti boljšo oskrbo, ob tem pa se zavedamo, da imamo mnogo dobrih zdravnikov in vseh drugih zdravstvenih delavcev. Ministrica je v stiku z njimi na vseh ravneh, tudi sam sem že obiskal toliko bolnišnic in zdravstvenih centrov, da vem, v kakšnem stanju so.« No, o stiku ministrice z zdravstvenimi ustanovami bi lahko marsikaj povedala. Ministrica se seveda zelo rada slika ob otvoritvah zdravstvenih domov in ob dogodkih, ki pomenijo neko pridobitev za določen kraj; ko pa pride do problema, pa ministrice nikjer ni. Spomnite se, kdaj je bila ministrica v UKC Ljubljana - takrat, ko je dajala podporo dvema novima direktorjema, od katerih je eden klavrno končal zelo hitro, drugi pa je tudi na tej poti. Ni pa je bilo, recimo, takrat, ko so na Onkološkem inštitutu ponovno v ceveh ugotovili določene delce, ki vplivajo na zdravje bolnikov; ni je bilo poleti, ko so zdravniki in pacienti bili v UKC Ljubljana brez klimatskih naprav. Takrat ministrice ni, ko prihaja do teh težav v različnih bolnišnicah. Za Mira Cerarja težko rečemo, da je bil kje, jaz namreč v medijih nisem zasledila, da bi imel toliko obiskov v bolnišnicah in zdravstvenih centrih, da bi vedel, v kakšnem stanju je naš zdravstveni sistem. Leto nazaj pri prvi interpelaciji je dejal: »Imamo afere, korupcije in dolge čakalne vrste, zato potrebujemo tudi podporo javnosti, da naše zdravstvo izboljšamo.« Na tem mestu sporočamo predsedniku Vlade in ministrici, da so podporo javnosti imeli. Danes nič več, zato tudi ta interpelacija, ki je interpelacija ministrice za zdravje zaradi soodgovornosti za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu, odgovornosti za podaljšanje neurejenega stanja na Pediatrični kliniki, odgovornosti za neučinkovito reševanje problema čakalnih dob, soodgovornosti za slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnih zdravstvenih zavodov in odgovornost zaradi predlogov zakonodaje na področju zdravstva, ki je v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo in ki slabi slovensko zdravstvo.

Torej, koalicija je obljubljala izboljšave na področju javnega zdravstva, krepitev javnega zdravstva, upoštevanje finančne vzdržnosti s poudarkom na ohranitvi s pravicami čim bolj polnega obveznega zdravstvenega zavarovanja in jasnejše ločitve izvajanja javne in zasebne zdravstvene dejavnosti. Danes je torej prvo, zaradi česar je interpelirana ministrica, soodgovornost za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu. Ministrica je v svoj zagovor, češ da se spopada s korupcijo v zdravstvu dejala, da kot ministrica odločno vztraja na načelu ničelne tolerance do korupcije zato so v delu ministrstva ter delovnih skupinah in komisijah v katerih sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki predvsem seveda strokovnjaki s področja zdravstva uvedli sistem prijavljanja možnega oziroma dejanskega konflikta interesov ter izločitev teh posameznikov iz sodelovanja ali odločanja.

No pa poglejmo kako te besede ministrice držijo na enem samem primeru, ki je dovolj zgovoren, lahko vam jih naštejem še nekaj, mogoče kasneje v razpravi. To je primer gospoda Petra Požuna, na Komisiji Državnega sveta za socialno varstvo in podpisuje mnenje te komisije, ker je seveda predsednik te komisije. Gospod Peter Požun je poslovni direktor ginekološke klinike Ljubljana. Gospod Peter Požun je angažiran s strani ministrstva v obsegu 985 ur za svetovanje na področju priprave in implementacije spremenjene zdravstvene zakonodaje. In, gospod Peter Požun je tudi vodja odbora za zdravstvo pri stranki SMC, katerega članica je tudi ministrica. Torej, gospod Peter Požun je multipla osebnost; je namreč strankarsko narejen ministrici za zdravje, saj v okviru SMC daje politična izhodišča za pisanje zakonov. Je na plačilni listi na Ministrstvu za zdravje, kjer piše zakone, po svojem lastnem, po prejšnjem seveda strankarskem navodilu. In je državni svetnik, kjer podaja mnenja o zakonu, ki ga je prej sam napisal.

Torej, jaz na tem mestu se sprašujem pa seveda tudi ministrico in predsednika Vlade, ali ste potem prijavili možen oziroma dejanski konflikt interesov? To je ena izmed recimo samo primerov, kako spoštujejo torej tisto, kar govorijo glede preprečevanja korupcije in pa navzkrižja interesov na Ministrstvu za zdravje in največji koalicijski stranki.

Druga zadeva je seveda program ukrepov Vlade Republike Slovenije za preprečevanje korupcije v obdobju 2015–2016, o čemer seveda govori ničelna toleranca do korupcije. Ta program je sprejela Vlada Republike Slovenije, januarja 2015. V ta program preprečevanja korupcije ministrica šteje oziroma govori, da je največji ukrep, so ukrepi centraliziranja in javnega naročanja v javnem zdravstvu. Torej dvoletni programi skupnega javnega naročila, tako da bomo vsi vedeli za kaj gre.

Zdaj, kako pa potekajo ta skupna javna naročila v zdravstvu so le primer, bom rekla spet tistega, kar ministrica nenehno v javnosti ponavlja, torej plenice in rokavice in igle in tako naprej. Ti razpisi so bili objavljeni in skupna javna naročila leta 2015, ena 2016, za zdravila 2015… In ta skupna javna naročila čudežno nikakor ne moremo spraviti oziroma ministrica in Ministrstvo za javno upravo, da bi v bistvu prišli do zaključka, torej do podpisov pogodb. Rezultatov še ni, čeprav je ministrica že leta 2016 govorila, da so privarčevali 20 % glede na današnje stanje in tako naprej. Vendar, javna naročila še vedno niso končana. Je pa v zaključni fazi oziroma končan recimo skupno javno naročilo za žilne opornice. Gospa ministrica oziroma njeni predstavniki so imeli prejšnji teden novinarsko konferenco, kjer so povedali, da je to skupno javno naročilo le primer, kako se skupna javna naročila lahko izvedejo zelo hitro, učinkovito in tako naprej, da je strokovna komisija pripravila takšne kriterije, da ni bilo nobene pripombe, nobene revizije, ničesar.

Pojavi se pa nekaj, ministrica… Tam strokovna komisija določi najvišjo možno ceno za žilne opornice v določenih sklopih, mislim da jih je po 6 in dobavitelji dajo višjo ceno, kot je kriterij v samem skupnem javnem naročilu, torej najvišja cena. In, kaj izjavi ministrstvo takoj po odpiranju pogodb? Da s temi dobavitelji bomo šli pa v pogajanja. Moram reči, da je že to prva napaka, ki je bila storjena in pokazala kako na ministrstvu v bistvu sploh ne vedo, kaj so zapisali v same kriterije, da je kriterij najvišja cena. Torej, to.

Ko pa smo bili na novinarski konferenci pa se je zgodil, moram reči da eden največjih, jaz bom rekla sramot za Ministrstvo za zdravje oziroma same ministrice, sicer je tam ni bilo, bil je gospod Glažar. Namreč, kako naj bi Vlada reagirala v teh primerih in kako bi naj Vlada torej postopala v nadaljevanju ni podalo ministrstvo, ampak zdravnik, ki je član strokovne komisije, je podal kako naj Vlada reagira. Tam smo slišali odgovor potem Vlade oziroma dodatek češ naredili bomo vse, bomo prijavili dobavitelje tudi proizvajalcem, da ne spoštujejo evropskih cen itd. in da se ministrica nenehno že od kar je na ministrstvu bilateralno pogovarja z drugimi državami, ki so v podobnem primeru, ki preplačujejo material in za katere ne velja evropski trg, torej se pogovarja bilateralno, da bi ukrepala. Če bi ministrica res opravljala te pogovore z drugimi državami, če sama ve, da za Slovenijo po besedah, ki so bile tam izrečene, ne velja evropski trg, potem mislim, da je bil to čas, da ministrica prijavi na evropsko komisijo že davno davno nazaj. Iz tega se lahko naučimo, da ministrstvo sicer, kot je bilo rečeno, že tri ali dve leti proučuje zadeve glede preplačevanja materiala, stori pa popolnoma nič. Torej ščiti same dobavitelje in preplačevanje materiala in s tem tudi korupcijo v zdravstvu. Veliko je bilo narejenega na preiskovalni komisiji za zdravstvo, kjer je bilo veliko zaslišanih prič, kjer se je dokazalo oziroma pokazalo, da so bolnišnice delovale negospodarno, da se je preplačeval material itd., da ne bom na tem mestu toliko naštevala, ker lahko potem tudi v razpravi kaj povem. Vendar ministrstvo odgovarja samo s skupnimi javnimi naročili, ki kot kaže oziroma je jasno, da niso uspešna. Ne reagira pa na izjave pred preiskovalno komisijo in se dela v bistvu nevedne češ, da ministrica pač ni odgovorna za te zadeve za preprečevanje materiala in za vse te zadeve.

Naredili so bazo, register cen za material, ampak to je tudi vse. Bolnišnice po tem registru niso znižale cen. Bolnišnice še vedno plačujejo tako kot prej. Torej ministrstvo z ukrepi samo na papirju v resnici oziroma v realnosti pa ostaja stvar drugačna. Torej ukrepi, ki se izvajajo na tem področju so le pesek v oči javnosti češ nekaj delamo, v bistvu pa stvari tečejo zadaj popolnoma enako kot pred tem.

Seveda zaradi preplačevanja materiala, to je en del, prihaja tudi do večje zadolženosti v javnih zdravstvenih zavodih. Ministrici očitamo tudi soodgovornost za slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnih zdravstvenih zavodov. Lani so imele bolnišnice 57 milijonov več denarja glede na leto 2015 za 4 %, vendar pa so tudi lani bolnišnice povečale odhodke za 90 milijonov glede na 2015. Ob koncu leta 2016 so imele bolnišnice več kot 36 milijonov evrov izgube. S 1. 1. 2017 so se cene zdravstvenih storitev znižale za 2,16 in to pomeni tudi rast neporavnanih zapadlih obveznosti, ki so na dan 31. 3. 2017 znašale 125,8 milijonov evrov.

Gospa ministrica, v interpelaciji na koncu najavljate, da so naši podatki osnovani na govorica oziroma naša interpelacija na govoricah, na lažnih podatkih. To so podatki, ki so bili podani na Odboru za zdravstvo s strani ZZZS. In največji razlogi za poslabšanje poslovanja so iz naslovov plač, napredovanja 1. 12. 2015, napredovanje 1. 12. 2016, dvig plačnih razredov 1. 9. 2016. Gre za 44 milijonov letno, ki se morajo nameniti za plače in 88 milijonov v dveh letih, kar pomeni, da dve tretjini izgub v letih 2015, 2016 ste naredili vi, ministrica. Sprostili ste varčevalne ukrepe. Razumem da so zdravniki, medicinske sestre itd. verjetno preslabo plačani, vendar, ministrica, vi ste ob podpisu z sindikatom FIDES s sprostitvijo varčevalnih ukrepov takrat dejali, da ta podpis sporazuma ne bo imel vpliva na finance oziroma nobenih finančnih posledic. Dejali ste, da denar boste že našli za to in našli ste ga očitno v interventnem zakonu, kjer boste 136 milijonov namenili v bolnišnice, ki so do 31. 12. Izkazale presežek odhodkov nad prihodki. Ustanovili boste sanacijske odbore, v katerih bodo predstavniki, ki so ustvarili izgube slabo poslovali, zdaj pa bodo svetovali in sanirali te izgube, ki so jih sami naredili. Jaz mislim, da je vsem jasno, da en tak primer se je že zgodil, to je bilo pri bankah. In gospod Glažar je na novinarski konferenci dejal, da mi nismo banana republika, očitno pa imamo banana ministrstvo. V sanacijske odbore daste tistega, ki je ustvaril izgube, potem druge besede skorajda nimam zato.

Ampak to smo že slišali, torej gospod Kopač, generalni direktor UKC Ljubljana je ob lanskoletni izgubi dejal, da pač, če smo sanirali banke, naj država še sanira tudi zdravstvo. Ta isti gospod Kopač, ki ste ga imenovali za generalnega direktorja UKC z vso vašo podporo, tudi s slikanjem, pred vhodom v UKC, je ustvaril izgubo v enem letu s 6 milijonov konec leta 2015 na 25 milijonov konec leta 2016. In po za zadnjih podatkih, torej sledi leta 2017 malo manj kot 100 milijonov. Ministrstvo ne reagira na nobena opozorila, jaz mislim, da v Državnem zboru je bilo kar nekaj sklicanih sej na to temo. Popolnoma nič, pravi, bomo sanirali, ni tako hudo, izgube so obvladljive in tako naprej. Čakali ste, da se nabere dolg v UKC Ljubljana 100 milijonov, čakali ste, da se naberejo dolgovi v drugih bolnišnicah in zdaj dobavitelji zahtevajo denar. Dobavitelji v bistvu nekako bolnišnice tudi izsiljujejo, češ, če ne bo denarja, ne bo dobave in zdaj ta interventni zakon. Interventni zakon, torej 136 milijonov brez tega, da bi bolnišnice pripravile sanacijske programe naprej - v UKC Ljubljana ste celo dvakrat zavrnili. Se spomnim, ko sem sama predlagala sanacijo enega javnega zavoda oziroma prosila občino za denar so mi najprej rekli, pripravi program, kako bodo zadeve šle naprej, pokaži, da dodatnih izgub ne bo in potem bo denar tukaj, 136 milijonov ne da bi Ministrstvo za zdravje pripravilo nadaljnje ukrepe, to pomeni, da se bodo storitve povišale, torej cene storitev povišale, dali kakršnekoli ukrepe, navodila javnim zavodom, nič. 136 milijonov, ki pa lahko pomenijo tudi, da po evropski zakonodaji pomeni tudi nedovoljeno državno pomoč.

Namreč, zdravstvena dejavnost v Sloveniji se smatra kot gospodarska dejavnost, po trenutni veljavni zakonodaji. In torej zato, ker bolnišnice in drugi izvajalci zdravstvenih storitev svoje storitve opravljajo v zameno za plačilo bodisi neposredno bolnikov, bodisi preko njihovega zavarovanja. In v teh primerih, torej to je naš zdravstveni sistem, deluje tako, gre za gospodarsko dejavnost in zato je potrebno upoštevati 107. člen Pogodbe o delovanju Evropske komisije, ko govori o nedovoljeni državni pomoči. Včeraj na odboru je bilo to zavrnjeno, češ da strašimo ljudi in da smo ne vem, ne bom uporabila besede, ampak ministrica za finance mislim, da je zelo dobro prisluhnila in se tudi vprašala, kaj v bistvu je na tem oziroma ali bi bilo bolje počakati odgovore Evropske unije glede nedovoljene državne pomoči.

Drugi ukrep, ki je zaradi negativnih stanj je pa združevanje javnih zavodov. Ministrica je na vrat na nos želela združiti Topolšico z bolnišnico Celje. Obe dve bolnišnici v velikih dolgovih, ena bolj, ena manj. Ideja pač je bila in to sem že povedala ekonomija Mira Cerarja deluje, da pač minus in minus je plus v matematiki, ampak tukaj pač ne bo šlo. Če združite javni zavod, ki ima minus z drugim, ki se prav tako ukvarja s težavami v poslovanju je zelo težko, da boste dobili pozitivno, seveda, če ne daste novega, svežega denarja z interventnim zakonom, tudi(?). Torej združevanje javnih zavodov bo spet brez finančnih konstrukcij, brez vsebinskih predlogov, brez, torej na odboru se je ugotovilo, ko smo to obravnavali, da enostavno ministrstvo nima odgovora, kakšne bodo, kakšne so finančne in vsebinske konstrukcije, kakšne so posledice za zaposlene, kakšne so posledice za te javne zavode. Torej takšne ukrepe, "ad hoc" ukrepe, ki jih uvaja ministrica oziroma jih želi uvesti v naš zdravstveni sistem, seveda poglabljajo tudi krizo v državi oziroma na samem, seveda pa na samem zdravstvenem sistemu. In denar, ki ga nameravate, torej 136 milijonov nameniti za sanacijo bolnišnic v smislu poplačila zapadlih terjatev, ta denar ne bo skrajšal niti ene čakalne vrste, zato ne bo niti en pacient prej na vrsti, torej ne bo prinesel tistega, kar obljubljate, skrajšanja čakalnih dob. Zato ste, ministrica, odgovorni za neučinkovito reševanje problema čakalnih dob. Ministrstvo oziroma Vlada je sprejela dva ukrepa, najprej leta 2016, ko je namenila 7,9 milijona za skrajševanje čakalnih dob, in potem še aprila letos, ko je namenila 36 milijonov za leti 2017 in 2018 za skrajševanje čakalnih dob. Ta denar in ti ukrepi naj bi prinesli torej skrajševanje čakalnih dob, gospa ministrica, rezultati so pa popolnoma drugačni, kot vi želite prikazati. V letu 2016 je bila realizacija tega vašega projekta 74 %, v UKC Ljubljana 19 %, realizacija po pol leta letos je pa 20 %. Nekatere javne bolnišnice, ki ste jim namenili največ EDP, torej izvajanje enkratnega dodatnega programa, niso sposobne izvesti niti ene operacije. In seveda zato prihaja spet do takšnih ad hoc rešitev in prestavljanje teh EDP na koncesionarje ali zasebnike, kar razburja javnost, ampak o tem kasneje.

Na dan 1. 8. 2017 je čakalo nedopustno dolgo 224.420 pacientov, od tega jih je 22 % čakalo nedopustno dolgo. Če primerjamo podatke september 2014 - avgust 2017, to je v času vašega mandata, število čakajočih se je povečalo za 25 %, število čakajočih nad dopustno dolgo pa za 52 %. Če gledamo podatke NIJZ za mesec julij, je v mesecu juliju naraslo za 13 specialističnih ambulant /?/, na prvi pregled je čakalo za 15 % več kot junija, avgusta pa za 19 % več kot julija. Torej to, da čakajo za prvi pregled nedopustno dolgo, se iz meseca v mesec povečuje. Enako velja za zdravstvene storitve, kjer se prav tako povečuje procent tistih, ki čakajo nedopustno dolgo. Torej, realizacija programa oziroma projekta skrajševanja čakalnih dob je v bistvu denar za tisto, kar potem ni realizirano oziroma se realizira v zelo majhnem procentu, in je to za moje pojme v nekaterih primerih, grobo rečeno, stran vržen denar.

Torej, ministrica dovoljuje neurejen, nedelujoč sistem, ob tem pa dovoljuje javno pranje umazanega perila zdravnikov in vodstev bolnišnic, seveda gre za primer Pediatrične klinike, ki je eden izmed primerov. Torej odgovornost za podaljšanje neurejenega stanja na Pediatrični kliniki, ministrica, tudi zato interpelacija. Ministrica je v odgovoru napisala, da to področje spremlja že od leta 2012. Ne boste verjeli, še preden je postala ministrica, se je ta ministrica, Milojka Kolar Celarc, ukvarjala s Pediatrično kliniko, do danes pa v njenem mandatu ni rešitve. Vse, kar je, zahteva odstop generalnega direktorja, strokovne direktorice, vmešava se - kar je bilo povedano tudi v javnosti s strani strokovne direktorice - v odločitve vodstva bolnišnice, hkrati pa poslancem in javnosti govori, da nima pristojnosti, ker ima to pristojnost svet zavoda. V svetu zavoda, ponavljam že ne vem kolikokrat, ima Vlada šest predstavnikov in preko sveta zavoda bi ministrica lahko ukrepala tudi drugače, torej, da bi to dejavnost oziroma to področje rešila hitreje. Nedopustno je, da se na plečih najmlajših bolnikov pere umazano perilo v javnosti in da ministrica to dovoljuje in ne reagira na mednarodno poročilo, ki je bilo v njenem mandatu podano javnosti, in zdaj krivi UKC Ljubljana, da ni izvedel prvih dveh točk iz strategije nacionalnega centra, ni vzpostavila in ni podpisala pogodb s tujimi centri. Ne vem, kaj ste čakali, ministrica, tako dolgo. Namreč, ta datum za UKC je bil decembra 2016, vi pa imate zelo dolg reakcijski čas, ker potem ste čakali več kot pol leta, da ste preko sveta zavoda sodili programski svet, ki bi naj to reševal. Torej, dopuščate, da se na pediatrični kliniki dogajajo stvari, ki se ne bi smele.

In seveda, ministrica odgovorni ste tudi za zakonodajo ki je prepozna in zakonodajo, torej ki zamuja in zakonodajo, ki je v nasprotju, bom rekla, z evropskimi standardi oziroma z evropsko zakonodajo in v zakonodaji, ki jo sprejemate po nujnem postopku, zakonodaji, kjer vam nasprotuje večina strokovne javnosti ali kar vsa strokovna javnost. Recimo, zakonodaja o pacientovih pravicah, kjer ste v členu, ki določa, da morajo biti čakalne dobe, število čakajočih in tako naprej, torej po stopnji nujnosti pričakovane čakalne dobe, po stopnji nujnosti da ne bom vsega naštevala, ste ta člen umaknili torej ne bo več javnih podatkov o številu čakajočih. Torej, javnost ne bo videla koliko je število čakajočih in s tem seveda boste tudi EDP lahko še bolj netransparentno podeljevali.

Da ne govorim o eNaročanju, ki ne deluje, kar nekaj primerov vam bom danes še povedala in, tako da so to ene izmed zadev.

Druga je Zakon o zdravstveni dejavnosti, kjer omejujete koncesionarje, ki so del javnega zdravstva v Sloveniji še vedno. Lekarniški zakon, kjer vam predstavnik Lekarniške zbornice pove, da zakona ne bo spoštoval, ker če ga bo, potem zdravil ne bo v lekarnah. Potem Zakon o zdravniški službi, kjer ste s tem zakonom pospešili odhod mladih zdravnikov v tujino in mladi ne bodo mogli biti več nosilci zdravstvene dejavnosti, tako kot je bilo do sedaj oziroma ne tako hitro. Torej Milojka Kolar Celarc trdi, da zdravstvo ni bila prioriteta nobene od dosedanje Vlade, torej nobenih ministrov do sedaj, nobene Vlade, po njenih besedah v 23 letih je bilo toliko škode narejene, da ta ministrica rabi kar dva mandata, da bo škodo tudi sanirala. Jaz upam oziroma vem, da dva mandata ministrice ne boste, že ta mandat do danes je predolga doba in že ta mandat je naredil skorajda več škode kot prejšnji ministri v 23 letih.

Gospa ministrica, državljanke in državljani, čutijo vaše delo na lastni koži, čutijo krizo v zdravstvu na lastni koži in v besedilu interpelacije smo prikazali z argumenti in številkami in tudi danes bomo s številkami podkrepili, da te naše trditve torej tudi držijo. In besedilo interpelacije ni osnovano na govoricah in populističnih izjavah, populistične izjave, gospa ministrica, dajete vi, ko govorite, da naš zdravstveni sistem, da je zelo dober, dobro deluje in da bolniki to vedo in da je kakovost na najvišji možni ravni kar je lahko. Jaz verjamem in pa tudi državljani, da je kakovost lahko še višja in da lahko naš zdravstveni sistem veliko boljši. Seveda, z drugim ministrom na tem mestu.

Hvala.

Odgovor ministrice za zdravje na interpelacijo ste prejeli 4. avgusta 2017. Besedo dajem ministrici za zdravje, gospe Milojki Kolar Celarc za obrazložitev pisnega odgovora. Prosim.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, kolegice in kolegi iz Vlade, cenjene poslanke in poslanci, predstavniki medijev, državljani in državljanke.

Povzela bom ključne argumente s katerimi sem na 65 straneh zavrnila vseh 5 točk interpelacije. Vlada jih je julija potrdila in posredovala Državnemu zboru, skupaj z jasnim stališčem, da interpelacijo zaradi neutemeljenosti očitkov v celoti zavračam.

Začela bom z dvema odločitvama v tem Državnem zboru, saj prav ti dve najbolje pokažeta kako dinamično se odvijajo stvari v slovenskem zdravstvu in kaj vse smo naredili od lanske in interpelacije.

12. julija letos ste sprejeli novelo Zakona o zdravniški službi, s katerim zagotavljamo ukrepe za izobraževanje in zaposlitev mladih zdravnikov. Zakon omogoča mladim zdravnikom, da so do odobritve specializacije zaposleni in že pridobivajo delovne izkušnje. Doslej so številni mladi zdravniki na odobritev specializacije čakali na Zavodu za zaposlovanje. Po novem bodo imeli v času čakanja možnost enoletnega usposabljanja katerega polovica se bo že štela v specializacijo. Zakon ureja tudi drugače način razpisovanja specializacij, ki bo ustrezneje spremljal potrebe državljanov in bodočih delodajalcev to pa pomeni tudi kadrovske pogoje za zmanjševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Druga odločitev se je zgodila 1. september. Takrat ste na sejo Odbora za zdravstvo sprejeli ključne amandmaje k noveli dveh zakonov - o pacientovih pravicah in o zdravstveni dejavnosti. Upam, da jih boste v naslednje tednu sprejeli. Novela Zakona o pacientovih pravicah med drugim tudi z odgovornim ravnanjem pacientov pomaga pri skrajševanju čakalnih dob in nalaga izvajalcem, da urejajo čakalne sezname. Novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti končno ureja transparentno podeljevanje koncesij na osnovi javnih razpisov in opravljanje zdravstvenih storitev delavcev izven matičnega javnega zavoda. Zakon po 13-ih letih ureja tudi status srednjih medicinskih sester na deljenih delovnih mestih.

Minuli petek je Vlada sprejela Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija. Vesela sem, da ga je včeraj Odbor za zdravstvo sprejel. Ko boste čez nekaj dni odločali o vseh teh treh zakonih boste lahko opravičeno ponosni, da ste potrdili pomembne spremembe, ki izboljšujejo slovenski javni zdravstveni sistem. A še pred tem boste morali presoditi ali so razlogi predlagateljev interpelacije vsaj približno tako tehtni in argumentirani kot je naše opravljeno delo. Trdim, da niso. To bom v naslednjih petih točkah tudi podrobno dokazala.

Prvič. Predlagatelji interpelacije mi očitajo soodgovornost za neukrepanje na področju koruptivnih dejanj v zdravstvu. Trdijo, da s strani ministrstva ni nobenih konkretnih ukrepov za zajezitev korupcije to pa poskušajo utemeljiti z zagotovitvami Preiskovalne komisije Državnega zbora. Očitke v celoti zavračam. Pri vodenju ministrstva in dnevnem delu s sodelavci kakor tudi v stalnih stikih z direktorji vztrajam pri načelu ničelne tolerance do korupcije, tako tudi ukrepam. Zakoni in predpisi mi ne omogočajo, da bi že zgolj, zaradi suma koruptivnih dejanj, kar sama izvajala preiskave in pregon posameznih zdravnikov in drugih vpletenih oseb. Za to so pristojni organi pregona in vodstva javnih zdravstvenih zavodov, ki so odgovorno za zakonitost delovanja javnega zdravstvenega zavoda. Lahko pa v vsakodnevnih političnih usmeritvah, nadzoru in delom, izdajanju predpisov in aktov skrbno pazim na ničelno toleranco in to tudi počnem vsak dan. Pri projektih posebej pri pripravi strokovnih gradiv, kjer sodelujejo zunanji strokovnjaki s področja zdravstva smo tako uvedli sistem prijavljanja možnega oziroma dejanskega konflikta interesov ter izločitev teh posameznikov iz sodelovanja oziroma odločanja. Tveganja za pojave korupcije zmanjšujemo tudi s sistemskimi ukrepi na področju nabav. Javnost pozna izid skupnega javnega naročila žilnih opornic in tudi predvidene ukrepe zanj. Naj poudarim, da v procesu javnega naročila nismo naredili niti ene napake. Na spletni strani Ministrstva za javno upravo so bili objavljeni prevodi tehničnih specifikacij in predračuna na spletni strani evropskega portala, pa povezave za prenos datotek s prevodi in splošnimi opisi vseh sklopov v angleškem jeziku.

To posebej poudarjam zato, ker mi predlagatelji interpelacije očitajo, da so bili opisi posameznih sklopov le v slovenskem jeziku. Zaradi česar naj bi se zdelo, kot da ministrstvo ne želi tujih dobaviteljev. Zakon, ki ga je sprejel ta Državni zbor izrecno določa, da postopek javnega naročanja poteka v slovenskem jeziku. V konkretnem primeru žilnih opornic so bile tehnične specifikacije na spletni strani Ministrstva za javno upravo objavljene tudi v angleškem jeziku. Torej, navedbe predlagateljev so zato neresnične.

Očitno usklajena demonstracija domnevne moči dobaviteljev žilnih opornic nas ne bo odvrnila od uspešne prakse skupnega javnega naročanja, katerega učinkovitost in uspešnost smo dokazali že na primeru urgentnih centrov. Pri javnem naročilu za opremo sedmih urgentnih centrih smo prihranili 30 % znesek denarja, kar 3,3 milijona od 8,9 milijona.

Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za javno upravo, ki postopke javnega naročanja vodi izvajajo skupna javna naročila zdravil in medicinskih pripomočkov. S tem zmanjšujemo korupcijska tveganja in zagotavljamo primerljivo kakovost storitev pacientov in gospodarno rabo in porabo javnih sredstev. Februarja letos je Ministrstvo za zdravje skupaj z Združenjem zdravstvenih zavodov za pomoč pri nabavi zdravil ni pripomočkov vzpostavili bazo imenovano Intravizor. Ta omogoča vpogled v cene za zdravila in pripomočke, ki jih zavodi kupujejo, dolžnost bolnišnic je, da v bazi preverijo dosežene cene, preden izvedejo postopek javnega naročanja.

Drugič, predlagatelji interpelacije mi pripisujejo odgovornost za podaljšanje neurejenega stanja na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana. Kot ministrica za zdravje, v okviru svojih pristojnosti ukrepam, da bi uredili neurejene medsebojne odnose v Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, za katere je javnost izvedela že pred 10 leti. Trditev predlagateljev interpelacije, da sem poročilo Mednarodne komisije sicer posredovala organom pregona, nikoli pa zares ukrepala, je popolnoma neutemeljena, ker gre za vrsto ukrepov v pisnem odgovoru natančno kronološko navajam odzive ministrstva na to poročilo. In bilo jih je zelo veliko.

V besedilu odgovora na interpelacijo se lahko seznanite s številnimi dogajanji od tedaj dalje, zato naj na tem mestu še enkrat povem, da sem se kot ministrica v skladu s svojimi pooblastili in preko pristojnih služb vključevala v reševanje zapletenih razmer na ljubljanski otroški srčni kirurgiji in kardiologiji. Verjemite mi, da ni samoumevno, da projektni svet, ki sem ga imenovala, vodi vrhunski srčni kirurg, prof. dr. Igor Gregorič, sestal se je pred tednom dni in izjemno učinkovito začel svoje delo. Kot ministrica za zdravje sem za zagotavljanje strokovnosti dela zdravnikov in varnosti zdravstvene oskrbe pacientov odredila več izrednih strokovnih nadzorov s svetovanjem. Naj poudarim, da vztrajam pri vzajemnem spoštovanju pacientov in zdravstvenih delavcev, vrhunski storitvi in strokovnosti, a tudi spoštljivih človeških in kolegialnih odnosih med zaposlenimi.

Z medsebojnim javnim obtoževanjem namesto strokovne razprave o vzrokih in rešitvah so po nepotrebnem poglobili nezaupanje staršev in drugih državljanov v zdravstveni sistem v celoti. Za ugled zdravniškega poklica in zaupanje pacientov v njih so v prvi vrsti odgovorni zdravniki sami ter njihova poklicna združenja. To jim konec koncev tudi izrecno nalaga kodeks medicinske deontologije.

Tretjič. Podpisniki interpelacije mi očitajo odgovornost za neučinkovito reševanje problema čakalnih dob. Verjemite mi, da razumem, da je za bolnika vsak dan čakanja odveč in preveč, vendar moram poudariti, da smo v Slovenci med redkimi, ki lahko takoj pridemo do osebnega zdravnika, pediatra in ginekologa. Odlično je poskrbljeno za vse, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. V Sloveniji je zagotovljena stalna reševalna služba usposobljenih ekip in nujna medicinska pomoč. Vanjo sodijo tudi gorska reševalna služba, helikopterska nujna pomoč, 24-urna dežurna služba v vseh zdravstvenih domovih, ki pokrivajo celotno državo in 11 urgentnih centrov. Od januarja 2016 so plačani tudi vsi pregledi z magnetno resonanco. Še naprej so plačani tudi pregledi in posegi za zdravljenja raka.

Slovenija se tako kot vse države EU srečuje z dolgimi čakalnimi dobami skozi daljše časovno obdobje, zato odločno zavračam trditev predlagatelja, da sem kriva za problem dolgih čakalnih dob. Čakalne dobe so večplasten problem in posledica različnih dejavnikov, od staranja populacije, podaljšanja pričakovane življenjske dobe do povečanega povpraševanja po zdravstvenih storitvah, povečanega napotovanja ter možnosti novih načinov zdravljenja. Vsekakor nam pri skrajševanju čakalnih dob ni bila v pomoč stavka zdravnikov, še manj pa poziv sindikata PRAKTIK.UM k večjim napotitvam na sekundarni nivo.

Pri nas so čakalne dobe predvsem posledica gospodarske krize in zastarele zakonodaje. Del smo jo že spremenili, nekaj pa jo boste imeli priložnost sprejeti prihodnji teden.

Skrajševanje čakalnih dob ostaja prioriteta mojega dela in prioriteta te Vlade. Dejstvo je, da ljudje čakajo, toda tudi dejstvo je, da marsikomu ne bi bilo treba čakati tako dolgo, če bi izkoristil možnost, da bi zdravstveno storitev opravil v drugi bolnišnici ali pri drugem specialistu. Kar 60 % čakajočih nad dopustno čakalno dobo, jih je bilo s to možnostjo seznanjenih, a so jo zavrnili. Ker se nekateri sklicujejo na poročila, ki jih objavlja NIJZ, moram poudariti: iz mesečnih poročil o čakalnih dobah, tudi ta za mesec julij 2017, je razvidno, da je vse zdravstvene storitve v Sloveniji mogoče opraviti v času kot ga je predvidel zdravnik na njihovi napotnici. Poleg tega se je število bolnikov, ki so bili napoteni k specialistu v obdobju zadnjih dveh let povečalo za 13,8 %. To pomeni 168 241 več bolnikov. In naj povem, da so zdravniki v tem času obravnavali 75 556 bolnikov več. Rezultati ponovljenega preverjanja dejanskega števila čakajočih kažejo, da več kot 20 tisoč od 49 500 čakajočih na dopustno čakalno dobo, zdravstvene storitve ne bi želeli ali ne bi mogli opraviti tudi, če jim ponudimo opravljanje te storitve jutri. 23 % pacientov je želelo kasnejši termin, 16 % zahteva točno določenega zdravnika, 9 %, zaradi zdravstvenega posega oziroma svojega stanja, posega sploh ne more opraviti, 6 % pa je takih, ki jim je dodeljen kasnejši termin, zaradi medicinskih razlogov.

Poleg obeh enkratnih programov za skrajševanje čakalnih dob lani in letos bodo k skrajševanju čakalnih dob pomembno pripomogli tudi sistemski ukrepi: celovit sistem e-zdravja, z e-receptom, e-napotnico, e-naročanje, e-konzultacijo. Sistema e-napotnice in e-naročanje v celoti in polno delujeta, saj delež elektronsko izdanih napotnic dosega že 90 %. Spomnim se, kaj vse so nam očitali ob uvedbi e-recepta. Zdaj pa so zadovoljni tako pacienti kot zdravstveni delavci. Naj citiram zasebno koncesionarko gospo pediatrinjo Heleno Mole, ki je v zvezi s tem aprila letos na TV Slovenija povedala: "Uvedbo e-recepta moram pohvaliti, sistem odlično funkcionira, zelo malo je bilo porodnih krčev in mi smo skupaj z bolniki zelo zadovoljni. Pokazalo se je, da se da najti solidne rešitve, ki ne jemljejo dodatnega časa." Konec citata.

Četrtič. Podpisniki interpelacije mi očitajo soodgovornost za slabo poslovanje in vedno večjo zadolženost javnozdravstvenih zavodov. Tudi ta očitek zavračam v celoti. Ravno nasprotno. S prizadevanji cele Vlade rešujemo težek finančnih položaj slovenskega zdravstva, ki je v zadnjih osmih letih, zaradi varčevalnih ukrepov izgubilo v povprečju 194 milijonov evrov. Z analizo vzrokov primanjkljajev javnih zavodov smo dokazali, da je varčevanje v zadnjih osmih letih zdravstvu odneslo več kot milijardo evrov. Ob tem so vse pravice ostale enake. Medicina in metode zdravljena so napredovale, uvedena so najnovejša draga zdravila, vsi izvajalci zdravstvenih storitev so opravili vse storitve. Noben pacient ni ostal brez zdravstvene oskrbe. Za 580 milijonov evrov je bilo opravljenih storitev, ki v zadnjih sedmih letih niso bile plačane.

Kot sem že uvodoma povedala, Vlada je pred dnevi potrdila predlog o zagotavljanju sredstev za pokritje posledic neustreznih varčevalnih ukrepov v preteklosti. Poslanci boste imeli že čez nekaj dni priložnost, da ga sprejmete. Sredstva v višini 136,24 milijona evrov bodo bolnišnicam zagotovljena še letos. Hkrati pa je Vlada sprejela tudi zavezo, da bo do 15. novembra pripravila tudi ukrepe, ki bodo omogočili dvig cen zdravstvenih storitev v letu 2018, s čimer se bo izvajalcem zdravstvenih storitev zagotovilo ustrezne pogoje poslovanja. Sistemsko dolgoročno rešitev pa bomo dosegli z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ter Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki jo bomo uskladili z Ministrstvom za finance predvidoma še do konca tega meseca.

Petič. Podpisniki interpelacije mi očitajo predloge zakonodaje na področju zdravstva, ki naj bi bila v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo in ki naj bi slabila slovensko zdravstvo. Preseneča, da ta očitek leti predvsem na vsebino zakonov in novel tistih predpisov, ki neposredno ali posredno urejajo vprašanja javnega in zasebnega na področju zdravstva. Poslanci ste sprejeli Nacionalni plan zdravstvenega varstva 2016-2025, ki smo ga poimenovali »Skupaj za družbo zdravja«. To ni prazen papir, to je usmeritev tega Državnega zbora, ki Vlado zavezuje, v njem ste potrdili, da želite javno, dostopno in solidarno zdravstvo. Največjo pozornost in kritiko predlagatelji interpelacije namenjajo noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki določa pogoje podeljevanja koncesij v zdravstvu in razmejuje javno in zasebno zdravstvo, ter Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki odpravlja dosedanje dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Predlagatelji v zaključku niti ne skrivajo, da jih je pri vlaganju interpelacije vodilo temeljno nestrinjanje s konceptom ohranjanja in krepitve vsem, ne le bogatim, dostopnega zdravstva. Zavzemanje predlagateljev za privatizacijo zdravstva v Sloveniji je v nasprotju z večinskim mnenjem državljank in državljanov. Dve tretjini ljudi podpira javen, solidaren in dostopen zdravstveni sistem.

V celoti zavračam očitek, da ne izpolnjujem koalicijskega sporazuma in nalog iz normativnih planov Vlade za posamezna leta; podrobnosti so v pisnem odgovoru. Zakoni, o katerih boste odločali čez nekaj dni, skupaj s tistimi, ki ste jih doslej že potrdili v Državnem zboru, predstavljajo napovedane nujno potrebne spremembe v zdravstvu. Spremembe so v korist pacientom in zdravstvenim izvajalcem, ne pa v korist posameznim interesnim skupinam in kapitalu.

Spoštovani! Slovensko javno zdravstvo je dobro. V nekaterih evropskih državah, na primer v Avstriji, je osebni zdravnik na voljo samo nekaj dni v tednu. V Angliji medicinska sestra pregleda pacienta in odloči, ali je potreben zdravnik. Na Švedskem, Norveškem, v Belgiji, Luksemburgu, na Nizozemskem morajo za pregled pri zdravniku doplačati. Na Švedskem morajo plačati tudi 17 evrov za recept. Švedi so prav tako v zadnjih letih veliko razpravljali o predolgih čakalnih dobah, tudi za paciente z rakom. Čakalne dobe so problem povsod, saj se tako s kadri kot z denarjem prepočasi odzivamo na nove potrebe ljudi. Nekateri zlonamerno prikrivajo, da v Sloveniji lahko takoj pridemo do specialistov družinske medicine, specialistov pediatrov in specialistov ginekologov v osnovnem zdravstvu. Za vse nujne primere pa poskrbijo enote nujne medicinske pomoči na terenu ter vrhunski strokovnjaki v enajstih urgentnih centrih. Če poslušate Slovence, ki živijo in delajo v tujini, se pohvalijo z zaslužkom, delovnimi pogoji, možnostmi za karierno napredovanje, a vsi po vrsti opozarjajo, da nikjer ni tako dostopnega zdravstvenega varstva. Tudi njena ekscelenca veleposlanica Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske je na otvoritvi sejma medicinske opreme v Gornji Radgoni povedala, da imamo odličen zdravstveni sistem. To potrjujejo tudi kazalci OECD.

Predlagatelji interpelacije v celotnem besedilu niso predstavili niti enega samega argumenta, s katerim bi uspeli utemeljiti, da kršim prisego, ki sem jo dala od imenovanju. Spoštujem ustavni red z vsemi svojimi močmi, delujem za blaginjo Slovenk in Slovencev ter pri tem ravnam po svoji vesti.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, z argumentiranimi odgovori smo dokazali, da očitki v interpelaciji ne držijo, zato jo v celoti in odločno zavračam. Predlagam, da interpelacije ne podprete, temveč se z njeno zavrnitvijo tudi ob tej priložnosti opredelite za kakovostno, javno in solidarno slovensko zdravstvo, ki sta moja prva naloga in prva prioriteta. Hvala.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Nove Slovenije – Krščanskih demokratov, zanjo gospod Jernej Vrtovec.

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovana gospa ministrica in za enkrat še prisotni predsednik Vlade, kar težko je govoriti po takšnem zagovoru interpelacije. Ampak tudi že druga interpelacija v roku enega leta, ne glede na vse, je dokaz, da je stanje v našem zdravstvenem sistemu zagotovo zelo zaskrbljujoče. To ne govori samo politika, to govorijo nenazadnje ljudje tudi na ulici. Namreč, dajte že več kot desetletje se kopičijo težave. 20 let se kopičijo številne težave, pravih rešitev pa ni. In ker ni rešitev, državljani izgubljajo potrpljenje, upravičeno, in tudi zaupanje v naš zdravstveni sistem. Ljudje se dejansko počutijo izigrane, kajti za denar, ki ga plačujejo v zdravstveni sistem, in tega denarja ni malo, kot nekateri trdijo, slovenski zdravstveni sistem ni zastonj, za ta denar ne dobijo tega, ker bi morali dobiti. In naš sistem je dejansko zastarel.

V obstoječem zdravstvenem sistemu se tako nihče ne počuti dobro. Ne uporabniki, in niti ne izvajalci zdravstvenih storitev.

Ob tem pa naj poudarim, da imamo izvrstne in svetovno priznane strokovnjake, zdravnike, srčne in požrtvovalno tudi medicinsko osebje in tudi drugo osebje, ki zaradi slabe organizacije in zelo slabim medsebojnim odnosom ne more dobro opravljati svoje naloge, svojega dela.

Ampak glejte, gospa ministrica, kot že večkrat v preteklosti naš namen, namen Nove Slovenije ni, da bi iskali krivce za nastalo situacijo, za nastale razmere v zdravstvenem sistemu. In naj tudi povem, da zagotovo za nastale razmere niste krivi samo vi, ampak problematika se je dogajala skozi daljše časovno obdobje. Ampak, ste pa vi odgovorna za to, da se v zadnjih treh letih ni zgodilo praktično nič, da bi se sistem izboljšal, da bi ljudje končno dobili človeka vreden zdravstveni sistem. Še več, stvari so se v zadnjih treh letih drastično poslabšale. In razmere v slovenskem zdravstvenem sistemu so na meji alarmantnega stanja.

Zakaj bo Nova Slovenija za razrešitev ministrice? Glejte, prvič zagotovo zato, ker ministrica ne obvladuje resorja in ne obvladuje razmer v celotnem zdravstvenem sistemu. Dogajajo se očitne anomalije, zato bomo za interpelacijo, ker želimo konec koncev narediti konec dolgim čakalnim vrstam, želimo narediti konec korupciji, ker želimo pregleden zdravstveni sistem in ker želimo dobro in vsem dostopno javno zdravstvo, ki ga državljani danes žal nimajo. Ker želimo konkurenčnost v slovenskem zdravstvenem sistemu, gospa ministrica in ker želimo tudi pozitivno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov. In, zakaj bomo tudi za interpelacijo tudi zato, ker očitno ministrica nima niti podpore, celostne podpore med vsemi poslanskimi skupinami vladajoče koalicije. Če bo ministrica to interpelacijo prestala, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci pa tudi predstavniki Vlade, ne bo več skriva ministrica za nastalo situacijo v slovenskem zdravstvenem sistemu, ampak vsi tisti, ki ministrico podpirate. Dobronameren predlog torej vsem vam tukaj v Državnem zboru. Vse večjo odgovornost tudi prevzema predsednik Vlade. V koalicijski pogodbi je zapisano, da bodo koalicijski partnerji uveljavili pregleden in enoten sistem javnega naročanja v zdravstvu in dosegli učinkovito naročanje zdravil, medicinskih pripomočkov in druge opreme za potrebe v zdravstvu, za javno objavo nabavnih cen, vključitev in sprotno seznanjanje pristojnih ustanov s postopki javnega naročanja in v ta namen naj bi se poenotili, standardizirali materiali oprema in postopki nabave uporabe in vzdrževanje materialov, zdravil, opreme in ET sistemov. Skupna javna naročila zdravil in pripomočkov pa se kot kaže ni izkazalo za učinkovito v boju proti korupciji. Začel bom prav s korupcijo in s sistemom javnega naročanja.

Pri skupnem javnem naročanju zdravil za slovenske bolnišnice, ki trajajo že skoraj dve leti je bilo kar 6 revizijskih postopkov. Koncept skupnega javnega naročanja dejansko ni bil pravilno zastavljen. Ne obvladuje se dejanskega stanja, to je prvič. Drugič, ni informacijske podpore za delovanje tega sistema. Država tako ne obvladuje ne cen in ne količin. Kaj se je zgodilo s tem javnim naročilo, ki je bilo, se je začel postopek pred dvemi leti? Le 30 % je oddanih naročil, 70 % pa ne. Tako to javno naročilo po dveh letih še vedno ni v celoti izvedeno. Izvedeno je zgolj za 30 %. Posledica tega je, da uporabniki bolnišnice še vedno sklepajo bilateralne dogovore, še vedno potekajo ta pogajanja izven sistema javnega naročanja in vi ministrica se s tem sistemom, centralnim sistemom javnega naročanja tako hvalite, v bistvu ste ga izvedli samo za 30 % vse ostalo pa je tako kot je bilo v preteklosti. Morda je posledica te neučinkovitosti tudi to, da imamo cene zdravil dražje.

Naprej. Korupcija. V Novi Sloveniji menimo, da se sistemske korupcije v zdravstvenem sistemu ni dovolj zavzeto preganjalo in se je ne preganja dovolj zavzeto tudi danes in posledično se te slabe prakse na različnih nivojih našega zdravstvenega sistema postale popolnoma sprejemljive in običajne in tako se ta korupcija dejansko zakoreninila najbolj v celotni državi v naš zdravstveni sistem. To boli. To je najbolj podel način okoriščanja je korupcija zlasti korupcija v zdravstvu. Zakaj? Kajti denar, ki je prvotno namenjen za zdravljenje naših otrok, bolnikov izginja v zasebne žepe posameznikov. Sprašujem kaj se je z nami zgodilo, da to dovolimo, da se to dogaja, da je to sprejemljivo, da je to del posla. Odgovor pri ministrici sem dobil na začetku mandata, ko je ministrica te ljudi imenovala, da so to deležniki v našem zdravstvenem sistemu. Ne, to niso deležniki v našem zdravstvenem sistemu, zagotovo ne. Dejstvo je, da je tveganje za korupcijo v zdravstvu tudi odvisno od tega ali ima nekdo ad določeno storitvijo monopol ali ne in težko je pravilno oceniti koliko javnega denarja iz zdravstvenega sistema ponikne, zaradi korupcije. Čeprav uradnih številk ni vsak evro kot sem že dejal, vsak evro, ki ga zdravstveni sistem izgubi, zaradi korupcije predstavlja oškodovanje državnega oziroma našega skupnega premoženja. In od ministrice za zdravje, ki pripada Vladi, ki je mandat nastopila za lastnim nasprotovanjem najprej korupciji in lahko vliva na etiko in moralo ter napovedala uvedbo etičnega delovanja v politiki in tako naprej, bi pričakovali, da nemudoma pripravi jasen in izvedljiv načrt pregona korupcije v zdravstvu. Ampak tega načrta do sedaj v tem parlamentu nismo videli. In še enkrat poudarjam, slovenski davkoplačevalci si zaslužijo zdravstveni sistem, ki bo pošten in hkrati tudi učinkovit.

Gospa ministrica, tudi sicer ni kaj veliko ukrepanj za izboljšanje zdravstvenega sistema. In zaradi tega, ker se nam sistem dejansko vsuva v prah, in zaradi ne ukrepanj, žal, je tudi vse več smrtnih žrtev v našem zdravstvenem sistemu. Zaradi tega, ker zdravstveni sistem ne deluje tako kot bi moral. Poročilo o opravljenem strokovnem nadzoru nad ostroškim kardio kirurškim programom UKC Ljubljana za obdobje 2007–2014, ki ga je pripravila mednarodna komisija; iz tega je razvidno, da je zaradi strokovnih napak zaposlenih v UKC prišlo do številnih nepotrebnih zapletov in celo smrti, kot je navedeno v poročilo je bilo tudi zaradi zdravljenja v nasprotju z medicinsko doktrino v UKC varnost otroških srčnih bolnikov resno ogrožena. Veste, tukaj pa gre za otroke. In poslanci, tisti, ki imate majhne otroke, sam sem med temi, da ima vaš otrok napako, prirojeno napako na srčku, bi zaupali v UKC Ljubljana po takšnem medijskem poročanju kaj se tam dogaja, po teh ugotovitvah strokovnih komisij.

Vsak izmed nas bi večkrat premislil ali bo dal zdraviti otroka v takšen sistem, kjer vladajo neurejene razmere, kjer medsebojni odnosi niso tisti pravi medsebojni odnosi, ker zaradi slabih medsebojnih odnosov ljudje, otroci, tudi umirajo. In to se lahko zgodi vsakemu izmed nas ampak prvi odgovorni v tej državi, za to, je minister in tisti, ki mora ukrepati, če se to dogaja. In po izbruhu te afere z otroško srčno kirurgijo so svojci malih pacientov doslej vložili 11 odškodninskih zahtevkov in 5 tožb. Poglejte, tukaj gre za resne stvari, gre za zdravje naših najmlajših.

Tudi objava poročila o mednarodnem nadzoru nad otroško srčno kirurgijo je spodkopala ugled ljubljanskega Kliničnega centra in po smrti 14-letnika na oddelku za kardiokirurgijo pediatrične klinike UKC, lanskega septembra pa se pozornost tako strokovne kakor laične javnosti znova usmeril na UKC. In, kaj se je zgodilo? Spet je interni nadzor pokazal, da je smrt 14-letnika posledica neustreznega obravnavanja pacienta, slednje pa posledica neurejenih razmer na pediatrični kliniki. Medsebojna obračunavanja, slabi odnosi, neurejenost razmer, sistemska neskladja so imela za posledico že drugi poskus tudi razrešitve Rajke Kende, strokovnega direktorja pediatrične klinike ampak spet ponovno neuspešno.

Jaz razumem zdravniško napako, to je povsem logično ampak, če otroci umirajo zaradi tega, ker je zaradi neurejenih razmer, potem pa gre za šlamparijo na sistemski ravni, kar pa je nedopustno.

Gospa ministrica, čakalne dobe; vaša prioriteta, ste dejali. Ampak, poglejmo, veste, od lanske interpelacije so se čakalne dobe v našem zdravstvu povečale. In zdaj, če sem jaz za to, da je nekaj moja prioriteta bom vse svoje moči usmerjal, da se bodo čakalne dobe zmanjšale, skrajšale, ne pa da se bodo povečale. Jaz razumem, da je lahko borba proti čakalnim dobam vaša prioriteta, lahko razumem, ampak, v tej borbi ste neučinkoviti. Pa poglejmo, avgusta je na prvi pregled nad dopustno dobo čakalo 19 tisoč 863 ljudi, kar je 42 % več kot lani v tem času. Ali je to ta prioriteta, o kateri ste govorili? Jaz upam, da ne. Povečalo se je tudi predolgo čakanje na operacije in diagnostične storitve. Avgusta 2017 napram juliju 2017, ministrica, za 6 %. Ali pa poglejmo to borbo za skrajšanje čakalnih dob. Na prve operativne preglede, antroskopija kolena, hitro, čaka se 120 dni, redno 540 dni, antroskopija kolka, hitro 94, redno 720, rame 110, pod hitro, pozor, pod hitro, redno 272, in operacija hrbtenice, pod hitro 278 dni, pod redno 572. To so podatki, to je statistika, ki ji lahko in ji moramo verjeti, saj gre za uradno statistiko, s katero operirate tudi vi sami. Zaradi tega trdimo v Novi Sloveniji, da se s čakalnimi dobami ne borimo tako, kot bi se morali. Čakalne dobe so skladno z veljavno zakonodajo tudi sicer zapisane v Zakonu o pacientovih pravicah, tudi v različnih pravilnikih, ampak zaradi čakalnih dob se dejansko kršijo pravice pacientov do primerne obravnave. Nedvomno so, se strinjamo, čakalne dobe posledica pomanjkanja finančnih sredstev, slabe organizacije dela, pomanjkljive zakonodaje, nepravilnega in nedoslednega vodenja čakalnih seznamov, zagotovo, zaradi česar so seveda pacienti lahko uvrščeni na več kot en seznam, pa tudi pomanjkljivega in neustreznega nadzora nad vodenjem čakalnih seznamov s strani ZZZS. Ampak, ministrica, prva odgovorna, da se te stvari spremenijo, ste vi. In te stvari se v treh letih niso spremenile, ampak so se celo poslabšale. Podaljšanje čakalnih dob ministrica pripisuje tudi staranju prebivalstva, demografskim spremembam, pojavom novih bolezni. Na daljšanje čakalnih dob naj bi po besedah ministrice vplivalo boljše ozaveščanje pacientov in tudi zahteva po kakovostni obravnavi. Za daljšanje čakalnih dob torej po vaših besedah, gospa ministrica, naj bi bili soodgovorni tudi zdravniki primarnega zdravstva. Mar res? E-naročanje, ki je stalo 25 milijonov evrov, še vedno ne deluje tako, kot bi moralo, in še vedno ne tako, kot bi pričakovali predvsem uporabniki.

Financiranje. Glejte, ključni izziv pri stabilizaciji našega zdravstvenega sistema v naslednjih letih bo zagotovo prav to, kako zagotoviti dovolj finančnih sredstev, da bo ta naš zdravstveni sistem stabilen. Demografski izzivi in ekonomsko stanje države terjajo od ministrice predvsem odgovore, ne pa zgolj obljub. Leta 2016 je kar 22 javnih zdravstvenih zavodov poslovalo z izgubo, ustvarili so 40,5 milijona evrov izgube. Z izgubo ne poslujejo samo bolnišnice, ampak tudi 13 in 6 zdravstvenih domov ter 3 drugi zdravstveni zavodi. Z izgubo so poslovali tudi UKC Ljubljana, Maribor, Onkološki inštitut in 7 največjih slovenskih bolnišnic. UKC Ljubljana je največjo izgubo beležil prav pri nabavi materiala. Zanimivo, kajne? Na včerajšnji seji Odbora za zdravstvo je Vlada predstavila Predlog zakona o interventnih ukrepih za zagotovitev finančne stabilnosti javnih zdravstvenih zavodov, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, ki je resnično spisan zelo na hitro, torej res interventno. In interventna je bila tudi sama obravnava na včerajšnjem odboru. Vse to za utrditev zlasti položaja naše ministrice za zdravje. Ampak kaj v Novi Sloveniji ob tem poudarjamo, ko sprejemamo ta interventni zakon. Glejte, sprejetje interventnega zakona situacije v slovenskem zdravstvu ali pa poslovanja zdravstvenih zavodov ne bo rešilo. Dejansko mečemo preko 100 milijonov evrov denarja tja, brez strukturnih ukrepov, tja, kjer je ta luknja nastala, z istimi ljudmi v ozadju, z istimi ljudmi. Tudi ljudmi, ki ste jih vi skozi svoj mandat nastavili za odgovorne. Če želimo, da se to ne bo več dogajalo moramo spremeniti sam način dela. Pripraviti načrt sanacije izgub, preprečiti korupcijo in v bolnišnicah končno ustvariti dobro delovno klimo, brez notranjih nerazumevanj, ki se odražajo na kakovosti dela s pacienti.

Gospa ministrica, še ena stvar. Glede doslednosti pri vašem delu. Z vsem dolžnim spoštovanjem, ampak pri svojem delu niste dosledni in upravičeno prihaja tudi do kršitev same zakonodaje. Na vašo pobudo je Državni zbor februarja lanskega leta sprejel, tako imenovani protikadilski zakon enega najstrožjih v Evropi in podprli smo ga tudi poslanci Nove Slovenije. Ampak, kaj se potem v nadaljevanju dogaja. Ob izvolitvi na mesto ministrice ste prisegli, da boste, citiram "spoštovali ustavni red". To pomeni, da boste delovali, torej v skladu z Ustavo in da boste ravnal zakonito. V že omenjenem proti tobačnem zakonu, drugi odstavek 48. člena pa določa, da mora minister izdati predpise oziroma pravilnike in ostale podzakonske akte za implementacijo zakonskih določb, najpozneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona. Gre za 15 aktov. In ob tem je treba poudariti, da tudi teh 15 podzakonskih aktov v resnici daje sicer prevelika pooblastila ministru in na to je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Ampak gospa ministrica, zakon vam je naložil, ne posamezni poslanec, zakon nam nalaga, da bi morali v času od 11. marca do 11. septembra sprejeti 15 podzakonskih aktov, pa jih niste sprejeli. S tem kršitev zakonodajo. Pred seboj dejansko vidite drevo, gozda pa nikjer. In nekdo, ki krši zakon, zakonodajo, zagotovo ne more opravljati funkcije ministra. In to ni edini zakon, pri katerem niste bili dosledni. Naj spomnim primer tudi Zakona o lekarniški dejavnosti, tudi tam bi morali sprejeti(?), kar veliko podzakonskih aktov še sprejeti, pa jih niste.

Spoštovana gospa ministrica z osebjem in koalicija. Tudi analiza zdravstvenega sistema, ki jo je naročilo Ministrstvo za zdravje je realno prikazala, da je treba odgovoriti na vprašanje, kako financirati naš zdravstveni sistem ter da moramo doreči modele plačevanja zdravstvenega sistema. Analiza, ki smo jo plačevali davkoplačevalci, na katero smo tudi veliko stavili to govori. In kljub usmeritvam, ki ste jih vi, gospa ministrica, dobili v analizi zdravstvenega sistema, model financiranja našega zdravstvenega sistema ni predstavljen niti v resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016-2025, ki ste jo vi pripravili. Jaz se sprašujem, pa zakaj ste to analizo naročili in zakaj smo jo davkoplačevalci morali plačati.

Mi nimamo ključnega odgovora, ki je v samem bistvu predpostavka, kaj kot družba zmoremo, koliko lahko financiramo naš zdravstveni sistem. Če denarja ni oziroma država ne more iz proračuna zagotoviti dodatnih sredstev, potem mora pač ministrica predstaviti nove rešitve ter nove alternative, ki bodo na realnih predpostavkah. In še enkrat poudarjam, soodgovorni ste za nastalo situacijo, nihče drug kot vi. In, ko govorite o dostopnem sistemu, lepo vas prosim, dostopen ta sistem našega javnega zdravstva bo takrat, ko ne bo več čakalnih vrst in dob. In, če nekdo na prvi pregled čaka več kot – 20 tisoč ljudi čaka na prvi pregled – potem ne moremo govoriti o vsem dostopnem javnem zdravstvenem sistemu, ki je vsem zastonj. Ne, ta zdravstveni sistem ni zastonj, ljudje ga kar lepo plačujejo. Takrat bomo govorili o tem, da je naš zdravstveni sistem, gospa ministrica, vsem dostopen.

In predvsem v delu, ko gre za finančno podporo v zdravstvenem sistemu se pričakuje pomoč. Prispevek tudi finančne ministrice in sodelovanje celotne vlade, česar pa v tem mandatu do sedaj nismo videli. Poglejte, ministrica pride z enim predlogom, finančna ministrica pa v isti sapi reče, ne, tega predloga mi ne bomo "sfinancirali". To je nekonsistentno, in ljudje upravičeno potem nimajo zaupanja v takšno javno zdravstvo.

Spoštovane kolegice in kolegi, na podlagi argumentov, ki sem jih naštel v stališču Poslanske skupine Nove Slovenije jaz mislim, da tega je bilo kar dovolj na podlagi utemeljenih razlogov bomo pač v Novi Sloveniji ponovno podprli interpelacijo zoper ministrice Milojke Kolar Celarc. Najlepša hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo Miha Kordiš.

Hvala za besedo predsedujoči.

Interpelacija ima pet točk ampak mislim, da je glavni razlog zanjo povzeti v zadnji peti točki. Ta govori o, bom citiral, "odgovornosti zaradi predlogov zakonodaje na področju zdravstva, ki so v nasprotju z evropsko zakonodajo in, ki slabijo slovensko zdravstvo". To mantro poslušamo že cel mandat, iz ust zdravniške zbornice, FIDES in zavarovalniškega združenja. Pomeni pa preprosto tole, zakoni, ki jih predlaga ministrica ogrožajo materialne interese profitno usmerjenih zdravnikov in komercialnih zavarovalnic. Zdravniška zbornica in druge interesne skupine, kot po tekočem traku naročajo pravna mnenja, zato da bi dokazali kršitve evropskega prava. No nobeno od teh mnenj se ne ukvarja z varstvom pravic bolnikov, vsa pa se ukvarjajo s privilegiji koncesionarjev, zdravniških podjetij in zavarovalnic, ki tem ljudem omogočajo črpanj javnih sredstev. Zato je striženje peruti zdravniško-zavarovalniškega lobija v interesu velike večine naših državljank in državljanov.

Poglejmo torej katere pravice ubogih koncesionarjev in še bolj ubogih zavarovalnic so ogrožene; za začetek je ogrožena pravica do svobodne gospodarske pobude; po novem bodo morali koncesionarji delovati na neprofiten način, presežke pa vlagati v razvoj zdravstvene dejavnosti. Če dam konkreten primer, koncesionar Medicor, kjer se zdravi Igor Bavčar, ne bo mogel izplačati dividend svojemu solastniku, ki je ljubljanska nadškofija ampak bo moral ta sredstva preusmeriti v nove kadre, v boljše materialne pogoje.

Ali je takšen ukrep upravičen? Vsekakor. Zdravje ne sme biti blago, in ker koncesionarji ustvarjajo dobičke na račun naših skupnih javnih sredstev, s profiterstvom na račun javnega zdravja. Tudi koristen je takšen ukrep, zato ker se bo presežek uporabila za nabavo zdravstvene opreme recimo, ne pa za denimo na drugi strani luksuzno rezidenco kardinala Rodeta.

Naprej, je ogrožena pravica do zasebne lastnine. To preprosto pomeni, da bodo morali koncesionarji, ki že imajo koncesije, zaposliti zdravstveno osebje in nabaviti medicinsko opremo. No in v kolikor jim to v prihodnjem obdobju ne uspe, bodo koncesije izgubili. Tudi ta ukrep je upravičen. Koncesionarji počrpajo že skoraj 16 % vseh sredstev. Velik del teh koncesij, je bil podeljen brez javnih razpisov dosmrtno, izključno v interesu tega koncesionarja, neoziraje se na dejanske potrebe prebivalstva. In, seveda je takšen ukrep koristen, ker bo med prilagajanjem na nova pravila vsaj del teh nepotrebnih koncesij odpadel. In s tem se bo zmanjšal obseg legalizirane korupcije, ki jo utelešajo koncesije. Za konec so ogrožena tudi upravičena pričakovanja zavarovalnic. Glejte, komercialne zavarovalnice prav tako živijo od legalizirane korupcije, od pobiranja provizij, ki jih zaračunajo državljankam in državljanom. In če bomo vse zdravstvene pravice plačali z javnimi sredstvi, bodo te zavarovalnice izgubile vir zaslužka. Upravičenost ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je sama razvidna. To zavarovanje je nepravično. Upokojenci, delavci na minimalnih plačah, študentje, vsi plačujejo, plačujemo enako premijo kot uradniki, politiki in direktorji z najvišjimi plačami. Tudi koristna je ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Skoraj 60 milijonov evrov od premij, ki jih državljani plačujemo za zdravljenje, neupravičeno prestrezajo zavarovalnice v mesto javnega zdravstvenega sistema. Potem si jih pa zavarovalnice izplačujejo kot dobičke oziroma jih porabijo za napihnjene obratovalne stroške, reklame in druge raznorazne reči, ki z zdravjem nimajo nikakršne zveze.

V Levici, skratka, podpiramo cilje zakonodaje, ki jo pripravlja Ministrstvo za zdravje. Stalno sicer sporočamo ministrstvu in koaliciji, da je privatizacija zdravstvenega sistema že tako napredovala, da so potrebni korenitejši ukrepi. Z Zakonom o zdravstveni dejavnosti bi bilo treba bistveno bolj omejiti in na dolgi rok odpraviti koncesije. Prepovedati bi morali status zdravnikov dvoživk in z novim Zakonom o zdravstvenem varstvu predpisati višje prispevke za bogate in kapital. Vse to z enim samim namenom, da izboljšamo zdravje vsakega posameznika, ki ga v slovenski družbi načenja razrast kapitalizma v zdravstvu.

Socialisti pa stalno opozarjamo tudi na to, da delo ministrice za zdravje ni optimalno. Gospa ministrica še vedno ni omogočila zakonite proizvodnje medicinske konoplje in to škodi tako bolnikom kot domačim proizvajalcem. Še vedno ni prepovedala transmaščob v živilih, kar je velik dejavnik tveganja za rakava in srčno-žilna obolenja. Pri Zakonu o lekarniški dejavnosti ste popustili koncesionarjem in omejevali javne lekarne, kar je v nasprotju z vašimi obljubami v koalicijski pogodbi. In navsezadnje ne morem dati roke v ogenj tudi za vse vaše operativne odločitve, vključno s tisto zadnjo glede financiranja koncesionarja MD Medicina. In da ne pozabimo, vi ste kot članica Vlade, gospa ministrica, podprli cel kup škodljivih ukrepov, od davčnih olajšav pri dohodnini za bogate do zamrznitve cen zdravstvenih storitev, navsezadnje tudi odločitev, da se 200 milijonov evrov uporabi za nakup novih Patrij, to je tistih 200 milijonov evrov, ki jih krvavo potrebuje ravno slovenski javni zdravstveni sistem. Ampak poslanci danes ne glasujemo o nezaupnici Vladi, temveč o sklepu, da se razreši ministrico za zdravje. Najboljša točka premisleka za začetek iskanja odgovora o tem glasovanju je vprašanje, kaj bi se zgodilo, če Državni zbor danes odstavi Milojko Kolar Celarc. Jaz mislim, da se čakalne dobe na ta račun ne bi skrajšale niti za milimeter. In ravno tako se razmere na otroški srčni kirurgiji ne bi izboljšale niti malo. Sem pa prepričan, da bi v vodo padlo tako omejevanje koncesij kot tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V vsej tej Vladi in koaliciji ne vidim niti enega politika, ki bi razumel, kako pomembni so ti ukrepi. In najbrž je vsem jasno, da tega ne bo naredil, recimo, gospod Tomaž Gantar iz Desusa, če bi še enkrat postal minister. Nespoštovanje, reforma aktualna reforma, skromna morda preskromna stoji ali pade na Milojki Kolar Celarc. In zato poslanci Levice te interpelacije ne bomo podprli. Vložili so jo mogoče v Slovenski demokratski stranki, ampak napisal jo je zdravniško zavarovalniški lobi. In kdor obravnava zdravje kot gospodarsko panogo, ni prijatelj ljudstva in s tem tudi naš prijatelj ne more biti. Hvala.

Besedo ima Poslanska skupina Nepovezanih poslancev, zanjo mag. Alenka Bratušek.

Lep pozdrav. Spoštovane kolegice, kolegi, predsednik, ministrica.

V začetku naj povem, da v naši poslanski skupini nimamo enotnega stališča o podpori interpelacije. Trije je ne bomo podprli, dr. Dobovšek jo bo podprl. In svoje razloge verjamem, da bo obrazložil sam. Sama pa naj povem, da je mi trije ne bomo podprli iz razloga, ker ta interpelacija pravzaprav spremenila ne bi nič. Ministrica in predsednik Vlade, Vlada in celotna koalicija so odgovorni za to, da je stanje v zdravstvu danes takšno, kot je. In z zamenjavo ministrice do konca mandata ne bi bilo prav nič drugače. Tako, da je prav, da ta odgovornost za situacijo, ki je katastrofalna, prevzame najprej ministrica, predsednik Vlade in za tem celotna koalicija.

Imamo pa v naši poslanski skupini enotno stališče, da ministrica ne dela dobro, da so razmere v zdravstvu iz dneva v dan slabše in da so se pod Vlado Mira Cerarja znatno poslabšale. To so dejstva, ki jih potrjujejo številke. Katere številke? Izguba v naših bolnicah so se pred Vlado Mira Cerarja, bile so – dejstvo je – merile v 10 milijonih evrov. Nekaj deset milijonov evrov so znašale izgube. Po treh letih vladanja odgovornosti gospe Milojke Kolar Celarc, znašajo nekaj 100 milijonov. Nekaj 100 milijonov. Razlika je več kot očitna. Vrsta ljudi, ki čakajo na pregled oziroma poseg je tretjino daljša kot pred vašim mandatom. 50 tisoč ljudi čaka na pregled oziroma poseg nedopustno(?) dolgo. Prvič v zgodovini naše države tudi bolniki z rakom čakajo in imajo čakalno dobo in to niso naši podatki. To niso izmišljene besede. Te podatke potrjujejo inštitucije uradne, inštitucije naše države. In tudi od zdravstvene reforme, ki je bila obljubljena, so pravzaprav ostale samo obljube, na žalost. In vse to je žalostna resnica o našem zdravstvenem sistemu, po treh letih vladanja Mira Cerarja, njegove stranke in treh letih dela njegove ministrice. Zdravstvo je sistem, ki ga ljudje čutijo najbolj takrat, ko ga najbolj potrebujejo. To je takrat, ko so bilni. Problemi v našem zdravstvu se kopičijo vrsto let, to je dejstvo in zelo nepravično bi bilo s prstom kazati na ministrico in jo kriviti za vse nakopičene probleme, zelo nepravično. Sama vedno povem, da so oziroma smo za probleme v zdravstvu krivi in odgovorni vsi, ki smo bili kadarkoli del Vlade. Tudi moja Vlada ni naredila dovolj na tem področju. Res pa je, da se je moja Vlada soočala z največjo finančno krizo v zgodovini Slovenije, da smo vse sile usmerili v to, da nismo bankrotirali. Bilo je težko, zahtevno, ampak smo uspeli. Uspeli sami, brez tuje pomoči rešiti državo pred bankrotom. SMC in Miro Cerar, ki so Vlado prevzeli od nas, bi morali nadaljevati, kjer smo mi prenehali oziroma končali in zdravstvo je prav gotovo prva stvar, s katero bi se morali najresneje spopasti. Pa se na žalost niso oziroma se niste. Tri leta ste proučevali in analizirali, da ste na koncu ugotovili nekaj, kar se že dolgo ve. Ta tri leta bi morali nameniti sanaciji in takrat za sanacijo razvoju oziroma reformiranju. Naš zdravstveni sistem pa je po treh letih vašega vladanja šele pri prvi polovički sanacije z zakonom, ki ga ministrica omenja, interventni zakon, kjer boste s 136 milijoni pokrili svoje grehe, ki ste jih naprtili zavodom s povišanjem plač. V reformi oziroma spremembah in razvoju zdravstvenega sistema pa pod to Vlado in to koalicijo lahko samo sanjamo. Kot sem že povedala tudi zamenjava ministrice zadnjega poleta te Vlade ne bi prav nič spremenila. Ta interpelacija je iz tega vidika popolnoma nepotrebna, lahko pa bomo danes še enkrat opozorili na probleme v zdravstvu, ki ste jih ne znate ali pa nočete lotiti. Za mene najbolj šokantno danes ob nastopu ministrice oziroma zagovoru ministrice je to, da pravzaprav zatrjuje, da je naš zdravstveni sistem odločen in v odločni kondiciji. To ljudem, ki po več kot eno leto, več kot dve leti čakajo na določene storitve. To je prav posmeh, to je prav v posmeh tem ljudem.

Če pogledamo koalicijsko pogodbo in področje zdravstva v njej lahko rečem, da je zapisano tisto, kar je potrebno. Problem je samo ta, da narejenega ni nič od tistega, kar ste v koalicijsko pogodbo zapisali. Navedla bom samo dve točki iz te pogodbe. Eno je - podeljevanje koncesij, kjer ste zapisali takole: »Področje koncesij se uredi na način, da se bodo koncesije podeljevale le na podlagi javnih razpisov za določen čas izključno tam, kjer javni zdravstveni zavodi ne morejo zagotavljati zadostnega obsega storitev v skladu s sprejeto mrežo, izenačili bomo, boste pravila za pogoje dela in poslovanje koncesionarjev z javnimi zdravstvenimi zavodi.« Vaš rezultat? Koncesija podeljena brez razpisa in to znancu predsednika Vlade za operacije, ortopedijo, čeprav sploh ni registriran oziroma nima bolnišnične dejavnosti. To je vaša realnost.

Druga točka, ki jo želim omeniti - vodenje javnih zdravstvenih zavodov. Zapisali ste: »Na novo urediti vodenje, poslovanje ter nadzor javnih zdravstvenih zavodov ter povečati odgovornost direktorjev ter svetov zavodov. Določiti je potrebno znanja s področja menedžmenta, zdravstvene ekonomike, organizacije dela, zakonodaje s področja zdravstvenega varstva in zavarovanja, področja izvajanja dejavnosti splošnega družbenega pomena itd…, tako za menedžment kot za članstvo v svetih zavodov.« Vaš rezultat? Na vodilna mesta imenujete ljudi brez znanja in kompetenc. Pomembno je samo, da je vaš, to je edini kriterij. Primer, UKC Ljubljana, Bolnišnica Brežice, Bolnišnica Celje in še in še bi lahko naštevala. Skratka, iz afere v afero v zadnjih treh letih.

Zdravje je vrednota, ki je pri večini nas na prvem mestu. Kvalitetne storitve brez dolgih čakalnih vrst so želja vseh naših državljanov. Z vlado Mira Cerarja in z ministrico Milojko Kolar Celarc je koalicija situacijo v zdravstvenem sistemu še poslabšala. Žalostno je, da slabih razmer ne zavedate in še manj, da se z njimi soočate. Vlada Mira Cerarja v treh letih za izboljšanje zdravstvenega sistema ni naredila nič in tako bo ostalo do konca mandata. Nova vlada bo imela veliko odgovornost, da bo vse to, kar čaka uredila. Ne samo nova vlada, nova koalicija bo morala biti bolj odgovorna od te in se zavedati, da samo skupaj samo skupaj in z odgovornimi odločitvami lahko javno zdravstvo naredijo kvalitetno, dostopno in predvsem ne samo posameznikom, ki to lahko plačajo.