Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 45. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Iva Dimic, gospa Anja Bah Žibert, gospa Eva Irgl, mag. Bojana Muršič do 14. ure, gospod Andrej Čuš, gospod Matjaž Nemec, dr. Franc Trček, gospod Franc Breznik, gospod Roberto Battelli, gospod Jani Möderndorfer do 13.30 ure in gospod Marjan Dolinšek. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 45. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 30. junija 2017, s sklicem seje.

Postopkovno, na tej točki? Postopkovno mag. Branko Grims.

Spoštovani!

Včasih se stvari tako hitro spreminjajo, da bi bilo potrebno, da Državni zbor zelo hitro odreagira. Včeraj je avstrijski se pravi, Kronen Zeitung poročal, danes pa to povzemajo praktično vsi mediji v Avstriji in tudi nekateri v Sloveniji o tem, da je avstrijski obrambni minister napovedal skorajšnjo uvedbo kontrole, tudi s pomočjo vojske na meji z Italijo. Ob tem je treba povedati, da se je migrantski val tako okrepil, da v zadnjih dneh dotok v Italijo presega tistega skupnega kot je bil nekoč preko Mediterana in še po balkanski poti hkrati in dosega več tisoč ljudi na dan, celo ne zabeležijo več oziroma ne popišejo več niti vseh prišlekov, tako da je v resnici po ocenah služb še bistveno večji. To je tudi razlog, zaradi katerega Avstrija proti Sloveniji ohranja še vedno kontrolo. In seveda je jasno kje je naša šibka točka, na meji z Italijo. Zato smo pripravili takoj, ko smo za to izvedeli, predlog priporočil, da bi bilo treba, da bi Državni zbor torej dal priporočilo Vladi, da pripravi vse potrebno za uveljavitev kontrole na meji z Italijo in seveda za preprečitev velikega povečanja števila ilegalnih migrantov, kar lahko postane izredno hud varnostni in ekonomski problem za Slovenijo, če do tega pride. To priporočilo smo že pred nekaj časa vložili, vendar je do tega trenutka samo evidentirano, tako da niti nismo mogli potem formalno predlagati širitve dnevnega reda, pa bi zato vprašal, zakaj taka počasnost pri zadevi, ki ima lahko sorazmerno hude posledice in kateri bi lahko pač Državni zbor zelo hitro odreagiral glede na to, da je bila že itak danes sklicana izredna seja in bi šlo zgolj za širitev dnevnega reda, zdaj pa iz procesnih razlogov te širitve niti predlagati ne moremo.

Po meni znanih informacijah ta zadeva ne izpolnjuje nikakršnih poslovniških pogojev, tako da na tej točki o njej ni možno razpravljati.

Tako, da o predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 66, proti nihče.

(Za je glasovalo 66.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 45. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DENEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO ZAHTEVE ZA RAZPIS ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O IZGRADNJI, UPORAVLJANJU IN GOSPODARJENJU Z DRUGIM TIROM ŽELEZNIŠKE PROGE DIVAČA - KOPER. Pobudnik zahteve, gospod Vili Kovačič, je 27. junija 2017 vložil pismo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača - Koper. V zvezi s to zahtevo bomo obravnavali predlog odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o navedenem zakonu, ki ga je pripravil in v obravnavo Državnemu zboru predložil Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor.

Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku predlagatelja, predsedniku odbora gospodu Igorju Zorčiču.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Kolegice, kolegi, predstavniki Vlade!

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 58. nujni seji dne 30. 6. 2017 kot matično delovno telo obravnaval zahtevo, več kot 40 tisoč volivk in volivcev za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača - Koper. Dne 27. 6. 2017 je namreč najmanj 40 tisoč volivk in volivcev Državnemu zboru na podlagi 12. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi predložilo zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača - Koper, ki ga je Državni zbor sprejel 8. maja 2017. 22. člen zakona določa, da Državni zbor razpiše referendum v 7 dneh po vložitvi zahteve za razpis referenduma. V skladu s prvim odstavkom 30. člena zakon, akt o razpisu referenduma določa vrsto referenduma, akt o katerem se odloča na referendumu, besedilo vprašanja, ki se daje na referendum, dan razpisa referenduma in dan glasovanja na referendumu.

V skladu s prvim odstavkom 33. člena zakona od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več, kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme Državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev. Glede na navedeno, lahko Državni zbor z navadno večino določi za dan glasovanja dan v razdobju najmanj 30 in največ 45 dni od dneva razpisa referenduma.

Drugi odstavek 33. člena zakona ob tem izrecno določa, da rok iz prejšnjega odstavka, to je rok, določen od dneva razpisa referenduma, do dneva glasovanja ne teče oziroma miruje v času, določenem v prvem odstavku 16.a člena zakona.

Prvi odstavek 16.a člena zakona sicer ureja postopanje predsednika Državnega zbora v zvezi s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, pri čemer, med drugim, določa tudi obdobje in pogoje, v katerem oziroma pod katerimi se koledarskega roka za zbiranja podpisov v podporo pobudi ne more določiti. Gre za obdobje med 15. julijem in 31. avgustom ter 25. decembrom in 2. januarjem.

Upoštevaje navedeno v danem primeru Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor za dan razpisa referenduma predlaga četrtek 6. 7. 2017, za dan glasovanja pa nedeljo 24. 9. 2017.

Upoštevaje mirovanje roka, kot ga določa drugi odstavek 33. člena zakona, bo tako po tem predlogu od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja preteklo 32 dni, glasovanje pa bo torej izvedeno na 33. dan.

Hvala lepa.

Za predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za infrastrukturo, dr. Petru Gašperšiču.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in poslanci.

Uvodoma želim poudariti, da Vlada, kot tudi Ministrstvo za infrastrukturo, spoštujeta voljo državljanov, ki so podali predlog za razpis zakonodajnega referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper.

Želimo pa, da se referendum izvede čim prej, in se vse moči usmerijo v izvedbo projekta, ki je strateškega pomena za Slovenijo. Drugi tir je gospodarski projekt, ki prinaša multiplikativne učinke. Drugi tir ima jasno finančno konstrukcijo, opredeljene finančne vire in ocenjeno investicijsko vrednost. Gre za nekaj manj kot milijardo evrov. Finančna konstrukcija in ocenjena vrednost sta bili preverjeni v intenzivnem sodelovanju tako z Evropsko komisijo, kot tudi z Evropsko investicijsko banko, pa tudi z zalednimi državami, ki so nas pri tem podprle.

Drugi tir je mednarodni čezmejni projekt. Madžarska je pripravljena vložiti v projekt Drugega tira do 200 milijonov evrov. Za drugi tir železniške proge med Divačo in Koprom so pridobljena vsa soglasja in imamo gradbeno dovoljenje, kar pomeni, da je projekt tehnično pripravljen za začetek gradnje. Drugi tir je projekt, kjer smo prisluhnili krajanom Črnega Kala, Svetu za civilni nadzor projekta Drugi tir, občinskemu svetu Mestne občine Koper, Zvezi društev upokojencev, Slovenskim železnicam in tudi Luki Koper. In kar je še pomembno, nova železniška povezava med Divačo in Koprom bo dvotirna železniška povezava.

Dovolite mi tudi, da vas spomnim, da smo v petek 23. junija prejeli dobre novice iz Bruslja o rezultatih razpisa za kohezijska sredstva CEF 2016. Res smo lahko veseli, ker je bilo na razpisu uspešnih kar 11 slovenskih projektov. Ti projekti bodo dobili 63 milijonov evropskih nepovratnih sredstev. Od tega je Evropska komisija odobrila kar 44,3 milijone evrov za pripravljalna dela, za izvedbo drugega tira med Koprom in Divačo. Ne le, da smo uspeli pridobiti 33 in pol milijona evrov, kolikor je znašal preostanek razpoložljivih sredstev iz ovojnice, ki je bila na voljo, oziroma, ki je pripadala Republiki Sloveniji, ampak smo uspeli pridobiti še dodatnih 10,8 milijona evrov iz ostankov ovojnic drugih kohezijskih držav. To je jasno sporočilo Evrope, da je projekt dobro pripravljen, in tudi, da je projekt pomemben za Evropo. Zato nadaljujemo aktivnosti za izvedbo drugega tira, ki ima, naj še enkrat ponovim, vsa soglasja, gradbeno dovoljenje, jasno finančno konstrukcijo in opredeljene finančne vire in ki bo po dolgih letih prvi tako velik infrastrukturni projekt v Sloveniji in tudi tako pomemben projekt za naš gospodarski in transportni razvoj. Mi bomo zato nadaljevali vse dejavnosti za pridobivanje potrebnih sredstev za gradnjo, pa tudi dejavnosti za izvedbo pripravljalnih del. Že v juliju se bomo prijavili na tako imenovani »CEF blending« razpis za evropska sredstva. Računamo na 80 do 100 milijonov evrov nepovratnih evropskih sredstev za gradnjo drugega tira. Za razpis je pomembno, da imamo poleg jasne finančne konstrukcije in opredeljenih virov financiranja tudi pismo podpore zalednih držav in Evropske investicijske banke. Na razpisu bo kandidiralo podjetje 2TDK, ministrstvo pa bo strokovno in kadrovsko sodelovalo pri pripravi vloge. Intenzivno pripravljamo tudi razpis na dokumentacijo… / znak za konec razprave/ za izbiro pripravljavca pripravljalnih del. Razpis nameravamo objaviti avgusta, tako da bomo lahko novembra pričeli z deli. Ker smo v finančni konstrukciji projekta predvideli tudi posojilo Evropske investicijske banke, že pripravljamo tudi dokumentacijo, ki jo potrebuje banka za skrbni finančni pregled projekta, preden odobri posojilo.

Spoštovani, v življenju sem nam pred vsako odločitvijo poraja vrsta pomislekov in vprašanj, a najbolj nesmiselno… / znak za konec razprave/ je, če zaradi njih obstanemo na mestu in ne naredimo ničesar. S temi pomisleki in tveganji se moramo spoprijeti ter jih obvladati. Tako je tudi z drugim tirom. V tem trenutku bi bilo več kot samo nesmiselno, če se s tako pripravljenim in tako pomembnih projektom ne bi nadaljevali. Verjamemo, da Slovenija drugi tir potrebuje in da je projekt dober. Zato podpiramo predlog, da se zakonodajni referendum izvede 24. septembra.

Hvala lepa.

Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospa Marjana Kotnik Poropat.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani ministri, državni sekretar, spoštovane poslanke in poslanci. Vsem lep pozdrav.

V Poslanski skupini Desus podpiramo predlog odloka, s katerim se določa, da bo dan izvedbe referenduma o Zakonu o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper 24. september. Menimo namreč, da je zaradi nemotenega nadaljevanja izvedbe projekta izgradnje drugega tira Divača-Koper pomembno, da se referendum izvede čimprej. Predlagatelji referenduma temu datumu nasprotujejo in želijo, da se referendum izvede na dan predsedniških volitev, češ da gre za najbolj smotrno in racionalno rešitev. V Poslanski skupini Desus kar težko verjamemo takim izjavam, kajti že samo dejstvo, da so predlagatelji sploh zahtevali referendum, kaže na to, da so se zavestno odločili državi povzročiti dodatne stroške. Referendum namreč ni zastonj, to verjetno dobro vedo tudi predlagatelji, ki sami sebe promovirajo kot izjemno odgovorne v skrbi za davkoplačevalski denar, hkrati pa sami zavestno povzročajo stroške z zahtevanjem referenduma ter zavlačujejo izvedbo projekta izgradnje drugega tira, kar bo zagotovo zahtevalo dodaten denar, za katerega naj bi predlagatelje tako zelo skrbelo.

Med potekom seje matičnega delovnega telesa smo se ob predstavljanju različnih datumov, na katere naj bi bil referendum izveden, skupaj s predsedniškimi volitvami spraševali ali predlagatelji vedo nekaj, česar še nihče točno ne ve, to je datum predsedniških volitev. Slišali smo namreč kar nekaj možnosti. Eden od predlogov je bil celo brez datuma, pa vendar. Točen datum volitev predsednika republike še ni znan, zato po naši oceni zaenkrat ne moremo združiti obeh glasovanj. Predlagatelji zatrjujejo, da ogromno ljudi nasprotuje izvedbi projekta izgradnje drugega tira na način, kot ga predlaga Vlada. Zato bo, po našem mnenju, glasovanje na različne datume pravi pokazatelj podpore idejam civilne iniciative. Podpora bo razvidna tako iz volilne udeležbe, kot tudi iz rezultatov glasovanja. Sprašujemo se, ali zahteva predlagateljev, da se referendum izvede na dan predsedniških volitev vendarle ne izkazuje dvom v zadostno udeležbo volivcev in volilni rezultat referenduma. Zadnje javno mnenjske ankete namreč izkazujejo nezanimanje državljanov za udeležbo na referendumu, zato verjamemo, da predlagatelje lahko upravičeno skrbi volilna udeležba na referendumu.

V Poslanski skupini Desus poudarjamo, da je potrebno spoštovati voljo državljanov, ki so podali predlog za referendum, zato podpiramo idejo, da mora le-ta biti izveden čim prej. Po naši oceni je predlagan datum 24. september primeren datum, zato bomo, kot sem omenila že na začetku v predstavitvi stališča poslanske skupine, podprli predlog odloka v obliki kot ga je pripravilo matično delovno telo. Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina socialnih demokratov, zanjo gospod Jan Škoberne.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik.

Spoštovana ministra, kolegice in kolegi.

Čeprav neredko, vendar obstaja tudi v slovenski politiki konsenz in to je na točki, da je drugi tir strateškega pomena in da ga potrebujemo. Po bolj pogosti maniri pa gre vprašanje okoli strinjanja kako in na kakšen način lahko do njega pridemo. V neki točki, čeprav lahko dvomimo o iskrenosti namenov predlagatelja referenduma, smo na mizo dobili dovoljšnje število podpisov državljank in državljanov, ki želijo, da se na referendumu odloča o tem, ali je trenutni način s pomočjo zakona, ki je v veljavi tudi najustreznejši. In glede na dejstvo, da obstaja skupno strinjanje, da drugi tir potrebujemo je verjetno najbolj racionalno in tudi najbolj prav, da volivkam in volivcem čim prej omogočimo možnost, da se izrečejo o trenutno trasirani poti, po kateri do izvedbe tega projekta lahko pridemo. Zato bomo Socialni demokrati seveda podprli najhitrejšo in najoptimalnejšo možnost, da do glasovanja in odločitve pride čim prej. Ne zato, ker bi kateri izmed drugih datumov lahko bil manj ali bolj ustrezen, ampak predvsem zato, ker morajo tudi tisti z ministrom na čeku, ki projekt vodijo in ga morajo odpeljati, vedeti ali potrebujejo rezervne scenarije ali pa lahko nadaljujejo po poti, ki že, kot je bilo slišati tudi iz uvoda ministra, daje rezultate in je zanesljivo, vsaj z vidika Evropske komisije, ena izmed pravih poti. Vsakršno nasprotovanje, spotikanje in podaljševanje tega procesa je seveda nepotrebno. Lahko ugotovimo, da zakon po mnenju volivk in volivcev ni ustrezen, lahko iščemo alternativne poti, toda če se strinjamo na točki, da je drugi tir nujen, potrebe, strateški, potem moramo to odločitev sprejeti čim prej.

Hvala lepa.