36. redna seja

Državni zbor VII

11. 12. 2017

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Pričenjam 36. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci, dr. Jasna Murgelj, gospod Primož Hainz do 13. ure, gospod Danilo Anton Ranc, gospod Ljubo Žnidar, mag. Andrej Šircelj, gospod Marjan Dolinšek od 16. ure dalje, gospa Anja Bah Žibert, gospod Roberto Battelli, Matjaž Hanžek, gospod Igor Zorčič do 15. ure, gospod Saša Tabaković in gospod Tomaž Gantar. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda. Državni svet k 13. in 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda, vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 36. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek 4. decembra 2017 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo.

Navzočih je 75 poslank in poslancev in vsi so glasovali za.

(Za je glasovalo 75.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 36. seje zbora določen. Prehajamo na 28.a točko dnevnega reda. V redu?

Prehajamo na 28.A TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO ZAHTEVE SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV, DA DRŽAVNI ZBOR ODLOČI O ODLOČITVI KOLEGIJA PREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA, DA SE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN, SKRAJŠANI POSTOPEK, OBRAVNAVA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji, je na 114. seji, 1. decembra 2017, sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin, ki ga je zboru predložila Vlada, obravnava po skrajšanem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 19 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi kolegija.

Besedo dajem predstavniku vlagatelja zahteve, gospod Danijelu Krivcu.

Hvala za besedo, predsednik. Lep pozdrav predsedniku Vlade, ministrski ekipi, kolegicam in kolegom.

Kot je bilo že rečeno, je Kolegij predsednika Državnega zbora na 114. seji sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidentiranju nepremičnin obravnava po skrajšanem postopku. Predlagatelj tega zakona je gospa Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor. Predlagatelj zakona med glavnimi razlogi za pripravo novele Zakona o evidentiranju nepremičnin navaja, da novela zagotavlja bolj kakovostne podatke o javnih evidencah zaradi množičnega vrednotenja nepremičnin. Lahko dodam, da Vlada Republike Slovenije seveda te podatke potrebuje za kasnejšo pripravo in odmero nepremičninskega davka, kar ni tako nepomembno. Skrajšani postopek je lahko predviden po našem poslovniku v 142. členu za manj zahtevne spremembe in dopolnitve zakona, za prenehanje veljavnosti posameznega zakona ali njegovih posameznih določb, manj zahtevne uskladitve zakona z drugimi zakoni ali pravom Evropske unije in spremembe in dopolnitve zakona v zvezi s postopkom pred Ustavnim sodiščem oziroma z odločbo Ustavnega sodišča. Zdaj, ko pogledamo ta zakon, prinaša kar velike spremembe. Kdor je zakon pogledal, bo ugotovil, da ni tako malo sprememb. Gre za spremembo 36 členov obstoječega zakona. Gre za posege v pravice lastnikov nepremičnin, ki so bile že v preteklosti določene in se s tem zakonom bistveno spreminjajo. In na osnovi tega je malo neprimerno, da Vlada predlaga skrajšani postopek. Zdaj s skrajšanim postopkom smo se v tem mandatu velikokrat srečevali in to velikokrat ravno s strani predlagatelja Ministrstva za okolje in prostor, kjer imamo, verjetno se boste strinjali, kar nekaj slabih izkušenj s tem, da smo postopke skrajševali, zato imamo tudi na Ustavnem sodišču že zadržanje posameznih členov pri Zakonu o graditvi objektov. Veliko težav imamo tudi pri drugih zakonih, ki so bili sprejeti, ne vsi po skrajšanem postopku, vendar s strani istega predlagatelja, Ministrstva za okolje in prostor, ki serijsko predlaga zakone ravno v zadnjem delu mandata, 3 leta pa praktično nismo obravnavali nobenega zakona. Spomnite se Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti in Zakona o dimnikarski službi, kjer ministrstvo še do sedaj ni sprocesiralo nobenih podzakonskih aktov in zadeva povzroča veliko težav pri sami implementaciji. S tega vidika je nedopustno, da sprejemamo tako pomembne zakone, kot je Zakon o evidentiranju nepremičnin, po skrajšanem postopku. Ta Vlada in ta koalicija se je na začetku mandata ves čas sklicevala na neko novo prakso, etiko in tudi na to, da bo zakone sprejemala po nekem rednem postopku vsaj takrat, ko ni nobene potrebne nuje. In že sam naslov zakona, evidentiranje nepremičnin, ne nalaga nobene nujnosti. Zato v naši poslanski skupini predlagamo, da se o postopku, da se zakon sprejema po skrajšanem postopku, ponovno odloči in da o tem odloči Državni zbor. Apeliram pa res na vas poslance, da se enkrat neha to skrajševanje postopkov in s tem tudi sprejemanje slabih zakonov, ki v praksi povzročajo veliko težav, ne nazadnje pa o veliko členih na koncu odloča Ustavno sodišče.

O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje. Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidentiranju nepremičnin se obravnava po skrajšanem postopku.«

Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 74 poslank in poslancev, za je glasovalo 45, proti 29.

(Za je glasovalo 45.) (Proti 29.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet, zato bo zbor navedeni predlog zakona obravnaval po skrajšanem postopku.

S tem zaključujem 28.a točko dnevnega reda.

Postopkovno, gospod Franc Breznik.

Najlepša hvala gospod predsednik!

Gospod predsednik, moje postopkovno vprašanje je naslednje. Kot predsednik Državnega zbora ste 25. septembra 2017 Vladi posredovali moje pisno poslansko vprašanje v zvezi s problematiko naročanja raznih analiz, študij, nalog in podobnih zadev, torej zunanjim izvajalcem. Dejstvo je, da sta pod to Vlado so te analize, študije za zunanje izvajalce dobesedno eksplodirale in rok za odgovor Vlade je bil 25. oktober 2017. Do danes, 11. 12. 2017 do dvanajste ure še nisem prejel odgovora, koliko je bilo tega, koliko je bilo odmerjenih sredstev, zato vas prosim kot predsednika Državnega zbora, da apelirate na predsednika Vlade na generalno sekretarko, da ta odgovor dobim.

Najlepša hvala.

Po uradni dolžnosti bom seveda to storil.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRŠANJA POSALNK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 29. poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: gospod Karel Erjavec, minister za zunanje zadev, mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje ter gospa Irena Majcen, ministrica za okolje in prostor, ki bo odsotna od 15. ure dalje.

Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj na katere v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar.

Poslanec mag. Matej Tonin, imate besedo za postavitev vprašanja predsedniku Vlade Republike Slovenije, dr. Miru Cerarju.

Predsednik Državnega zbora, predsednik Vlade, ministrice, ministri, poslanke, poslanci, dober dan.

Slovenski šolski sistem je primerjalno gledano z drugimi državami dober. Sicer vedno obstaja možnost, da ga izboljšamo, trenutno, predvsem na tem, da so med zaposlenimi skrhani odnosi, da se je povečalo nasilje in še kaj bi lahko naštevali. Ampak ključno kar se mi zdi, da je naš šolski sistem dober je to, da je dostopen najširšemu krogu ljudi, to je tisto najpomembnejše. In spoštovani predsednik Vlade, če odprete Ustavo Republike Slovenije in lahko v 57. členu preberete, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in da se financira iz javnih sredstev. Torej, imamo dve različni šoli, ki izvajata osnovnošolsko izobraževanje. Imamo državne šole na eni strani in imamo zasebne šole na drugi strani, oboje pa so javne, ker na ti dve različni šoli se lahko vpisujejo vsi učenci. Kje je razlika? Razlika je vtem, da je državne šole zgradila država oziroma občina, zasebne šole pa zasebniki. In Ustavno sodišče je že 4. decembra 2014 odločilo, da tudi zasebnim šolam pripada 100 % sredstva za izvajanje javno veljavnega programa. Torej, država je dolžna obvezno financirati tisto kar je sama predpisala kot obvezen program. Da se grejo na tem mestu in tik pred volitvami SD, Desus ideološko vojno je še na nek način glede na njihovo volilno bazo razumljivo. Težko pa pri tej stvari razumemo SMC, da se je vključila v to ideološko sveto vojno zgolj zaradi šestih zasebnih osnovnih šol in zaradi 300 tisoč evrov letno, ki so v igri.

Seveda se te stvari prikazujejo všečno, češ, da bi morala država financirati pri zasebnih šolah nekaj kar pri državnih ne financira, ampak še enkrat zelo jasno povem, pogovarjamo se zgolj in samo o tistem kar država financira pri državnih šolah v isti program, ki ga izvajajo zasebne šole, bi ga financirala tudi država. Torej, gre izključno za financiranje programa od države priznanega, ne pa za financiranje infrastrukture, zgradb in podobno.

Spoštovani predsednik Vlade! Nekoč, to je 19. aprila ste dejali, da ste žalostni in nesrečni, ker odločba Ustavnega sodišča še vedno ni uresničena. Kako si vi predstavljate, da bo uresničena? Na kakšen način?

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Miro Cerar

Spoštovani poslanec mag. Matej Tonin, hvala za vaše vprašanje!

Najprej naj zelo jasno povem, da kot predsednik Vlade sem storil vse, da bi se ta odločba Ustavnega sodišča, ki se je nanašala na financiranje zasebnih šol v zvezi z javnim programom uresničila. Ni bilo enostavno, kajti že v koaliciji so bila mnenja različna, vendar sem z vladajočo stranko, s tisto pač največjo v koaliciji, svojo Stranko modernega centra – SMC, dosegel to, da smo uspeli tako kot je Ministrstvo za šolstvo pripravilo in potem Vlada sprejela v Državni zbor sprejeti Predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, torej predlog zakona, ki je uredil to materijo tako kot je to zahtevalo Ustavno sodišče. To je bila reakcija Vlade, ki jo vodim, in ko ste tu zakon prejeli, ni bilo od tu naprej mogoče doseči zadostne večine, da bi se ta zakon uveljavil. Naj povem zelo jasno še enkrat, ta zakon, ki smo ga poslali v Državni zbor uresničuje odločbo Ustavnega sodišča, kar je absolutno nujno storiti in drugič, pomembno ščiti slovensko javno šolstvo.

Kaj dela, kaj torej določa ta zakon še? Naj povem – ne gre samo za tisto odločbo Ustavnega sodišča, tukaj gre za dodatno materijo, ki je izrednega pomena za naše javno šolstvo. Uvaja pomembne nove varovalke. Pri ustanavljanju novih zasebnih šol različnih kakovosti in usmeritev, da se ne bi ustanavljale neke šole, ki ne vsebujejo dovolj, ki ne izpolnjujejo ustreznih kriterijev, ki so morda ekstremistične ali kaj podobnega. Odpravlja zakon avtomatizem pri financiranju. Zaostruje pogoje, ki jih morajo šole izpolnjevati, da pridobijo pravice do financiranja iz javnih sredstev. Uvaja možnost odvzema javne veljavnosti in daje večji poudarek na kakovost javnega šolstva. Vedno sem se prizadeval in tudi s to Vlado si prizadevam za čim bolj kakovostno javno šolstvo in zato ta zakon potrebujemo, da ga bomo še izboljšali ob tem, da se zavedamo, kot ste rekli, da to šolstvo je že zelo kakovostno, kar se mu priznava tudi v seveda mednarodnem prostoru.

Seveda pa vsaj v Stranki modernega centra, ki ste jo imenovali, ki jo vodim, je seveda tukaj bila motor tega predloga zakona, se zavzemamo tudi za to, da je neka zelo primerna, koristna dopolnitev javnega šolstva zasebno šolstvo, ki mora obogatiti naš šolski prostor, zato torej tudi skrbimo za šolski prostor, kolikor je v naši pristojnosti.

Zdaj pa nazaj k zgodbi. Potem, ko je bil predlog zakona predložen tako kot je velevala ustavna odločba, ni bilo dovolj soglasja v Državnem zboru, ne na eni, ne na drugi strani. In tukaj je ravno Stranka modernega centra, ki je sledila odločbi Ustavnega sodišča, ostala osamljena, ni bilo mogoče zbrati dovolj glasov, da bi šel zakon v naslednjo fazo. Zato je Stranka modernega centra privolila v amandma Desusa, ki je bil nek nujni kompromis, da smo zakon pripeljali v naslednjo fazo. Vendar mi si še vedno zavzemamo tako kot vedno za ustavno skladno rešitev in takšno, ki bo seveda v korist javnemu šolstvu kot sem dejal in, ki ne bo poslabšala stanja na področju zasebnega šolstva, kajti tudi to je dragotina, ki jo moramo varovati v danih ustavnih in zakonskih okvirih in zato zdaj predlagamo kompromisni predlog, takšen, ki je ustavno skladen in je sprejemljiv z vseh navedenih vidikov, zato je skupina poslank in poslancev SMC vložila dopolnilo, da se poleg tega, ko se seveda 100 % tudi za zasebne šole predvideva financiranje javnih programov, še za 65 % financira razširjeni program s čimer se ne posega v že pridobljene pravice, ki izhajajo iz obstoječega sistema financiranja zasebnih šol. In jaz upam gospod poslanec Tonin, da boste tudi vi tokrat, vaša stranka, konstruktivni in boste ta predlog podprli, da dobimo ustavno skladno rešitev, ki ne poslabšuje stanja v zasebnem šolstvu, pripomore pa k boljšemu, kakovostnemu javnemu šolstvu in, ki seveda, kot ste sami dobro rekli, ne povzroča nekega ideološkega boja, kajti tega si pa res ne smemo privoščiti, da se bodo zdaj ideološko sprli Slovenci na tej točki, ker nam to ni potrebno, ker imamo rešitev na mizi in, ker lahko konstruktivno naše šolstvo tako javno kot zasebno peljemo naprej, tako, da apeliram na vse poslance Državnega zbora, da podprejo ta amandma, ki smo ga predlagali, ki ga je predlagala stranka modernega centra, kot rečeno z vidika Vlade sem pa že storil kar lahko.

Hvala lepa.

Poslanec mag. Matej Tonin, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Spoštovani predsednik Vlade, moram priznati, da sem imel od vas kot ustavnega pravnika in kot predsednika Vlade mnogo večja pričakovanja. Če pogledate zgolj pretekli mandat boste videli, da je vaša stranka in naša stranka uspela speljati vsaj en večji projekt skupaj, ki bo pomembno tudi zaznamoval Slovenijo. In žalosti me, da ste tukaj pri tem financiranju osnovnih šol pripravljeni pristati na neustavni gnili kompromis samo zaradi politične računice in čisto nič drugega. To odločbo ustavnega sodišča je mogoče zelo enostavno realizirati, v tem Državnem zboru obstaja dovolj glasov, da se to zgodi in to je gospod predsednik Vlade, vaša stranka, SDS in Nova Slovenija, lahko te zadeve brez večjih težav uredimo. Vi pa ste pristal na nevarno igro neo-socialistov, ki trdijo zdaj, da država tisto kar je predpisala ne sme plačati, zelo jasno. In to kar ste vi govorili o tem kaj vse zakon prinaša, super, mi se tudi s tem strinjamo, da se zelo jasno predpišejo pravila kdaj lahko dobi nek program javno veljavnost, to je super in kar pomeni tudi to, da kar neke šole zasebne se ne bodo mogle ustanavljati z javno veljavnostjo, ker bo država podeljevala te stvar in še ena zelo zanimiva zgodba se je tukaj odprla, obvezni pa razširjeni programi, neo-socialisti poskušajo prikazovati, da gre za razširjeni program kot za neke vrste, neko posebnost zasebnih šol, gre pa za jutranje varstvo, popoldansko varstvo, učna pomoč, dopolnilni pouk. In zdaj predsednik Vlade sprašujem vas, zakaj socialno šibkejši učenci ne bi smeli več obiskovati zasebnih šol, ker če bo sprejeta zadeva neo-socialistov bomo dejansko onemogočili socialno šibkim posameznikom, da obiskujejo tovrstne šole in, če je bila kaj posebnost slovenskega šolskega sistema, je bila predvsem tudi to, da so bile zasebne šole dostopne kar najširšemu krogu ljudi, zakaj vi na takšen način onemogočate prav najbolj socialno šibkim?