Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam 51. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Vesna Vervega, gospa Erika Dekleva, gospa Anita Koleša od 18. ure dalje, Violeta Tomić, mag. Andrej Šircelj, gospa Eva Irgl, gospa Janja Sluga, gospod Roberto Battelli, gospod Franc Breznik, gospod Branko Zorman, gospod Marjan Dolinšek do 22. ure, dr. Milan Brglez med 16. in 18. uro, mag. Matej Tonin od 18. ure dalje, gospa Suzana Lep Šimenko od 16. ure dalje, dr. Laszlo Göncz od 15. ure dalje, mag. Branko Grims in gospod Bojan Podkrajšek.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 51. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda seje ste prejeli v ponedeljek, 6. novembra 2017, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za ja glasovalo 60, proti nihče.

(Za je glasovalo 60.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 51. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 17 poslank in poslancev s prvopodpisanim gospodom Matjažem Hanom. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku predlagatelja gospodu Matjažu Hanu.

Spoštovani predsednik. Spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi.

Spremembe pokojninske zakonodaje vedno spremljajo številna pereča socialna in ekonomska vprašanja. To moram povedati tudi iz lastne izkušnje. V zadnjih treh tednih odkar je ta zakon na poti sem dobil kupico vprašanj in se zavedam kaj pomeni, ko spreminjamo pokojninsko zakonodajo.

V času druge Janševe vlade smo Socialni demokrati podprli pokojninsko reformo, ki jo je pripravil takrat minister Vizjak in je bil uspešen pri dogovoru s socialnimi partnerji in mislim, da je naredil takrat dobro delo, kljub temu, da vemo, da je bila ta reforma na nek način tudi utemeljena na Svetlikovi reformi pred časom. O samem referendumu ne bi rad govoril.

Ko smo podprli zadnjo pokojninsko reformo smo se zavedali, da ni idealna in da ne rešuje vse demografskih izzivov za zmeraj. Vendar pa je bila usklajena s sindikati in je šla takrat v pravo smer in vidimo, da danes daje neke dobre rezultate. Zavarovalniški princip našega pokojninskega in socialnega zavarovanja pomeni, da moramo vseskozi graditi zaupanje v pokojninski sistem, to je najpomembnejše. Tudi v prihodnje mora biti naš pokojninski sistem oziroma mora temeljiti na medgeneracijski in solidarnosti, predvsem pa na vzajemnosti in to je ključno. In zato, ker mora država jamčiti pravice in ščititi utemeljena pričakovanja ljudi znotraj pokojninskega sistema smo se v Poslanski skupini Socialnih demokratov in v Poslanski skupini Desusa odločili, da predlog novele ZPIZ predstavimo tudi vam. Uvodoma naj povem, in to iskreno, da smo predlog novele ZPIZ pripravili tudi na podlagi sodelovanje s Svobodnimi sindikati in s sodelovanjem z Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Svobodni sindikati si namreč že od začetka uveljavitve sedanjega zakona kljub temu, da so bili socialni partnerji v Vizjakovi reformi, potem na nek način borijo za odpravo krivice, ki je bila takrat storjena, če je bila to krivica, ki jo je prenesel tistim, ki so prostovoljno se vključile v obvezno pokojninsko zavarovanje.

Vsi skupaj zdaj ugotavljamo, da se je ljudem, ki so bili znotraj pokojninskega sistema do leta 2013, država je takrat ljudem garantirala pravico do prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in da bo ta pokojninska doba enakovredna tudi drugim dobam. Pri koriščenju te pravice je po večini šlo za brezposelne, med njimi je bilo veliko tistih, ki so izgubili delo v stečajih in so po določeni dobi izgubili nadomestilo na zavodu. Druga večja skupina pa so bili ljudje, ki so delali s skrajšanim delovnim časom in so tako doplačevali delovno dobo. Tretja pa je bila za tiste starejše brezposelne, ki so bili ali pa, ki so na nek način nezaposljivi in so čakali na pokojnino. Po tej noveli torej gre za na nek način popravo krivic, ki se naslavljajo prav na te delavce oziroma na te skupine. Novela ZPIZ pred vami in po vrsti torej odpravlja krivico, ki se je zgodila ljudem, ki so bili prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko zavarovanje pred zadnjo pokojninsko reformo. Nikakor ne posegamo v sistem pokojninskega zavarovanja kot je bil dogovorjen takrat med Vlado, Janševo Vlado, med socialnimi partnerji in v bistvu, ko je šlo za zadnjo reformo. Ne spreminjamo - in to je najbolj pomembno – upokojitvenih pogojev in ne posegamo v veljavne rešitve in veljavne upokojitvene pogoje. Zagotavljamo ljudem, da se tista doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vplačevanjem prispevkov in se je po starem zakonu štela za delovno dobo pri izpolnjevanju upokojitvenih pogojev sedaj po novem, popravljalnem zakonu šteje v pokojninsko dobo brez dokupa. Ljudje bodo v bistvu z novo odločbo, če bo ta zakon seveda sprejet, se rešil tistih malusov za katere so takrat dobili odločbo.

Velja poudariti, da s tem zakonom rešujemo samo vprašanja tiste dobe, ki je bila vplačana po starem zakonu. Tista, ki je po novem zakonu pa ne, saj ljudje, ki prostovoljno plačujejo po novem zakonu, danes vedo, da se ta doba ne bo štela v pogoj za 40 let pokojninske dobe brez dokupa, ki omogoča upokojitev pri nižji starosti brez znižanja. In v bistvu gre naša ocena, da gre tukaj za ca med tisoč in pet tisoč ljudi, ki so zaradi tega na nek način, imajo manjše pokojnine.

Ker mi časa zmanjkuje bi rad povedal še drugo spremembo kjer v bistvu gre za to, da bodo s to spremembo 134. člena ljudje sigurno bili, bodo sigurno vedeli predvsem eno stvar, da če jim delodajalec ne bo plačal prispevkov bo to ugotovil zavod ZPIZ in bo potem FURS lahko na nek način to iztožil ta prispevek za ljudi in ljudem se bo štela seveda na nek način delovna doba. Mislim, da je to ključno in upam, da v tej razpravi, ki jo bomo danes imeli, ne bo prevladala predvsem uradniška logika in logika tista, da morajo vsi …

Čas.

… navadni ljudje oziroma delavci poskrbeti sami za to, da imajo plačane prispevke. Tako da na koncu, se opravičujem, ker sem malo daljši, v življenju z majhnimi stvarmi lahko naredimo tudi velike zgodbe.

Hvala lepa.

Predlog zakona je obravnaval odbora za delo, družino, socialne zadeve, invalide kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, gospodu Urošu Priklu.

Hvala lepa za besedo, spoštovani. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo na svoji 49. seji obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. V proceduro ga je vložila skupina poslancev poslanskih skupin SD in Desus. Na samem odboru so o predstavnikih predlagatelja sodelovali tudi predstavniki Ministrstva za delo, Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, komisije Državnega sveta, Obrtno podjetniške zbornice Slovenije in seveda naša Zakonodajno-pravna služba. Le-ta je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika ter dala nekatere pripombe k členom 1, 2., 3 in 6. Odbor je obravnaval oziroma se seznanil tudi z mnenjem Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo, invalide, ki predlog zakona seveda podpira. V poslovniškem roku so bili s strani kvalificiranih predlagateljev vloženi amandmaji k členom 1, 3 in 6. Uvodoma sva moja malenkost in kolega Han kot predstavnika predlagateljev poudarila, da v Poslanski skupini Desus in SD predlog novele, da sta predlog novele pripravili v sodelovanju z Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. Zakonodaja se spreminja na pobudo državljanov, ki so se zaradi pokojninske reforme iz leta 2012 počutili oškodovane, saj se jim doba, ki so jo pridobili s prostovoljnim vstopom in pričevanjem posledično v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred letom 2013, ni več štelo oziroma se ne šteje na enak način kot pod predhodni zakonodaji. Kljub temu, da Ustavno sodišče neustavnosti ni ugotovilo, smo se odločili, da predlagamo spremembo ureditve navedene problematike na način, da se bo zavarovancem, ki so bili določeno obdobje pred letom 2013 prostovoljno vključeni v obvezno in pokojninsko invalidsko zavarovanje, to obdobje…

Malo miru!

…upoštevalo tudi pri ugotavljanji izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pod pogoji 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. S spremembo zakona se zagotavlja načelo varstva pričakovanih pravic. Vlada je v svojem mnenju, ki nam ga je predstavila, poudarila eksplicitno poudarila, da predlog spremembe zakona tudi podpira. V sami razpravi, ki je potekala predvsem na temo 1. člena predloga zakona je bilo poudarjeno, da je predlog pomemben tudi zato, da se ljudem povrne zaupanje v pokojninski sistem, tako sedanjim upokojencem kot seveda tudi tistim, ki bodo v sistem izplačevanja pokojnin šele vstopali. Razpravljavci smo se na odboru strinjali, da je potrebno zagotoviti upoštevanje celotnega obdobja zavarovanja v pokojninsko dobo delavcem, ki na obračunavanje prispevkov za socialno varstvo, varnost, nimajo vpliva, ob hkratnem obveščanju zavarovancev o posledicah neoddaje obračunov ter pozivu delodajalcem, da izplača plačo ter odda obračun davčnih odtegljajev. Poudarjeno je bilo tudi, da se breme ne sme, poudarjam, ne sme prenašati na delavce oziroma zavarovance, saj je država tista, ki mora poskrbeti, da je delavec zaščiten. Za kršitev delodajalca pa se ne sme in ne more obremeniti delavca. Ob zaključku obravnavane točke je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin Desus in SD k členom, 1, 3 in 6. Odbor ni sprejel predloga za amandma odbora poslanske skupine Levice, hkrati pa je skladno s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona skupaj in jih v moje veliko veselje tudi soglasno s 15. glasovi za in nobenim proti tudi sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni tudi amandmaji. Dopolnjen predlog zakona pa je sestavni del tega poročila, ki sem vam ga kljub hrupu v dvorani skušal na kratko predstaviti.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti, gospodu Petru Pogačarju.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.

S predlogom sprememb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se predlaga nova ureditev upoštevanja dober pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer na način, da se pokojninska doba, ki so jo zavarovanci do vključno 31. 12. 2012, pomeni do uveljavitve veljavnega zakona, pridobili na podlagi prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer da se pri uveljavljanju pravic po novem zakonu upošteva kot pokojninska doba brez dokupa.

Vlada Republike Slovenije je preučila navedbe in utemeljitve predlagateljev zakona ter podpira namen, ki ga zakon predvideva v zvezi z zaščito pravic delavcev ter enotno ureditvijo upoštevanja obdobja neplačanih neobračunanih prispevkov za zavarovance, ki na obračune ter plačilo prispevkov za socialno varnost lahko vplivajo.

Vlada Republike Slovenije sicer ne podpira predloga nove ureditve upoštevanja pokojninske dobe, ki so jo posamezniki pridobili s prostovoljnim vstopom v obvezno zavarovanje do leta 2013 v pokojninsko dobo brez dokupa, vendar pa poudarja, da razume razloge predlagateljev za predlagane spremembe, zato predlogu zakona, tudi glede na zagotovitve, da so sredstva za izvedbo teh sprememb že zagotovljena v že veljavnem finančnem načrtu zavod, izrecno ne nasprotuje.

Vlada Republike Slovenije potrjuje ugotovitve predloga, ki izpostavlja, da bo v letu 2018 prišlo do drugačnega upoštevanja obdobij, za katera delodajalci ne bodo predlagali obračuna prispevkov za socialno varnost v pokojninsko dobo. V naslednjem letu bodo namreč vzpostavljene individualne evidence pri Zavodu za pokojninsko, iz katerih bo mogoče po posameznem zavarovancu ugotovitvi dejstva obračuna ter tudi plačila ali delnega plačila prispevkov.

Skladno z navedenim je tudi po mnenju Vlade Republike Slovenije potrebno zagotoviti, da delavci, za katere delodajalec ne bo oddal obračuna, ne bodo oškodovani pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja ter bodo imeli kljub nezakonitemu ravnanju njihovih delodajalcev zagotovljeno socialno varnost v primeru nastopa zavarovanih primerov, ki jih kot takšne določa zakon.

Vlada v svojem stališču ugotavlja, da predlog v skladu z načelom varovanja šibkejše stranke ter ob upoštevanju drugih značilnosti sistema vzpostavlja zadosten sistem zaščite pravic delavcev, v okviru pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Hkrati Vlada pozdravlja uvedbo obveščanja delavcev, ki jim prispevki za socialno varnost ne bodo obračunani ali pa plačani, saj je tudi po oceni Vlade nedopustno, da so delavci s tem dejstvom lahko seznanjeni šele ob sami upokojitvi oziroma ob uveljavljanju pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Enako kot ureditev, ki delavcem zagotavlja upoštevanje obdobja za katerega jim delodajalci niso obračunavali prispevkov za socialno varnost v pokojninsko dobo, Vlada Republike Slovenije podpira tudi predlog zakona v delu, ki se nanaša na poenotenje ureditve vštevanja obdobij neplačanih in neobračunanih prispevkov za vse zavarovance, ki imajo možnost vplivati na plačilo in obračun prispevkov za socialno varnost.

Hvala.