Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 37. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Jasna Murgel, gospod Jan Škoberne, gospa Erika Dekleva, gospa Marija Bačič do 14. ure, dr. Simona Kustec Lipicer od 15. ure dalje, gospa Urška Ban od 15. ure dalje, Violeta Tomić od 17. ure dalje, dr. Vinko Gorenak, mag. Andrej Šircelj, dr. Anže Logar, gospod Dušan Radič, gospod Kamal Izidor Shaker, gospod Tomaž Lisec, gospod Peter Vilfan, gospod Franc Jurša do 15. ure, gospod Uroš Prikl do 13. ure, gospod Roberto Battelli, dr. Dragan Matić od 19. ure dalje, dr. Mitja Horvat od 19. ure dalje, mag. Aleksander Kavčič, Miha Kordiš, med 15. in 20. uro pa bom odsoten tudi sam.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 37. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek 15. januarja 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora Predlogov za umik posamezne točke iz dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s klicem. Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo.

Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, nihče pa ni bil proti.

(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 37. seje zbora določen.

Postopkovno, dr. Vinko Gorenak.

Ja, hvala lepa.

Zdaj, predsednik, poslanka vprašanja so seveda ena od pomembnih mehanizmov v Državnem zboru, kot tudi v, bom rekel, parlamentarni demokraciji ter seveda delitvi oblasti. Za opozicijo to še posebej. In iz temeljnega razloga, ker so samo tako in na ta način lahko upravljamo tudi svoje delo, da ali opozarjamo Vlado ali ji predlagamo, ali jo sprašujemo po posameznih zadevah. Zdaj, jaz, glede nato, da spremljam delo Državnega zbora od leta 2004 moram reči, da kej takega kar se dogaja tej Vladi še ni bilo. Namreč prvič, manjkajoči ministri, tolikokrat kot ste zgodi tukaj v tej Vladi, se ni zgodilo nikoli. To bi moral in pogledal lahko tudi predsednik Vlade, v obdobju med 4 in 8, zlasti pa, ko smo predsedovali in, ko smo imeli, bom rekel, samo po enega državnega sekretarja in ne dva, tako kot je sedaj ali celo več na finančnem ministrstvu, je bilo povsem jasno, na poslanskih vprašanjih ministri so z izjemo službene poti v tujino. V tej Vladi se to neprestano dogaja, da pač imajo dopust ali so odsotni iz kakšnega drugega razloga. Poglejte, jaz imam poslansko vprašanje za ministra za pravosodje gospoda Klemenčiča postavil v mesecu novembru, ko je bilo to aktualno, namreč poslansko vprašanje moje, se je glasilo na temo postopkov zoper gospoda Zalarja in gospoda Fišerja, vemo kako daleč so ti postopki in do danes recimo ministra ni, do danes ga ni. In danes je že tretje zasedanje Državnega zbora, ko ministra ni. Jaz ne vem, danes piše na, torej na vašem obvestilu piše, da je v tujini iz takih in takih razlogov. To je verjetno opravičen razlog, to je po Poslovniku opravičen razlog, vendar v preteklosti ni bilo tako, na prejšnjih zasedanjih. Ne samo pri tem ministru, tudi pri ostalih ministrih, jaz opozarjam, da ni mogoče in si ni mogoče dovoliti pravzaprav tega, da ministra recimo ni zaradi dopusta ali zaradi ne vem česa, obiska v neki regiji ali kaj podobnega. Še enkrat pravim, da ne govorim sedaj o današnji odsotnosti gospoda Klemenčiča, ker ste jo formalno opravičili v skladu z internimi akti, ki jih imamo, ampak govorim tudi na splošno in govorim o tem, da kaj meni zdaj pomaga odgovor na to poslansko vprašanje meseca februarja, ko bodo postopki zoper ta dva gospoda zastarali, to meni nič ne pomaga, če seveda minister ne prihaja v Državni zbor. Jaz razumem, da je pogosto lahko odsoten zunanji minister, to je meni bolj razumljivo, ker ima ogromno poti v tujino, samo, da je pa pravosodni minister kar naprej odsoten je pa malo vprašljivo. Jaz predlagam proceduralno predsednik, da naredijo vaše službe eno analizo ali pa en pregled na tem področju za čas tega mandata, to primerjajo s prejšnjimi mandati in, da vendarle nekako opozorite kot predsednik Državnega zbora Vlado, da naj zagotavlja prisotnost ministrov, to je moj proceduralni predlog.

Hvala lepa.

Najprej bom seveda ugotovil, da za današnjo sejo, ker to imam v nadaljevanju v besedilu so opravičeni gospod Karl Erjavec, minister za zunanje zadeve, ki se udeležuje zasedanje Sveta EU za zunanje zadeve, potem mag. Mateja Vraničar Erman, ministrica za finance, ki je na zasedanju Evro skupine in Sveta Evropske unije za ekonomske in finančne zadeve, mag. Goran Klemenčič, minister za pravosodje, ki ima službeno pot v sklopu kandidature za komisarja za človekove pravice Sveta Evrope, dr. Maja Makovec Brenčič od 15. ure dalje, ki se udeležuje Svetovnega foruma o izobraževanju v Londonu, ter iz zdravstvenih razlogov mag. Vesna Gyerkös Žnidar. To povem za tiste, ki danes manjkajo. Mislim, da je osnovna zadeva poslovniško urejena, kdaj so tovrstni izostanki pravzaprav dopustni. Strinjam se pa tudi s tem, da je osnovno orodje, ki ga ima opozicija, zastavljanje poslanskih vprašanj. Lahko naredimo tudi takšno analizo, ker je takšna analiza smiselna pri tovrstnih zadevah. Tako lahko samo rečem, da si želim sodelovanja Vlade v polnem obsegu, in vsaj danes ni mejnih zadev, kdaj so pa tudi že bile, se strinjam. Opozorili ste, in mislim, da so s tem izpolnjeni pogoji, da lahko nadaljujemo sejo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 43 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. O upravičeno odsotnih sem že govoril. Na e-klopi pa je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Mag. Alenka Bratušek, imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.

Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem!

Gospod Cerar, državo ste uspeli pripeljati do največje stavke javnega sektorja v zgodovini naše države. Kdo bo za to prevzel odgovornost? Kdo bi, po vaše, moral prevzeti odgovornost za to, da bo prišlo do te največje stavke v zgodovini naše države? In še: Kako boste ukrepali, da ob tej stavki preprečite kaos v državi?

Od leta 2008 v naši javni upravi velja enotni plačni sistem. Seveda se lahko sprašujemo, ali je dober. Dejstvo je, da z njim niso zadovoljni vsi, praktično od začetka uveljavitve so na mizi ideje o izstopu iz tega plačnega sistema. Veliko sindikatov javnega sektorja ocenjuje, da poklic, ki ga zastopajo, ne sodi v enotni plačni sistem. Je pa dejstvo, da vse od leta 2008, torej deset let, so oziroma smo vse vlade bolj ali manj uspešno veslale znotraj tega plačnega sistema. Vaša Vlada je prva v desetih letih, ki je enotni plačni sistem začela podirati, ob tem pa seveda nima ne ideje in ne rešitve, kaj je boljše od tega. Junija 2016 ste podpisali ločen dogovor s policisti, ko so le-ti zaostrili stavko. Marca 2017 ste z zdravniki podpisali aneks h kolektivni pogodbi, ko so napovedali stavko. Novembra 2017 ste za do 20 % zvišali plače direktorjev in ravnateljev v javni upravi. Upravi SDH ste želeli za 40 % povišati plače. In ob vsem tem ste mislili, da bodo vsi ostali javni uslužbenci ostali tiho in mirno čakali na trenutek, ko se boste usmilili tudi njih. Ko ste podpisali aneks z zdravniki, so vam ostali javni uslužbenci jasno povedali, da pričakujejo, da boste tudi njih obravnavali enako. Tudi medicinske sestre so pripravljene stavkati, preostali sindikati javnega sektorja bodo zahtevali enako, po dogovoru z zdravniki tudi SVIZ pričakuje zvišanje plač. Vse to smo lahko takrat brali. Opozoril je bilo veliko, upoštevali niste nič. Kakšen je torej načrt Vlade, povezan s plačami javnih uslužbencev, in kako ste lahko dopustili, da so vam stvari tako zelo ušle iz rok?

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa, spoštovana poslanka Bratušek.

Najprej naj povem, da seveda kakšnega kaosa ne sme biti in ga ne bo, in mislim, da so ti toni morda preveč dramatični in vzbujajo neko nelagodje, je pa dejstvo, da se pripravlja opozorilna stavka velikega dela javnega sektorja, in to jemljemo v Vladi z vso resnostjo. Vi veste, da že od samega začetka dela te Vlade, ki jo vodim, vodimo zelo intenziven dialog s sindikati in nasploh s socialnimi partnerji. Naša Vlada je bila tista, ki je po več letih predhodnih sploh prva vzpostavila ponovno socialni dialog, da se pogovarjamo z delodajalci, predstavniki delavcev in tako naprej. Dogovori se nanašajo na postopno sproščanje varčevalnih ukrepov in odpravo plačnih anomalij, kar ni bilo urejeno že od leta 2008, se pravi naša Vlada je pravzaprav dobila vse zadeve na kupu, ki so se leta in leta kopičile v škodo, bi rekel, vseh teh, ki se danes seveda zbirajo v stavko in v škodo tudi našega gospodarstva, in zato je tudi naša država potonila v krizo. Zdaj nam gospodarska rast, ki jo ta Vlada spodbuja s številnimi ukrepi, omogoča, da postopno dvigujemo stroške v javnem sektorju, ki so jih bile pretekle vlade dolžne, da jih omejijo, in to prav zaradi te pretirane uporabe oziroma porabe javnega sektorja, ki je pač enostavno gospodarstvo ni zmoglo. Mi se torej odgovorno in redno pogajamo s socialnimi partnerji. Smo v dialogu in pri tem ustrezno sorazmerno, torej, čim bolj pravično, kolikor se da, delimo učinke te gospodarske rasti tudi na zaposlene v javnem sektorju. In naj poudarim, da smo samo v zadnjih 2 letih maso plač v javnem sektorju povečali za 10,7 %, povprečna plača pa se je v teh 2 letih zvišala za 7 %. Vemo, da je bil prej trend ravno nasproten. Naša Vlada je vse te trende obrnila navzgor. Zdaj seveda so apetiti jasno na vseh koncih večji, vsi čutijo to potrebo, ker so bili leta in leta prikrajšani, vendar že naša Vlada, poudarjam, 10,7 % več za maso plač, 7 % več za povprečno plačo. Povečuje se število zaposlenih v javnem sektorju, postopno, preudarno tam, torej kjer storitve državljani najbolj potrebujejo. Prinašamo nove zaposlitve, na šolskem področju, na področju zdravstva, na področju socialnega varstva. Ob tem pa število zaposlenih na ministrstvih in organih v njihovi sestavi, to se pravi v ožji državni upravi, kjer varčujemo, pa celo dodatno zmanjšujemo. Dejstvo je torej, da Vlada v celoti izpolnjuje prav vse zakonske in dogovorne zaveze, drugič, da se plače in število zaposlenih stalno povečujejo, vendar v skladu z zmožnostmi, da so prenehali veljati že skoraj vsi varčevalni ukrepi v času naše Vlade, razen tistih s sporazumom dogovorjenih 2 ukrepov za leto 2018, in da stalno poteka dialog. Zato je res težko razumeti te izjemne pritiske sindikatov z enormnimi zahtevami po dodatnem denarju, ki dosegajo skoraj milijardo, ampak kljub temu mi to jemljemo, bi rekel, odgovorno, spoštljivo do sindikatov in se z njimi seveda bomo o tem pogovarjali. Omenili ste ločeno stavko policistov in dogovor z njimi. Ta dogovor je imel osnovo v zavezi ene od preteklih vlad in pisno soglasje vseh ostalih sindikatov, to je Vlada enostavno zaradi prejšnjih zavez naša Vlada torej morala izpolniti, tukaj nismo imeli manevrskega prostora. Stavka zdravnikov je pa mimo volje naše Vlade dejansko pripeljala to Vlado, nas prisilila v pogajanja. Zato da bi lahko to stavko umilili, da bi državljanom omogočili čimprejšnji neoviran dostop do ene ključnih javnih zdravstvenih storitev, je Vlada na to sprejela kompromisni dogovor s to poklicno skupino, ampak hkrati tudi zavezo, da bo ohranila primerljiv položaj primerljivih delovnih mest z zdravniki. In že v aprilu 2017 smo podali tudi predlog ureditve tega vprašanja. In tudi pri protestu gasilcev, ki edini niso sprejeli uravnoteženega dogovora o odpravi plačnih anomalij, je Vlada še dodatno iskala soglasje vseh ostalih sindikatov. Torej nujno nismo šli v neke… / znak za konec razprave/ solo akcije, ampak smo iskali soglasje ostalih sindikatov, pa čeprav je šlo samo za minimalne spremembe kolektivne pogodbe za javni sektor, nismo dosegli tam soglasja. Pri soočanjem s sedanjim najavljenim strokovnim valom bo Vlada ravnala skladno s svojimi sklepi, zakonskimi možnostmi in predvsem v skrbi za dobrobit države in njenih ljudi. Nadaljevali bomo s pogajanji o stavkovnih zahtevah in iskali čim bolj pravičen in seveda javnofinančno vzdržen kompromis, ki bo javnih uslužbencem omogočal stabilno in primerno plačilo, gospodarstvu pa nemoteno uspešno delovanje, da bo lahko zaposlovalo in povečalo gospodarsko rast.

Hvala lepa.

Poslanka mag. Alenka Bratušek, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Ja. Jaz sicer mislim, da si tako mi kot slovenski narod zaslužijo malo bolj konkreten odgovor glede stavke, ki se pripravlja oziroma se bo izvedla. Je pa dejstvo, da so javni uslužbenci v preteklih letih pokazali, da so odgovoren partner. Vsi ukrepi na področju plač, ki so bili potrebni, da smo državo potegnili iz krize, so bili z njimi usklajeni, tako da tisti, ki vam je napisal, da socialnega dialoga prej ni bilo, se je krepko zmotil ali pa namerno zlagal. Očitno je pri vaši Vladi problem v komunikaciji. Očitno sindikati vašemu ministru ne zaupajo in v njem ne vidijo kredibilnega sogovornika. Vse Vlade do danes smo znale rešiti stvari preden je prišlo do tako drastičnega ukrepa kot je splošna stavka v javnem sektorju. Že samo to dejstvo pove veliko. Potem se pa dotaknimo še zaposlenih na Sovi, ki stavkajo že mesec in pol in vi kot nadrejen tej službi ne ukrepate. Nam lahko poveste: Zakaj ne? Je Sova tako nepomembna in nepotrebna služba, ste za stavko v Sovi neposredno odgovoren vi? Očitno igrate na karte konflikta med javnim in zasebnim sektorjem. Očitno ocenjujete, da se vam bo ta stavka politično izplačala. Zaprti vrtci, zaprte šole, zaprte zdravstvene ordinacije, sladke skrbi, pravi nek vaš poslanec. Za ljudi po mojem te skrbi ne bodo tako sladke.

Gospod Cerar! Kako mislite rešiti državo, ponavljam, pred kaosom, ki lahko nastane zaradi splošne stavke? In zanima me ali ta Vlada sploh ima kakšen načrt za rešitev nastalega problema? Ali boste tudi to, ta problem pustili naslednji Vladi?

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Jaz vidim, spoštovana poslanka, da vam ni do odgovora, ampak vam je do tega, da bi kovali politične točke v tem dialogu. Pa bom še jaz povedal nekaj ker je zelo pomembno na širši ravni.

Naša Vlada je državo potegnila iz krize, ustavila naraščanje javnega dolga, ki ga je vaša Vlada enormno povečanje seveda vlade pred tem, v ponovno vzpostavila prekinjen socialni dialog ali dejstvo, kar ni izmišljotina, ampak je dejstvo, povečala plače, v vseh teh letih so šle plače, v zadnjih treh letih navzgor, usklajevali smo pokojnine, usklajevali minimalno plačo, zagotovili minimalno pokojnino na višji ravni, skratka smo šli ravno v smeri pomoči ljudem, ki so ravno v času krize, ki je kar nekaj vlad pred nami ni uspelo zmenedžirati, ni uspelo državo potegniti iz nje, pripeljale ljudi v zelo hudo stanje. Res je, napoveduje se stavke, ampak niti približno ne v tem smislu kot leta 2010, 2012 in 2013, ko je šlo za huda eksistenčna vprašanja ljudi v javnem sektorju, ko smo imeli tudi stavke, kjer je sodelovalo 80 tisoč zaposlenih, 100 tisoč zaposlenih, podobno po napovedih in izvedbi, kjer je bil stavkovni val zelo hud. Mi smo zadeve stabilizirali, za razliko od vas smo umirili stanje, zmanjšujemo javni dolg, konsolidiramo javne finance, urejamo to državo, seveda pa razumem, ljudje bi radi še hitreje še več, ampak dobivajo vsako leto več in tudi zdaj se bomo zelo resno, odgovorno pogovarjali s sindikati. Smešno pa je, da s perspektive preteklih obdobij, ko je bila Slovenija v hudi krizi, ko smo tonili, ko smo bili neugledni, ko je prišlo do razprodaje naše državne srebrnine in podobno, zdaj razpravljati o tem kaj je dosegla ta vlada. Ta vlada zagotavlja stabilnost, zagotavlja razvoj, gospodarsko rast, seveda skupaj z gospodarstvom in drugimi deležniki in se trudi za vse te ljudi v javni upravi, pa tudi v gospodarstvu, predvsem tistimi, ki prejemajo najnižje dohodke, najnižje pokojnine, pa tudi za ostale da bi čim bolj sorazmerno, bi rekel, pravično tudi povečali njihove dohodke. Seveda pa ne moremo deliti tega, česar nimamo. In v tem je tista poanta… / znak za konec razprave/ mi moramo biti javnofinančno vzdržni. Verjemite mi, tudi jaz bi dal raje še več vsem, v vseh javnih sferah, tudi delavcem v gospodarstvu, rad bi jim dal še več, ampak lahko damo toliko kolikor država zmore, da ne bomo spet zašli v krizo. In to je zdaj tista demagogija, razdelite zdaj to, kar imamo, razdelite tudi tisto, česar nimamo, da bomo, ne vem, dobili volitve ali karkoli, potem pa bomo spet čez eno leto se spraševali kaj se nam je… / znak za konec razprave/ zgodilo, ko bo šlo vse navzdol. Na to enostavno ne pristanem, ta vlada bo odgovorno še naprej zviševala plače, odpravljala omejitev, ki so bile iz preteklih let, tako da bo za vse bolje, ampak na dolgi rok, da bo to… / izklop mikrofona/ trajnostno vzdržno.

Hvala.