Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.

Pričenjam 39. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: gospa Irena Grošelj Košnik, gospa Iva Dimic, dr. Dragan Matić, dr. Franc Trček, gospod Ivan Prelog, gospod Žan Mahnič do 14. ure, gospod Ljubo Žnidar, gospod Roberto Battelli, dr. Vinko Gorenak, gospod Franc Breznik in mag. Matej Tonin.

Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalno sekretarko Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Sodnega sveta k 31. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 39. seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 12. marca 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda seje nisem prejel.

Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 39. seje razširi s 1.A točko, to je z obvestilom dr. Miroslava Cerarja o odstopu s funkcije predsednika Vlade Republike Slovenije. Predlog za širitev ste prejeli v četrtek, 15. 3. 2018. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Potem zaključujem možnost razprave in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda.

Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 67, proti pa ni bil nihče.

(Za je glasovalo 67.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

V skladu z časovnim potekom seje bo zbor 1a. točko obravnaval v torek, 20. marca 2018 ob 9. uri.

Prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem ter sprejeto dopolnitvijo.

Glasujemo.

Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 70, eden pa je bil proti.

(Za je glasovalo 70.) (Proti 1.)

Ugotavljam, da je dnevni red 39. seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 29 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. V zvezi s to točko se je za danes opravičil mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, dr. Miro Cerar.

Poslanec Luka Mesec imate besedo, da zastavite vprašanje predsedniku Vlade Republike Slovenije dr. Miru Cerarju.

Hvala za besedo in lep pozdrav, spoštovani predsednik Vlade.

Kot napovedano vam bom zastavil vprašanje o napovedani porabi 1,2 milijard evrov za oborožitvene zahteve NATO. Zato je neposredno odgovorna vaša Vlad, obrambni ministri NATA so namreč junija lani potrdili cilje NATA za Slovenijo, pri čemer so kot prioritetni cilj za našo državo sprejeli oblikovanje dveh bataljonskih skupin, za kar naj bi slovenski državljani v naslednjih osmih letih, se pravi do leta 2025 porabili 1,2 milijardi evrov. Moje prvo vprašanje se glasi, od kje Vlada črpa legitimnost za takšno odločitev? Če dam nekaj primerjav, 1,2 milijardi evrov je več kot je znašal proračun Ministrstva za zdravje v zadnjih 8 letih, 1,2 milijardi evrov je več kot bo stal drugi tir, 1,2 milijardi evrov je znesek za katerega bi lahko zgradili dvanajst pediatričnih klinik. Zato me zanima kako lahko Vlada, s kakšno legitimnostjo sprejme takšno odločitev brez posvetovanja z državljani?

Dalje, zanima me namen te odločitve, Slovenija ni vojaško ogrožena, o tem mislim, da se strinjamo, obdani smo z državami članicami EU, z vsemi imamo bolj ali manj prijateljske odnose in nobenih indicov ni, da bi se kaj takega utegnilo v bližnji prihodnosti spremeniti, zato me zanima, čemu bosta služili ti dve bataljonski skupini, za kar bi bilo potrebno ne samo investirati 1,2 milijardi evrov, ampak 2 tisoč 100 vojakov za vzdrževanje teh dveh skupin. Konec koncev gre za skupini, ki sta predvsem ofenzivni in zanima me kako bosta poskrbeli, kako bosta prispevali k obrambi te države, to je moje drugo vprašanje. In tretje vprašanje, glede na to, da cilji NATA še niso sprejeti, so sprejeti, niso pa še preneseni v planske dokumente in, da je odločitev glede novih oklepnikov prestavljena na oktober, se pravi v čas nove Vlade, smo v Levici vložili pobudo za posvetovalni referendum o investiciji 1,2 milijardi evrov. Kot predsednik Vlade ste odstopili, ste pa še vedno predsednik največje stranke v tem sklicu Državnega zbora, zato me zanima, če boste pobudo Levice za posvetovalni referendum podprli in s tem dali državljanom možnost, da se na referendumu, ki bi bil lahko na dan volitev, odločijo o tem.

Hvala.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za odgovor.

Spoštovani poslanec Luka Mesec.

Torej, če prav razumem se vaša stranka tudi načelno zavzema za izstop Republike Slovenije iz Zveze Nato. In tudi razprave seveda gredo v tej smeri zelo pogosto. Naj povem, da Vlada Republike Slovenije in pravzaprav vsi smo zavezani referendumski odločitvi, ki jo je tudi potrdil Državni zbor pred leti, ko smo se Slovenci izrekli za vstop v Zvezo Nato. In ta referendumska odločitev in odločitev, seveda, najvišjega potem predstavniškega organa je zavezujoča. Naj poudarim, da je bila ta odločitev za vstop v Zvezo Nato in s tem za sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe sprejeta tudi zato, ker pomeni nižje skupne stroške financiranja naše nacionalne obrambe. Vemo, če bi sami morali nositi vse stroške bi bili večji in tudi bili bi hendikepirani, ker nekaterih zmogljivosti sami ne bi mogli na ta način zagotavljati, kot v kombinaciji s sosednjimi državami, ki so članice Nata in drugimi v članstvu Nato. Tako da s tega vidika naj poudarim, da vse odločitve, ki temeljijo na tem, da seveda krepimo našo vojsko kot seveda del obrambne Zveze Nato, to je nekaj, kar ima vso legitimno in legalno podporo s strani tega spoštovanega telesa in tudi ljudstva Republike Slovenije.

Naj tudi rečem, da se ne strinjam z vami, da je Slovenija kar tako povsem vojaško neogrožena, tako se vedno zdi ta hip. Tako smo pred nekaj leti mislili, da so varnostni problemi, vsaj nekateri so tako mislili, kar naenkrat za vselej rešeni in podobno. Vidimo, da je varnost in obramba še kako pomembna sestavina neke državotvorne nacije in države. In zato v okviru, ki sem ga povedal, ko smo članica Nata, ko moramo skrbeti za obrambno sposobnost države, smo najprej kot odgovorna vlada zaustavili trend padanja sredstev za vojaške namene, potem smo jih v tem mandatu nekoliko povečali. Seveda pa hkrati tudi skrbimo za vse ostale vladne programe, sociala, zdravstvo, šolstvo, znanost, kultura in tako naprej. Res je, da se je Vlada seznanila leta 2016 s sklepi strateškega pregleda obrambe 2016, ki med glavnimi razvojnimi cilji zagotavlja na nacionalnih obrambnih zmogljivosti predvidevajo oblikovanje dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin. Ti sta bili 2017 junija potrjeni kot dve ključni zmogljivosti Republike Slovenije tudi v paketih ciljev zmogljivosti Nata 2017. Dejstvo je, da Slovenija ne more iti naprej, kot članica Nata pa tudi ne more zagotavljati varstva Slovenije in tudi ne varnosti svojih vojakinj in vojakov, če nima ustrezno modernizirane vojske. In zato Slovenija mora gledati dolgoročno naprej. In ministrstvo je že pripravilo predlog srednjeročnega obrambnega programa za leto 2018 do 2023, ki je pripravljen za medresorsko usklajevanje. In tukaj smo sedaj, spoštovani poslanec in ostale poslanke in poslanci. Zadeva še ni bila dlje pripeljana kot do medresorskega usklajevanja na Vladi, torej še zdaleč Vlada ni o tem sprejela nekih dokončnih finančnih odločitev. Te bodo morale biti zelo trezno premišljene. Seveda vse skupaj v javnofinančnih okvirjih, ki bodo še naprej uravnotežili, bi rekel, naš slovenski razvoj, kot smo ga zastavili tokrat sedaj v pozitivni smeri.

Želim poudariti, da s tega vidika bodo stvari premišljene. Zagotovo bodo tudi potekale še razprave v pristojnih odborih Državnega zbora ali tudi širše in zato ne dvomim, da bo tako Vlada kot Državni zbor v prihodnje, ko bo o tem dokončno odločala, ko bodo sprejete te odločitve tudi s finančnimi posledicami, ravnala skrbno in ne tako, da bi na eni strani povzročila našo obrambno nesposobnost. Tu moramo biti skrbni do naših vojakinj in vojakov in seveda do vseh Slovencev, ki jih obrambna sposobnost varuje, hkrati pa moramo paziti, da se država tudi razvija na drugih področjih, da skrbi za socialno ogrožanje skupine prebivalstva, da bomo kvaliteto življenja dvigovali še naprej in da bo dobro za vse, kot pogosto rečem.

Kar zadeva vašo referendumsko pobudo, takšno kot je sedaj oblikovana zaenkrat ne morem podpreti, kajti referendumsko vprašanje je oblikovano premalo določno in je v tem smislu še nejasno in zavajajoče. Tako da dopuščam, seveda, nekje v prihodnosti tudi možnost referendumskega vprašanja o čem takem. Kajti, tu gre za velike odločitve, se strinjam, o katerih je lahko tudi ljudstvo povprašano. Verjamem pa, da bo, kot sem rekel, Državni zbor in da bo Vlada v tem kontekstu pomagala s sprejemom prave odločitve. Če bo potreba po referendumu se bo izkazalo v prihodnje, ko bodo te odločitve bolj jasno nastavljene. Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Poslanec Luka Mesec imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.

Ja, hvala za besedo in lep pozdrav.

Zdaj, predsednik Vlade pravi, da legitimnost črpa iz referendumske odločitve državljank in državljanov o članstvu v Natu. Glede tega me potem neposredno zanima, ali nam je Nato zagrozil, da bomo v primeru, da ne investiramo 1,2 milijard evrov v opremo dveh bataljonskih skupin, iz te zveze izključeni. To je moje prvo podvprašanje.

Drugo, ponovno me zanima, od kje vam legitimnost. Šel sem pogledati predvolilne obljube Stranke Mira Cerarja, zdaj Stranke modernega centra. Nikoli niste govorili o tem v predvolilnih nastopih. Torej, državljanom vnaprej niste povedali. Šel sem pogledati koalicijski sporazum. Nikjer ne piše, da se bo ta investicija zgodila. Šel sem pogledat program stranke SMC. Nikjer ne piše, da boste porabili 1,2 milijardi evrov. Torej, zanima me, kdaj in kje ste državljanom to obljubili in kdaj so vam državljani dali za to mandat.

Dalje, ko pravite, da bi sami nosili bistveno večje stroške obrambe, če te odločitve ne sprejmemo … Islandija je članica zveze Nato, pa svoje vojske sploh nima. Vse višegrajske države, ki so članice zveze Nato, na prebivalca za vojsko porabijo bistveno manj, kot porabi Slovenija. Avstrija… / znak za konec razprave/ ni članica Nata, pa za vojsko porabi manj, kot porabi Slovenija. Torej, zanima me, od kje ta vaša trditev.

In zadnjič, ko pravite, da se ne strinjate, da Slovenija ni vojaško ogrožena … Zanima me, kdo jo potem ogroža in kako naj bi ti dve bataljonski skupini prispevali k obrambi.

Hvala.

Predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa.

Kot sem rekel, članstvo v Natu je dejstvo, ki ga sprejema tudi naša Vlada, tako kot vsaka pred nami, po odločitvi na referendumu in na Državnem zboru, in sicer tako, da… Jasno je, da Slovenija je članica Nata, tako kot je članica Evropske unije in te zadeve, te zaveze mora spoštovati.

V zvezo Nato prispevamo enega najnižjih odstotkov BDP med vsemi članicami. To je tudi na nek način naš izziv. Poudarjam, enega najnižjih zneskov. Seveda pa smo v drugih segmentih nekje do zdaj to kompenzirali s kvaliteto usposabljanja naše vojske in sodelovanja v misijah, pa vendar, tukaj je dejstvo tako in ne takšno, kot ste rekli, da druge države prispevajo manj. Nasprotno, Slovenija prispeva zelo malo v primerjavi z drugimi.

Ko smo oblikovali to Vlado, spoštovani gospod poslanec Mesec, marsičesa nismo mogli predvideti. Nismo mogli predvideti begunskega vala, terorističnih groženj in napadov v naši okolici, geostrateških razmer, ki se zaostrujejo s krizami v bližini Evrope, okoli Evrope, z jedrskimi grožnjami temu svetu, in podobno. Vedno bolj vidimo, da tudi v neposredni soseščini nismo imuni na take grožnje, zato, spoštovani poslanec, je še kako pomembno, da je Vlada odgovorna, da skrbi za obrambno sposobnost države - ne samo naša, vsaka vlada bo morala to početi -, da skrbimo tudi za varnost državljank in državljanov in zato moramo skrbeti, da se vojska modernizira. Koliko, na kakšen način, tukaj pa je treba korektno sodelovati s stroko in seveda z drugimi deležniki. Politika bo sprejemala dokončne odločitve na način, ki jih bo stroka seveda podpirala in ki bodo sploh javnofinančno vzdržne. Jaz zagotavljam, da ne bi, in nimam namena tudi sedaj, kolikor bom deloval kot predsednik Vlade v opravljanju tekočih poslov in nujnih zadev, nimam namena ne oslabiti sposobnosti vojske, ne seveda z nekimi neracionalnimi izdatki slabiti katerokoli drugo sfero v državi. Tako da, brez skrbi, ta Vlada ne bo storila nič takega, kar vas skrbi, je pa treba gledati naprej in vojska ima pač neke zakonitosti delovanja in mora imeti… / znak za konec razprave/ neke strukture in o tem, verjamem, bomo imeli še veliko diskusij, do kje in kako bomo morali te strukture modernizirati.

Hvala lepa.

Poslanec Luka Mesec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor opravi razpravo o odgovoru.

Ja, hvala za besedo, še zadnjič.

Kot ste lahko sami razbrali, mi premier ni odgovoril na vprašanja, zato predlagam, da se o njih pogovorimo v Državnem zboru. Najprej, vprašal sem ga, če je Nato zagrozil Sloveniji, da nas bo izključil v kolikor ne investiramo te 1,2 milijardi evrov. Na to nisem dobil odgovora. Drugič, vprašal sem ga, čemu bosta služili ti dve bataljonski skupini in kako je Slovenija varnostno ogrožena. Odgovoril je, nismo pričakovali begunskega vala, torej se mi poraja vprašanje, bomo naslednji begunski val, če bo, pričakali z bataljonskimi skupinami. Nismo pričakovali terorizma, bomo proti terorizmu porabili težke oklepnike. Ali se bo proti temu borila policija? Niste pričakovali novih jedrskih groženj, bodo novi oklepniki pripomogli k razrešitve tega problema. Ali bi morda podpis sporazuma o jedrski razorožitvi, ki so ga podpisale številne države na pobudo Avstrije, Slovenija ga pa ni, ker je zopet rekla, zavezani smo članstvu Nata. Mislim, da je treba opraviti temeljito razpravo o tem kam bomo investirali te 1,2 milijardi evrov. Premier je napačno informiran o tem koliko zapravijo sosednje ali pa podobne države za vojsko. Vam bom dal samo eno primerjavo. Češka in Slovenija. Slovenija za vojsko na prebivalca porabi 258 dolarjev, Češka 238 dolarjev. V zrcalni sliki Češka za razvoj in raziskave na prebivalca porabi 108 dolarjev, Slovenija pa 96. In mislim, da si lahko s tem odgovorite, zakaj nas Češka razvojno dohiteva in kam bo peljalo, če bomo še naprej varčevali prav v vseh podsistemih države, ne bo pa nam nikoli škoda dati 1,2 milijardi evrov za vojsko in to mimo kakršnegakoli mandata državljanov, mimo kakršnegakoli posveta z njimi, mimo kakršnegakoli dogovora. Predlagam, da se o tem pogovorimo, Levica pa vztraja pri svoji zahtevi po posvetovalnem referendumu in upamo, da si bo po današnjem pogovoru tudi premier, predsednik največje strank v tem parlamentu glede te investicije premislil.

Hvala.