Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjam 55. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Simona Kustec Lipicer od 16.30 do 18.30 ure - malo miru prosim, velja za vse, ne samo za poslance - gospa Urška Bank od 17. ure dalje, gospa Ksenija Korenjak Kramar, gospa Irena Grošelj Košnik, mag. Tanja Cink, gospa Marija Antonija Kovačič, gospa Marinka Levičar, gospa Iva Dimic, gospa Marija Bačič, gospa Nada Brinovšek, gospa Anja Bah Žibert, gospod Branko Zorman, mag. Dušan Verbič, mag. Branislav Rajić, gospod Ivan Prelog, gospod Uroš Prikl, gospod Matjaž Han od 16. ure dalje, dr. Vinko Gorenak, gospod Jan Škoberne od 16. ure dalje, Miha Kordiš, gospod Igor Zorčič od 18. ure dalje, gospod Jože Tanko od 17. ure dalje, gospod Roberto Battelli, dr. László Göncz od 16. ure, gospod Marijan Pojbič, od 17. ure bom odsoten tudi sam ter gospa Suzana Lep Šimenko. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade, vse prisotne pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 55. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek 12. marca 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo.

Navzočih je 60 poslank in poslancev, 59 jih je glasovalo za, nihče pa ni bil proti.

(Za je glasovalo 59.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 55. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI S PRIHODNOSTJO SLOVENIJE. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev s prvo podpisanim mag. Matejem Toninom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 19 poslank in poslancev s prvo podpisanim mag. Matejem Toninom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem najprej besedo predstavniku predlagatelja mag. Mateju Toninu.

Drage poslanke in poslanci, ministrice in ministri, dober dan, lepo vas je videti v takem številu, človek ne bi moral verjeti, da razprava o prihodnosti Slovenije pritegne toliko poslancev, kar je vsekakor pozitivna in dobra stvar. Tudi, če pogledate odziv Vlade, ki je na ta naša priporočila prišel je bil to eden izmed najdaljših odzivov na več kot 80 straneh so popisali svoja mnenja in to so vsekakor spodbudne besede. Tega bi se morali veseliti in te današnje razprave se zagotovo veselimo, celo več, premalokrat smo se v tem parlamentu pogovarjali o prihodnosti, mnogo prevečkrat o preteklosti, nekateri drugi parlamenti evropskih držav imajo celo odbore, ki se izključno ukvarjajo samo z prihodnostjo, zakaj je to pomembno? Pomembno je zato, da se politika osredotoča na stvari, ki jo čakajo v prihodnosti in prav današnji namen te seje je storiti prav to. Zagotovo si predlagatelji ne delamo nobenih utvar, da bodo ta priporočila zalegla že tej Vladi in tej vladni koaliciji, zgodile so se stvari, žal nekaj let prepozno, ampak tako pač je. Kaj so ključni izzivi, ki nas čakajo v prihodnosti, kaj so ključne stvari, ki nas čakajo v prihodnjih desetih letih. Zadeve, ki jih predstavljamo se jih ne izmišljujemo v opoziciji, ampak so to podatki, ki jih predstavlja Evropska komisija, ki jih predstavlja OECD in ne nazadnje tudi vladni UMAR. In prav vsem tem organizacijam so skupne naslednje stvari, da se mora Slovenija v prihodnosti resno soočati s staranjem prebivalstva, da je potrebno resnično začeti intenzivno zmanjševati javni dolg in ne nazadnje potrebno je spremeniti naše poslovno okolje, ga narediti bolj zanimivega, bolj privlačnega.

Prvi izziv staranje prebivalstva, bi prosil sodelavca, če lahko pokaže graf. Stvari, ki so pred nami so neizprosne, po statističnih podatkih se bo v prihodnjih desetih letih dodatno še upokojilo 100 tisoč naših državljanov, kar pomeni dodaten pritisk na pokojninsko, zdravstveno blagajno in za vse druge podsisteme, ki skrbijo za starejše. Tudi če bi danes vsi intenzivno začeli delati na večji rodnosti se bodo rezultati poznali šele čez nekaj let, čez 30, 40 let. Ampak kljub vsemu smo dolžni vsi, ki sedimo v tej dvorani, storiti kar je v naši moči, da se rodnost po Sloveniji poveča. Trenutna rodnost je nizka, celo v primerjavi z evropskimi državami. Povprečna starost mame, ko rodi prvega otroka je že preko 30 let in to so vse stvari, ki so zaskrbljujoče in kot država, kot politika smo dolžni storiti vse, da mladim čim bolj olajšamo odločitev za otroke. Nekateri jih ne morejo imeti, drugi jih ne želijo imeti…

Malo miru v dvorani, prosim.

Tisti, ki pa si tega želijo pa je potrebno odpravljati vse potencialne ovire, ki obstajajo in mladi največkrat izpostavljajo predvsem službe, stanovanja in pa odnos okolja. To so tri stvari, ki mladim na nek način preprečujejo da bi se bolj pogumno odločali za te stvari.

Naslednji pomemben izziv, poleg staranja prebivalstva, zaradi katerega bo potrebno bistveno prilagoditi naš zdravstveni sistem, ki v zadnjem času kolapsira, tudi naš pokojninski sistem, tudi trg dela je potrebno bistveno modernizirati, če želimo da bomo lahko tem negativnim trendom odgovarjali.

Naslednji pomembni izziv, ki ga izpostavljajo te organizacije je naš dolg države in bi prosil za naslednji graf. Tukaj je zdaj vsa resnica v nominalnem znesku. Lahko boste opazili, da zlasti zdaj predsednik Vlade v odstopu uporablja stavek, da je ta vladna koalicija prispevala k temu, da se je dolg države zniževal. Ampak to so nominalni zneski kjer jasno kaže, da v denarju, da v nominalnem znesku se dolg države praktično ni znižal. Znižal pa se je v odstotku in to zato, ker se je bruto družbeni proizvod države povečal in zaradi tega dolg predstavlja manjši odstotek. Navidezno se je dolg zmanjšal zato, ker so bili naši ljudje bolj pridni, bolj delavni in so več ustvarili ampak žal pa realna slika, ko govorimo o nominalnih zneskih ne kaže kakšnega bistvenega zmanjšanja našega javnega dolga. Zakaj je to pomembno? Zato, ker z javnim dolgom prenašamo naša bremena na prihodnje generacije. Prihodnje generacije bodo morale plačevati vse dolgove, ki jih ustvarjamo danes. In, če pogledate konkretne podatke in se vprašate koliko pri vseh teh dolgovih država plačuje zgolj za obresti, pridete do šokantnih informacij. Praktično vsako leto plačamo zgolj za obresti toliko kot nas stane 2. tir. Predstavljamo si, kaj vse bi lahko s tem denarjem postorili, koliko šol, mostov, cest in drugih stvari bi lahko zgradili, če bi bil naš javni dolg manjši in če bi bilo potrebno plačevati manj za obresti. In čas gospodarske krize, čas gospodarske rasti, kateremu smo bili priča v zadnjih letih je zagotovo najbolj primeren čas, da se javni dolg znižuje. V času krize je to izjemno težko početi, ko je čas debelih krav je mnogo več manevrskega prostora, da to storimo.

In, če slučajno, bog ne daj, pride naslednja kriza, je problem, ki ga Slovenija ima, da nima več manevrskega prostora. Ko je po letu 2008 v Slovenijo treščila gospodarska in ekonomska kriza je v tistem času imela Slovenija javni dolg v višini nekaj več kot 22 % BDP. In vlade, ki so prišle po letu 2008 so lahko te stvari na nek način balansirale, mehčale, s povečanim zadolževanjem. Zato smo v času krize iz 22 % BDP javnega dolga prešli na preko 80 %. Problem, ki ga pa imamo v prihodnosti je pa ta, da če se nam zgodi nova kriza, mi tega manevrskega prostora nimamo več.

Naslednji izziv, ki nas čaka, je okorno poslovno okolje. Pa da ne boste dejali, da opozicija govori nekaj po svoje in da namenoma slikamo črne stvari, poglejte si ta graf. Slovenija je znotraj Evropske unije na 20. mestu po konkurenčnosti, na svetovni ravni pa na 48. mestu. In če želimo v Sloveniji zadržati tistih 8 tisoč mladih, ki nam vsako leto odide preko naših meja, potem enostavno je potrebno izboljšati naše poslovno okolje na način, da bodo lahko v tej državi tudi službe, ki bodo dobro plačane, od katerih bodo ljudje dobro živeli. To je osnovna poanta. Kakšno je naše poslovno okolje vam, mislim da, govori poseben zakon, poseben zakon o Magni, v neki normalni državi posebnega zakona za investicijo ne bi potrebovali, da pa je zadeva še nekoliko bolj tragična, si pa poglejte različno obravnavo domačih in tujih podjetnikov. Medtem, ko smo za Magno sprejemali posebni zakon, za Joca Pečečnika, ki bi prav tako želel milijonsko investirati v Slovenijo, takšnega posebnega tretmaja Vlada ni pripravila in to so razlike, ki težijo, ki bremenijo slovenske podjetnike in to je ena izmed stvari, ki jo je potrebno odpraviti.

Zagotovo pa takoj naslednjo Vlado po vladi Mira Cerarja čakajo trije ključni izzivi. Če gremo naprej, zagotovo je pr… Torej, tri ključne naloge, če gremo zdaj od izzivov k nalogam. Prva naloga je zagotovo znižati davčno obremenitev dela. Primerjalno z drugimi državami, zlasti s tistimi, ponovno ta graf prikazuje, s tistimi, s katerimi Slovenija tekmuje je ta davčna obremenitev visoka in jo je potrebno znižati. Naslednja stvar je, modernizirati moramo zdravstveni sistem, poglejte kako intenzivno so zrastle čakalne dobe, kako se je povečalo število ljudi, ki preko dopustnih mej čakajo na zdravljenje in to v času te Vlade. In še zadnja stvar, če želimo zagotoviti pravičnost v tej državi, potem se je treba resno lotiti tudi sodstva, vidite, da praktično slovenskemu sodstvu ljudje izjemno slabo zaupajo. In to so tri ključne naloge, ki čakajo vlado v prihodnosti in vesel bom, če se bomo končno danes o teh stvareh tudi v tej hiši začeli izdatno pogovarjati.

Srečno!

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavniku predlagatelja, mag. Andreju Širclju.

Hvala lepa, spoštovani predsednik! Spoštovane ministrice, ministri, kolegi in kolegice!

Danes razpravljamo o zelo pomembni temi in sicer o prihodnosti Slovenije. Jaz se bom najprej ustavil za začetek in seveda za sam okvir, če govorimo o Sloveniji, na kaj si pravzaprav razumem ali pa razumemo pod Slovenijo. Na eni strani seveda razumemo to kot državo. Na drugi strani pa razumemo seveda tudi na Slovenke in Slovence. Mislim, da je danes, v sedanjem trenutku poudarek na Slovencih in Slovenkah, namreč država je seveda za to, da Slovenke in Slovenci v tej državi mirno, varno, lepo živijo in imajo seveda določeno kvaliteto življenja. In če govorimo seveda o slovenski državi, potem moramo krepiti, zagotoviti obstoj in razvoj, ne samo države same po sebi, ampak tudi države s slovensko kulturo, slovensko umetnostjo, slovensko identiteto, skratka z vsem tistim kar daje pravzaprav tej državi nek primat in seveda na to je treba gledati ob vseh tistih zadevah in podatkih, ki so v samem gradivu in kaj je pravzaprav tukaj dejansko treba narediti. Zato seveda, da bomo imeli slovensko državnost, da bomo imeli seveda slovensko državo in slovensko državotvornost, moramo Slovenkam in Slovencem zagotoviti ustrezno kvaliteto življenja in ustrezno perspektivo. Najprej pa moramo seveda to, kar je že kolega Tonin povedal, ob teh demografskih trendih, ki dejansko danes so in ki, te smeri razvoja, moramo zagotoviti zadosti Slovenk in Slovencev v tej državi. To je najbrž prvo. Da pa jih bomo, je treba dati seveda tem, tej demografski politiki in tem družinam in tem otrokom ustrezno perspektivo. Perspektivo seveda zaradi tega, da ne bodo odhajali. Perspektivo zato, da bodo dejansko tudi tukaj ostali Slovenci in Slovenke, še enkrat poudarjam, Slovenci in Slovenke. To bomo zagotovili seveda s tem, da jim bomo zagotovili ustrezno izobrazbo, da jim bomo zagotovili ustrezno kvaliteto življenja in seveda vse tiste zadeve, ki pravzaprav zagotavljajo dostojno in dostojanstveno življenje. Tukaj so seveda pomembni makroekonomski kazalci, o katerih smo tudi govorili, pomembni so seveda zaradi tega, da prihodnji rodovi ne bodo plačevali obresti nas očetov in dedov, zato da bodo lahko živeli dejansko od svojega dela in da bodo lahko dejansko konkurenčno, da bodo seveda dostojanstveno živeli. Zato jim je treba zagotoviti konkurenčno okolje, konkurenčno okolje do drugih držav, do Evropske unije, do svetovnih držav. In to konkurenčno okolje seveda pa podrazumeva, bom rekel, ustrezne parcialne politike, kot so na primer davčna politika, finančna politika, okoljska politika in tako naprej, skratka celotna gospodarska politika. Ampak ta, vse te, ti rezultati teh politik se morajo odraziti na kvaliteti življenja. Nič nam ne pomaga, če imamo rast bruto družbenega proizvoda 3, 4 ali 5 %, če se to ne pozna na kvaliteti življenja. Danes to imamo, pa se ljudem to enostavno ne pozna v žepih. Nič nam ne pomaga, če imamo ustrezen indeks nezaposlenosti, če odidejo vsako leto… / znak za konec razprave/ 8 tisoč ljudi v tujino. Če je v sosednji Avstriji zaposlenih 21, 22 tisoč prebivalcev, od tega se jih je 11 tisoč že preselilo v zadnjih letih. Skratka, danes se pogovarjamo o prihodnosti, prihodnosti države in seveda prihodnosti Slovenk in Slovencev.

Hvala lepa.

Predlog priporočila je 13. 3. 2018 obravnaval Odbor za gospodarstvo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel delov predloga priporočila, je predsednica odbora ugotovila, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku gospodu Marku Ferlugi.

Dober dan. Pozdrav, ministrica, ministrom, državnim sekretarjem in vsem ostalim v dvorani.

Torej Predlog priporočila Vlade Republike Slovenije v zvezi s prihodnostjo Slovenije je obravnaval Odbor za gospodarstvo na 56. nujni seji, 13. 3., kot matično delovno telo. Odboru je bilo poleg predloga priporočila predloženo naslednje gradivo: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Vlade. Kvalificiran predlagatelj k predlogu priporočila niso vložili amandmajev. Na seji je predstavnica Zakonodajno-pravne službe pojasnila, da amandmaji k predlogu priporočila niso bili vloženi in tako pripombe službe iz pisnega mnenja k posameznim členom niso bile odpravljene. Državni sekretar na Ministrstvu za finance je v okviru predstavitve pisnega mnenja Vlade pojasnil, da se Vlada zaveda izzivov, s katerimi se sooča Slovenija, in jih tudi naslavlja ter predlaga rešitve. Pojasnil je, da je Vlada sprejela številne ukrepe za spopadanje z aktualnimi in s prihodnjimi izzivi, njihovi učinki pa se odražajo v izboljšanju ključnih socialno-ekonomskih kazalnikov in konkurenčnosti. Pri tem je izpostavil zlasti izboljšanje stanja na trgu dela, rast gospodarstva, rast likvidnosti, cenejše zadolževanje in postopno odpravljanje kriznih ukrepov na področju transferjev, plač in pokojnin. Izpostavil je tudi dejstvo, da Evropska komisija nedavno v javnem poročilu ugotavlja, da je Slovenija končno odpravila makroekonomska neravnotežja. V nadaljevanju se je državni sekretar opredelil tudi do navedb predlagatelja s pristojnosti Ministrstva za finance ter predstavil ukrepe tega ministrstva, ki so bili izvedeni za izboljšanje zakonodajnega in poslovnega okolja ter dviga konkurenčnosti. Na seji je sodeloval tudi državni sekretar Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki se je opredelil do navedb predlagatelja s pristojnostmi tega ministrstva ter podrobno predstavil ukrepe, ki jih je Vlada sprejela na tem področju. V razpravi je predstavnik predlagatelja poudaril pomen predlaganega priporočila za spodbudo k hitrejšemu ukrepanju in sprejemu nujnih reform na določenih področjih. V razpravi so posamezni razpravljavci menili, da Vlada ni izvedla potrebnih ukrepov in korenitih reform na nekaterih ključnih področjih. Nasprotno so posamezni člani odbora menili, da je bilo delo Vlade opravljeno uspešno in izpostavili nekatere uspešne projekte Vlade. V razpravi je bilo izraženo tudi mnenje, da bi morale vse Vlade poleg gospodarske rasti zasledovati tudi ostale cilje in sicer izboljšanje kvalitete življenja, zmanjševanje družbene neenakosti in zagotavljanje delovnih mest ter višje dodane vrednosti. Po končani razpravi je odbor v skladu z glasovanjem o vseh delih predloga priporočila in ga ni sprejel.

Hvala za pozornost.

Za uvodno obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za javno upravo, gospodu Borisu Koprivnikarju.

Hvala predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, ministrice in ministri, državni sekretarji!

Slovenija se prav tako kot tudi vse druge države, stalno sooča s pomembnimi izzivi, ki potrebujejo odgovore in rešitve vsakokratne oblasti, tako izvršne kot tudi zakonodajne. Meni je tudi zelo blizu stališče, da se politika ukvarja s politiko, kot jo sam razumem, z dolgoročnim načrtovanjem in ne zgolj s politiko v smislu boja za oblast. Vlada se teh in številnih drugih izzivov seveda zaveda in ne nazadnje jih tudi ves čas svojega delovanja naslavlja. Do zdaj je oblikovala že mnoge rešitve, številne pa ste v zakonodajnem postopku podprli tudi poslanci. Nekatere izzive v svojem gradivu navaja tudi predlagatelj, zato se zelo na kratko lahko odzovem nanje tudi malo bolj konkretno. Visok javni dolg, ki je bil omenjen, ki ga je ta Vlada podedovala, se občutno zmanjšuje, seveda glede na rast bruto domačega proizvoda, predvsem pa je pomembno, da so naša podjetja v bistveno boljši kondiciji, da se sredstva namenjajo za razvoj in ne zgolj za lastninjenje, tako kot je bila to tudi praksa v preteklosti. S poslovnim okoljem seveda ne bomo nikdar zadovoljni, pa vendar ga s sistematičnimi ukrepi postopno izboljšujemo, kar kaže tudi izboljšanje uvrstitve na mednarodnih lestvicah konkurenčnosti. Sistematično zbiramo, izvajamo in tudi spremljamo številne ukrepe za izboljšanje poslovnega okolja, ki so bili tudi javnosti predstavljeni s konkretnimi ocenami in konkretnimi izračuni. Naše zdravstvene storitve so med najbolj dostopnimi med državami OECD, vsem pa so dobro znani tudi napori te Vlade za izboljšanje delovanja in racionalno zdravstvenega sistema, ki se ne bodo končali in je prav, da se ne končajo. Povečala so se vlaganja v infrastrukturo, znanost, višajo se prihodki občin, zdravstva, številnih drugih področij, ki so ključna za dobrobit državljanov in ne nazadnje postopno naraščajo tudi plače tako v zasebnem kot v javnem sektorju. Tudi pokojnine postopno naraščajo, že sprejeta pokojninska reforma pa daje rezultate, vsekakor pa bo nujno v prihodnje še bolj intenziven odziv na zaskrbljujoče demografske trende. Na področju davčnih obremenitev so bili izvedeni prvi koraki v smeri prestrukturiranja davčne obremenitve in te bo tudi nujno nadaljevati. Tuji investitorji z zelo pomembnimi naložbami izkazujejo, da naše poslovno okolje lahko ponudi vse pogoje za uspešno delovanje, celo tehnološko najbolj zahtevnih podjetij. Storitve širšega javnega sektorja sledijo povečanemu povpraševanju, ožja državna uprava pa ohranja vzdržen in primerljiv obseg tudi z drugimi državami. Sprejeta je strategija razvoja javne uprave in pripravljeni zakoni na področju plač in uslužbenskega sistema za katere žal nismo uspeli pridobiti soglasja s sindikalne strani, da bi tako izboljšali učinkovitost javnega sektorja. Pa vendar smo z izjemno zahtevnimi projekti na področju informatike, upravljanja s stvarnim premoženjem, javnih naročil in številnih drugih področij ustvarili več 10 milijonske prihranke in dolgoročno izboljšali delovanje nekaterih ključnih državnih podpornih sistemov. Pri sami transparentnosti delovanja pa smo se po mednarodnih meritvah iz čistega repa lestvice prebili med t.i. »trend seterje«.

Tudi na trgu dela so vsekakor potrebne izboljšave, za katere pa bo treba doseči konsenz med vsemi družbenimi skupinami, pa vendar je bistvena sprememba ta, da se je radikalno izboljšala zaposlenost. Družinski prejemki in socialni transferji, kljub ugodnim gospodarskim razmeram naraščajo, kar blaži stiske najbolj ogroženih.

Nova prostorska zakonodaja je pred vami.

Sodni zaostanki so se prepolovili in v celoten pravosodni sistem so bile vnesene številne izboljšave, ki bodo tudi dolgoročno povečale zaupanje v pravosodni sistem.

Še in še bi lahko našteval številne aktivnosti te vlade in Državnega zbora, v smeri izboljšanja javnega sistema. Tudi izvzetje Slovenije iz nadzora Evropske komisije na področju makroekonomskih neravnovesij kaže, da smo si pridobili zaupanje mednarodne skupnosti, da znamo s skrbnostjo dobrega gospodarja upravljati z državo kot celo. Končno smo dosegli stanje, ko porabimo toliko, kot dejansko ustvarimo. Temu pritrjujejo tudi bistveno izboljšane uvrstitve na številnih lestvicah, mednarodnih primerjav, tako z vidika poslovnega okolja, investicijske privlačnosti, transparentnosti in kar je bilo večkrat omenjeno, tudi primerjave s področja kakovosti življenja v naši državi.

V sklicu te seje je predlagatelj predvsem želel opozoriti na probleme, s katerimi se soočamo, in kot je bilo že rečeno, iz odgovora te vlade je več kot jasno razvidno, da se ne samo zavedamo, ampak tudi konkretno naslavljamo vse izpostavljene probleme, vsekakor pa ne moremo trditi, da smo vse probleme tudi čudežno rešili v mandatu te vlade.

Sled vsega navedenega pa se nekako ne morem znebiti občutka, da na našo državo in delo te vlade gledamo iz dveh popolnoma različnih zornih kotov. V mednarodnem prostoru smo prepoznani, kot zgodba o uspehu. Država, ki se hitro razvija i hitro modernizira, država, s stabilno in zdravo gospodarsko rastjo. V domačem okolju pa kot država, v kateri je vse narobe in ima težav vedno več. sam sem bil vedno zagovornik dejstev in argumentov, zato bolj zaupam tem objektivnim kazalnikom, ki praviloma potrjujejo, da delamo v dobro, v okviru možnosti in pripravljenosti za sodelovanje za ključne sistemske spremembe.

Zato je ta seja dobrodošla osnova za diskusijo o prizadevanjih te vlade in osnova za prizadevanje prihodnjih vlad, seveda pa ne more čez noč rešiti vseh problemov, zato se bomo z njimi soočali tudi v prihodnje. Po drugi strani pa menimo, da predlagana priporočila, kot je bilo že ugotovljeno, niso potrebna, saj prav vse izzive že danes tudi aktivno naslavljamo.

Hvala lepa.