Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Pričenjamo 60. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Tanja Cink, dr. Jasna Murgel, gospa Irena Grošelj Košnik, gospod Danilo Anton Ranc, dr. Simona Kustec Lipicer od 13. do 20. ure, gospod Marjan Dolinšek, gospod Roberto Battelli, dr. László Göncz, dr. Vinko Gorenak, gospod Franc Laj, gospod Franc Jurša do 12. ure, gospod Franc Breznik, gospod Ivan Prelog do 13. ure, dr. Matej Tašner Vatovec do 11. ure, Miha Kordiš, od 16. ure pa bom odsoten tudi sam.

Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta k 24. točki dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije in predstavnika Sodnega sveta k 25. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 60. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 11. aprila 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 58 poslank in poslancev, za je glasovalo 54, proti nihče.

(Za je glasovalo 54.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 60. izredne seje zbora določen. Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU, V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Klemnu Potisku.

Hvala predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.

Pripravili smo predlog novega Zakona o varnosti v železniškem prometu. Glavni namen sprejema novega zakona je prenos tehničnega dela četrtega železniškega paketa, ki vsebuje nove direktive o varnosti na železnici, direktivo o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji in uredbo Agencije Evropske unije za železnice. Predlog zakona celovito določa pogoje za zagotovitev varnega in urejenega železniškega prometa, odgovornosti ter pristojnosti vseh udeležencev pri zagotavljanju varnosti in interoperabilnosti železniškega prometa. Bistvena novost predloga je prehod na sistem varnega upravljanja, s tem bomo zmanjšali število podzakonskih predpisov in navodil. Upravljavec, to je Slovenske železnice - Infrastruktura in vsi železniški prevozniki bodo morali navedeno vsebino prenesti v delovno okolje in interne predpise. Usposobljenost za varno delovanje bo predhodno preverjal varnostni organ, to je agencija za železniški promet. Predlog zakona določa tudi razvoj skupnih varnostih ciljev in skupnih varnostnih metod, skupna načela pri opravljanju, vodenju in nadzorovanju varnosti železniškega prometa na območju javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, ter tudi pogoje za varen železniški promet na industrijskih tirih in progah drugih železnic. V predlogu je opredeljen nov način postopka pridobitve enotnega varnostnega spričevala za prevoznike ter dovoljen za vozna sredstva. Predlog zakona ne posega v razmejitev pristojnosti ključnih subjektov v slovenskem železniškem sistemu, razen v delu, ki se nanaša na nadzor. Tu smo določene pristojnosti prenesli na Agencijo za železniški promet tako, da bodo pooblaščene osebe agencije imele smiselno enak položaj kot inšpektorji. Istočasno je pripravljen tudi predlog novega Zakona o železniškem prometu, ki ju je treba obravnavati in sprejeti sočasno, saj smo nekatere določbe od tam prenesli v predlog Zakona o varnosti v železniškem prometu. V skladu s 138. členom Poslovnika Državnega zbora predlagam, da se tretja obravnava opravi na isti seji Državnega zbora.

Hvala.

Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor kot matično delovno telo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku gospodu Igorju Zorčiču.

Hvala predsednik za besedo. Spoštovani sekretar, kolegice, kolegi.

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor je na 75. nujni seji dne 11. aprila 2018 kot matično delovno telo obravnaval predlog Zakona o varnosti v železniškem prometu, ki ga je v Državnemu zboru v obravnavo po rednem postopku predložila Vlada. V dopolnilni obrazložitvi je v imenu predlagatelja državni sekretar na Ministrstvu za infrastrukturo, mag. Klemen Potisek, pojasnil, da je glavni cilj predloga zakona prenos direktiv 2016/797 in 2016/798 v slovenski pravni red, rok za prenos je 16. junij 2019. Zaradi obsežnih sprememb je pripravljen poseben nov zakon, vsebinsko predstavlja nadgradnjo sedaj veljavnega Zakona o varnosti v železniškem prometu, delno se v predlog zakona prenašajo tudi določbe iz zakona v železniškem prometu, ki vsebinsko bolj sodijo v ta zakon. Pri tem se ne posega v razmejitev pristojnosti ključnih deležnikov v slovenskem železniškem sistemu kot so opredeljene v Zakonu o železniškem prometu, razen v delu, ki se nanaša na inšpekcijski nadzor, tega zdaj v celoti izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za infrastrukturo. V skladu z direktivami EU pa mora nadzor nad prevozniki in upravljavci izvajati varnostni organ, to je agencija za železniški promet, kar plačuje tudi inšpekcijski nadzor. Glede na to predlog zakona določa razmejitev pristojnosti pri inšpekcijskem nadzoru med obema organoma, pri čemer se pooblaščenim osebam varnostnega organa zagotavlja smiselno enak položaj, pravice, obveznosti in pooblastila kot jih imajo inšpektorji. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je pojasnila, da je večina pripomb te službe upoštevana z vloženimi amandmaji, glede ostalih pripomb je ministrstvo podalo nekatera dodatna pojasnila. Predsednik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je pojasnil, da komisija podpira predlog zakona in nanj nima pripomb. Po razpravi je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin koalicije. V skladu s 128. členom Poslovnika je glasoval še o vseh členih predloga zakona in jih tudi sprejel.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, zanjo mag. Bojan Krajnc.

Hvala za besedo, gospod predsednik.

Spoštovani državni sekretar z ekipo, spoštovane kolegice in kolegi.

Poglavitni cilj predloga zakona o varnosti v železniškem prometu je prenos treh direktiv v slovenski pravni red: Direktive o varnosti na železnici, Direktive o interoperabilnosti železniškega sistema v Evropski uniji in Direktive o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju skupnosti.

Prvi dve direktivi sta del t.i. tehničnega stebra četrtega železniškega svežnja, katerega glavni cilj je s tehnično reformo zmanjšati stroške železniških prevoznikov in novim prevoznikom omogočiti lažji vstop na železniški trg ter tako odpraviti preostale ovire za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega območja s spodbuditvijo konkurenčnosti železniškega prometa, ki je pogoj za večjo učinkovitost in kakovost železniških storitev. Najpomembnejše rešitve predloga zakona se nanašajo na razvoj in opravljanje varnosti v železniškem prometu, pri čemer predlog zakona določa varnostne zahteve za železniški sistem, vključno z varnim opravljanjem in vodenjem železniškega prometa ter z medsebojnim delovanjem in vplivanjem med prevozniki, upravljavcem in drugimi aktivnimi udeleženci v železniškem prometu, določa naloge aktivnih udeležencev v železniškem prometu, zlasti upravljavcev in prevoznikov, ki so odgovorni za varno delovanje svojega dela železniškega sistema in nadzorovanje tveganj. Ureja pogoje in postopek za pridobitev varnostnega spričevala za prevoznike ter varnostnega pooblastila za upravljavcev. Določa naloge varnostnega organa Javne Agencije Republike Slovenije za železniški promet, ki skupaj z inšpektoratom Republike Slovenije za infrastrukturo nadzoruje prevoznike in upravljavce. Določa naloge in pristojnosti preiskovalnega organa, službe za preiskovanje železniških nesreč in incidentov na Ministrstvu za infrastrukturo, ki ima osrednjo vlogo v preiskovalnem postopku v primeru nesreč in incidentov ter mora obvezno in neodvisno preiskati vsako resno nesrečo, lahko pa preiskuje tudi incidente, ki bi v določenih okoliščinah lahko bili resne nesreče, s ciljem izboljšanja varnosti v železniškem prometu in preprečevanja nesreč.

Predlog zakona uvaja tudi pomembnejše rešitve glede interoperabilnosti železniškega sistema, ki pomeni sposobnost železniškega sistema za zagotavljanje varnega in neprekinjenega prometa vlakov, ob zahtevani stopnji izkoriščenosti zmogljivosti prog. To sposobnost zagotavlja združljivost posameznih podsistemov in temelji na celotnem sklopu pravnih, tehničnih in operativnih pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za zadostitev bistvenim zahtevam.

Predlog zakona v ta namen ureja tehnične specifikacije za interoperabilnost, ki jih sprejema Evropska unija in pomenijo enotne tehnične predpise na ravni EU. Obveznost njihove uporabe in dopustnost odstopanja od njihove uporabe v taksativno določenih primerih, ko se lahko namesto njih uporabijo tudi druge ustrezne specifikacije.

Med pomembnejše spadajo tudi rešitve glede oseb, ki opravljajo varnostno kritične naloge. Predlog zakona tako olajšuje mobilnost strojevodij med državami članicami Evropske unije in med različnimi prevozniki ter poenostavlja priznavanje dovoljenj in usklajenih dopolnilnih spričeval s strani vseh udeležencev v železniškem sektorju. Osnovna skrb za zagotavljanje usposobljenosti je na delodajalcu, ki mora v svojem sistemu varnega opravljanja uvesti postopke stalnega ohranjanja usposobljenosti strojevodij. Strojevodja mora biti strokovno usposobljen, imeti veljavno dovoljenje za strojevodjo in veljavno spričevalo.

Rešitve predlagane v zakonu podpirajo Javna agencija za železniški promet, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve, Inšpektorat za infrastrukturo in komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj v Državnem svetu.

Tudi v Poslanski skupin Stranke modernega centra bomo predlog zakona o varnosti v železniškem prometu podprli.

Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, zanjo gospod Danijel Krivec.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav predstavnikom ministrstva, kolegicam in kolegom!

Pred nami je Predlog Zakona o varnosti v železniškem prometu. Gre za tehnični zakon, ki ureja posamezne tehnične specifikacije. Na novo ureja razmerja med prevozniki in upravitelji. Uveljavlja sprejete direktive, ki so bile sprejete v zadnjem obdobju in v veliki meri zmanjšuje število podzakonskih aktov in drugih predpisov. S tem pa tudi uveljavlja vse zahteve, ki so potrebna za interoperabilnost na tem področju. Glede na to, da gre za čisto tehnični zakon v poslanski skupini temu zakon ne bomo nasprotovali.

Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, zanjo gospod Ivan Hršak.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Spoštovani državni sekretar s sodelavcema!

Pred nami je nov Zakon o varnosti v železniškem prometu, s katerim se kot pri večini zadnjih novel zakona prinašajo evropske direktive o varnosti na železnici in interoperabilnosti železniškega prometa v slovenski pravni red. Gre za direktive, ki so del tako imenovanega tehničnega stebra četrtega železniškega paketa. Kar nas v naši poslanski skupini preseneča je to, da je rok za prenos navedenih direktiv šele junija naslednje leto, kar pomeni, da tokrat celo ne zamujamo s prenosom direktive. Razlog, zaradi česa se je pohitelo z novelo pa je, da mora biti ta zakon uveljavljen skupaj z novelo Zakona o železniškem prometu. Vsi subjekti na področju železnice se morajo namreč ustrezno pripraviti na novo ureditev. Veseli nas, da so pri pripravi zakona sodelovali vsi ključni deležniki in da so po enem letu dela dosegli soglasje, katerega rezultat je ta novi zakon. Predlagatelj nas je seznanil, da je namen tega zakona odprava zadnjih ovir za vzpostavitev enotnega evropskega železniškega omogoča z namenom povečanja konkurenčnosti in rasti obsega železniškega prometa.

V Poslanski skupini Desus upamo, da se bodo učinki zakona odrazili tudi v kvaliteti opravljanja storitev ne samo na področju tovornega prometa temveč tudi pri opravljanju prevozov potnikov. V zadnjih nekaj mesecih je namreč s strani potnikov slišati vedno več kritik in pritožb, zaradi vse večjih zamud vlakov ter v sodobnih časih pravzaprav nezaslišano. Namesto, da bi se vozi časi skrajšali so se na mnogih progah podaljšali na nerazumno dolgo čas.

V Poslanski skupini Desus pa bomo predlog zakona vseeno podprli.

Hvala.