/ mikrofon ni vključen/ Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci,…
Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Pričenjam 58. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: dr. Simona Kustec Lipicer od 16. do 20. ure, gospa Anita Koleša od 16. ure, gospa Andreja Potočnik, gospa Ljudmila Novak od 12. do 16. ure, gospa Iva Dimic od 14. ure, dr. László Göncz, gospod Roberto Battelli, gospod Marjan Dolinšek od 14. ure, gospod Uroš Prikl, gospod Branko Zorman od 15. ure in gospod Franc Laj.
Na sejo sem povabil predstavnike Vlade.
Vse prisotne lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 58. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 4. aprila 2018 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli na klop s sklicem.
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je ? poslank in poslancev, za je glasovalo 57, proti nihče.
(Za je glasovalo 57.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 58. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je na OBRAVNAVO ZAKLJUČNEGA POROČILA O OPRAVLJENI PARLAMENTARNI PREISKAVI NA PODROČJU UGOTAVLJANJA ZLORAB V SLOVENSKEM ZDRAVSTVENEM SISTEMU NA PODROČJU PRODAJE IN NAKUPA ŽILNIH OPORNIC.
Zaključno poročilo je v obravnavo Državnemu zboru predložila Preiskovalne komisija o ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.
Zaključno poročilo je javno, zato ga bo Državni zbor obravnaval na odprti seji za javnost. Sestavni del zaključnega poročila je tudi dodatno zaključno poročilo, pri katerem je treba upoštevati varstvo osebnih podatkov in je označeno s stopnjo »poslovne tajnosti« in »bančne tajnosti« po 125. členu Zakona o bančništvu ter drugo dodatno zaključno poročilo, ki je skladno z Zakonom o tajnih podatkih, označeno s stopnjo tajnosti »interno«. Glede na navedeno bo Državni zbor na podlagi drugega odstavka 101. člena Poslovnika Državnega zbora navedeni dodatni zaključni poročili obravnaval na seji zaprti za javnost, in sicer danes, 30 minut po prekinjeni obravnavi te točke na javnem delu seje. Vse razpravljavce tako prosim, da v razpravi na javnem delu seje ne navajate podatkov iz dodatnega zaključnega poročila in drugega dodatnega zaključnega poročila, ki sta za javnost nedostopna.
Prehajamo na razpravo o zaključnem poročilu, bistvenih ugotovitvah ter o predlogih sklepa in o amandmaju Poslanske skupine SDS k predlogu sklepa, ki jo bomo opravili na javnem delu seje.
Za dopolnilno obrazložitev predloga dajem besedo predstavnici predlagatelja, predsednici preiskovalne komisije, gospe Jelki Godec.
Izvolite. / hrup v dvorani/ Ja, lepo prosim, če se malo… Kolegica se je potrudila, poslušajte jo pozorno. Komisija tudi.
Najlepša hvala.
Jaz mislim, da so se vsi v komisiji potrudili za to in je vredno, da se posluša, predvsem pa najprej lep pozdrav.
Glede na to, da so se člani komisije potrudili pri delu parlamentarne preiskovalne komisije na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic ali, krajše, kot se je prijelo ime, preiskovalna komisije žilne opornice, torej glede na to, da so se člani potrudili in da je bilo opravljenega veliko dela v teh dveh letih, bi pričakovali tudi, vsaj nekateri poslanci oziroma jaz osebno, da bi bili prisotni tudi predstavniki Vlade. Če ne predsednik Vlade, vsaj ministrica za zdravje, pravosodni minister in še kdo. Žal danes tule za mano ni nikogar iz Vlade, ki sicer opravlja tekoče posle, pa vendar verjamem, da to nekje poslušajo tudi že iz tega, kajti preiskovalna komisija Državnega zbora je ugotavljala tudi politično odgovornost v državi za nastalo situacijo na področju prodaje in nakupa žilnih opornic oziroma na področju prodaje in nakupa zdravstvenega materiala, medicinskega materiala in pa seveda zdravstvenega sistema. Ugotavljali smo tudi in ocenili dejansko stanje. Če vas samo spomnim na akt o ustanovitvi, ki je bil sprejet tam v začetku leta 2016, je zajemal štiri točke, in sicer: naj se ugotovi morebitna odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic zaradi suma prisotnosti korupcije v zdravstvu; potem da se ugotovi, kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij v ustanovah, ki opravljajo zdravstveno dejavnost in so se s tem tudi ukvarjale; potem naj se ugotovi, ali in kako naj bi preko dobavitelja medicinske opreme davkoplačevalski denar odtekal iz Slovenije v tujino in druga podjetja, med njimi seveda je bil izpostavljen dobavitelj Mark Medical Slovenija oziroma Mark Medical, d. o. o. in pa finančna delniška družba KB 1909 iz Gorice in pa Vega Finanz, ki ima sedež v Luksemburgu. To je bilo napisano v aktu o ustanovitvi. Kot veste, pa 1. člen Zakona o parlamentarnih komisijah oziroma preiskavah določa, da se ugotovi tudi, tako kot sem že na začetku dejala, politična odgovornost nosilcev javnih funkcij in pa tudi da se ugotovi in oceni dejansko stanje. No, in tako je tudi preiskovalna komisija delovala in danes je pred nami zaključna faza, to je potrditev zaključnega poročila preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju nabave in prodaje žilnih opornic.
Od maja 2016, ko je bila ustanovljena oziroma je komisija začela s svojim delom na osnovi 30 podpisov poslancev in v preiskovalno komisijo so bile vključene vse parlamentarne stranke, je opravila kar nekaj dela, kot sem dejala. Pregledanega je bila veliko gradiva, zaslišano oziroma pred komisijo je pričalo 51 prič, opravljeni sta bili dve soočenji. Vsa pričanja so potekala na podlagi sprejetih sklepov, dokaznih sklepov, in tako naprej, na podlagi pregledanega gradiva, torej na podlagi vse pridobljene dokumentacije s strani javnih zdravstvenih zavodov, kot s strani posameznikov, Nacionalnega preiskovalnega urada, Komisije za preprečevanje korupcije, verjetno še koga, ampak zdaj ne bi naštevala vseh. Moram reči, da so politične stranke oziroma člani v preiskovalni komisiji sodelovali korektno z svojimi predlogi razen izmed strank oziroma članov, to je iz strani Levice, prej Združene Levice, vendar so tudi sami v vmesnem poročilu povedali zakaj niso in zakaj niti ne nameravajo sodelovati, tako, da je tudi to korektno povedano in ne tako kot pri nekaterih, ko je prihajalo torej do različnih zadev, tudi mogoče blokiranja same komisije, kot veste zaključno poročilo je bilo po mesecu dni, treh nesklepčnostih končno sprejeto, potem z 4 glasovi za od 7 prisotnih, je bilo 5 članov. Za končno poročilo so glasovali člani SDS, SD, Desus in Nove Slovenije, medtem, ko članica Stranke modernega centra je že na začetku povedala, da v samem poročilu ne bo glasovala, ker nasprotuje torej zapisom, ki so v zaključnem poročilu, ni pa bilo podanih nobenih predlogov sprememb. Preiskovalna je začela z eno predpostavko, torej, da so bile žilne opornice v Sloveniji preplačane in, da bi naj zaradi tega prihajalo tudi do koruptivnih dejanj, da naj bi denar iz tega preplačila prehajal tudi iz slovenskih bolnišnic do slovenskih dobaviteljev in potem tudi podjetij v tujini, predvsem torej kot sem dejala v Italiji in pa Luksemburgu. Ko smo začeli z samim pregledom, moram reči, da je na koncu izpadlo tako, da res so bile visoke cene žilnih opornic, vendar pa se je pri pregledu gradiv, zaslišanju prič so se odpirala nova in nova področja, prikazovale so se nove in nove nepravilnosti, ki so potem vodile v takšne zaključke kot so bili podani v vmesnem poročilu. Zdaj vmesno poročilo, takrat je bila zadeva kar burna, tudi nekaj naznanitev sumov kaznivih dejanj in pa predlogov preiskovalnim uradom, da raziščejo določene zadeve tako, da bi sedaj tudi ta del povedala, kajti v vmesno poročilo je vključeno tudi zaključno poročilo. Torej podrobni pregled gradiva je torej pričanje prič pred komisijo je pokazalo, da je prihajalo v slovenskih bolnišnicah, predvsem v teh dveh največjih, ki smo jih tudi najbolj podrobno pregledali, to je UKC Ljubljana in UKC Maribor, da naj bi bila javna naročila za žilne opornice od leta oziroma do leta tam nekje, torej od 2007 dalje in pa do leta 2013, konec 2014 naj bi bila javna naročila prirejena v smislu favoriziranja posameznih dobaviteljev, da naj bi pri tem sodelovali tako, bom rekla, tisti najnižji po rangu ali v bistvu kdo gleda, ampak tudi od zdravnikov, ki so pripravljali strokovne kriterije do potem nabavne službe in konec koncev do direktorja, ki je za te zadeve definitivno odgovoren ne glede na to, da so se zagovarjali v smislu, da niso vedeli za vsak javni razpis, vendar direktor oziroma generalni direktor na koncu podpiše tudi pogodbe. Torej, da kako bi se naj to prirejalo smo povedali, gre za to, da se, da so se tehnične specifikacije za javni razpis pripravile točno tako, da se je omejilo na enega dobavitelja in je bil tudi edini prijavljen in potem tudi seveda edini izbran, kajti bil je edina možna opcija, da se izbere. Torej, da so se izvajala ta javna naročila netransparentno, da se je poleg tega, da so se izvajala sicer javna naročila, nabavljalo tudi mimo javnih naročil in to le pri nekaterih dobaviteljih oziroma pretežno pri nekaterih dobaviteljih in tukaj, če kar povem je največ, bom rekla, bilo teh nepravilnosti pri ravno tem podjetju oziroma dobavitelju, ki smo ga tudi v aktu ustanovitve parlamentarne preiskovalne komisije omenjali, to naj bi bilo torej največ pri podjetju Mark Medical, ki naj bi od leta 2007 do 2014 dobavil UKC Ljubljana mimo oziroma zaradi nepravilnosti na javnem naročanju za več kot 6 milijonov vrednosti žilnih opornic. Do čim pri nekaterih podjetjih, ki so bila izbrana, nabava niti ni potekala, torej niso izpolnili niti tistih pogodbenih obveznosti, ki so jih dobili na javnem naročilu in so zato prehajali tudi v negativno stanje in so odstopili od pogodbe, medtem, ko torej še enkrat naj bi Mark Medical bil tisti, ki je prodajal največ in pa tudi največ nepravilnosti je bilo zaznanih to v UKC Ljubljana. V UKC Mariboru pa za več od let 2011 do 2015 recimo samo pri enem podjetju VASC-MED na famoznih oziroma že v javnosti znanih Titan stentih, kjer je bila prekoračitev javnih naročil oziroma pogodbenih vrednosti za več kot milijon osemsto v štirih letih. To so samo eno bom rekla številke, ki kažejo na to, da je res oziroma da naj bi šlo za favoriziranje enih določenih dobaviteljev do čim, še enkrat, tistih, ki mogoče tudi niso pristali na plačevanje različnih izobraževanj, potovanj in drugih ugodnosti za zaposlene v bolnišnicah pa to ni bilo mogoče. Torej več ste si lahko prebrali v umestnem poročilu tako odprtem kot v zaprtih obeh delih torej dodatnem in drugem dodatnem umestnem poročilu, kjer je na tem področju pokazano tudi z dokumenti dokazano, da so nekateri za favoriziranje oziroma za prirejanje javnih razpisov dobili tudi materialna povračila, če želite plačila različnih ugodnosti tako materialno kot drugače in ne le za sebe, ampak tudi za družinske člane.
Preiskovalna komisija je bila enotna v tem torej, da je za nastalo situacijo odgovorno vodstvo bolnišnic. Da pa je potrebno iskati odgovornosti tudi širše tudi odgovornost pri gospodarskih družbah. Torej ugotovilo se je, da so bile v letu 2013, 2014 petkrat višje cene žilnic opornic v Sloveniji kot v tujini. V letih 2014, 2016 trikrat višje. Da recimo bi lahko UKC Ljubljana v letu 2012 privarčeval, če bi nabavljali po evropskih cenah za skoraj milijon evrov, kar pomeni, če si ne veste predstavljati milijon evrov 283 operacij v enem letu, če štejemo torej, da je operacija nekje okoli malo čez 3 tisoč evrov. Če potem gremo naprej leta 2013, ko so se cene sicer malo znižale glede na pritisk, ki se je pojavljal že v medijih za 700 tisoč evrov naj bi se lahko privarčevalo, če bi se nabavilo po evropskih cenah to je 200 operacij. Danes se sprašujemo zakaj te čakalne dobe tudi tukaj lahko iščemo vzroke oziroma bi lahko našli denar za te zadeve in bi mogoče bilo stanje v slovenskem zdravstvu drugačno.
Sedaj vprašanje, ki se je postavljalo je bilo tudi zakaj je prihajalo do vseh teh nepravilnosti? Zakaj bolnišnice, zakaj direktorji, zakaj sveti zavodov, zakaj zdravniki in drugi pa tudi politika ni reagirala na nepravilnosti? Zakaj nenehno izgovor, da gre za bolnike in da je potrebno nabavljati hitro in da včasih prihaja do visokih cen? Moram reči, da v tem primeru, jaz sem se pozanimala tudi strokovno so žilne opornice bile vedno na policah torej ni izgovora češ bilo je potrebno nabaviti hitro, takoj, v roku 24 ur. To je vedno bilo na zalogi, če pa ne je bilo pa to v zelo minimalnih primerih. Javni razpisi bi lahko bili objavljeni normalno, izbrani bi lahko bili normalno vsi dobavitelj, vendar temu očitno ni bilo tako. Postavlja se torej tudi vprašanje ne le torej visokih cen, ampak kam in kako, zakaj je prihajalo do visokih cen in kam je, potem ta denar odtekal. Kot je opisala Komisija za preprečevanje korupcije v svojem zaključnem poročilu na tem primeru namreč KPK je imela ta primer v rokah že od leta 2013 tako kot Nacionalni preiskovalni urad in Specializirano državno tožilstvo je jasno tudi iz njihovega zaključnega poročila in iz naših ugotovitev, da naj bi prihajalo do visokih cen, zaradi več faktorjev. Prvi faktor so recimo visoke marže. Nekateri slovenski dobavitelji so imeli maržo tudi 67 % oziroma nižje 35 %. To pomeni, da marže so se nekje do leta 2012 naprej sicer zniževale, vendar če torej veste, da je imel eden dobavitelje samo 67 % maržo, potem veste, da je normalno, da so bile cene petkrat višje. Ta denar je, potem pač ostal ali v Sloveniji, v določenih primerih pa tudi v Avstriji in Italiji.
Naslednje, kar smo se ukvarjali in je bilo tudi v aktu povedano oziroma napisano, da se naj preišče pa so dvojni posredniki, torej od proizvajalca do uporabnika, sta tako imenovana dva posrednika, dva dobavitelja, to pomeni, da proizvajalec proda, torej produkt, žilno opornico podjetju v Italiji ali v Avstriji, ta potem proda žilno opornico dobavitelju v Sloveniji, svojemu hčerinskemu podjetju ponavadi in potem šele ta proda naprej bolnišnici. Torej vmes med proizvajalec in porabnikom imate dva člena, namesto enega ali nobenega. V tujini vemo, da danes obstaja torej brez predsednikov, da bolnišnice kupujejo direktno od proizvajalcev, dočim v Sloveniji tudi pri ministrih, ki smo jih poslušali, nenehno iskanje izgovorov, da se to ne da. Zdaj, dve podjetji sta bili takšni, ki sta imeli, ki naj bi imeli torej dva posrednika oziroma še enega posrednika vmes in sicer Mark Medical, d. o. o., Slovenija, ki ima matično podjetje oziroma je imela matično podjetje oziroma je imela matično podjetje v Mark-Medical Italija in sicer v Gorici oziroma Trstu in pa Emporio Medical, d. o. o., Slovenija, kje nabavlja žilne opornice preko podjetja Newport Medical handels iz Avstrije. To podjetje verjetno poznate iz primer tudi Jurkovič, kjer je gospa torej zaradi tega, ker ni prenesla več pritiska na njo, da naj pač tudi materialno izboljša stanje določenim zdravnikom oziroma so zahtevali podkupnine, tudi odstopila od prodaje oziroma dala naznanitve kaznivih dejanj.
Mi smo poskušali torej ugotoviti tudi, torej pri obeh. Zdaj nekaj je znanega, torej je v zaprtem delu, tudi za Emporio Medical, d. o. o., in pa New…, torej to preprodajo žilnih opornic iz Avstrije v Slovenijo in na tem smo tudi gradili, kajti tukaj se je pokazalo ravno to, da je večino denarja potem ostajalo v Avstriji, naj bi ostajalo torej v Avstriji in smo potem nekako poskušali projecirati tudi na podjetje Mark-Medical, d. o. o., Slovenija, ki je podobno postopalo, torej žilne opornice je kupovalo od svojega matičnega podjetja Mark-Medical v Italiji.
Zakaj projekcija? Pridobili smo določene račune, dokumente, ki so dokazovali, da bi lahko prihajalo torej do netransfernih cen, ampak da bi naj torej matično podjetje slovenskemu podjetju prodajal po višjih cenah kot je nabavljal, torej veliko višjih cenah kot je nabavil od proizvajalca, vendar žal zaradi meje oziroma te, pa tudi ne pričanja določenih prič, ki niso želele pričati o tem, je bilo težko te zadeve v bistvu konkretno z dokumentom dokazati. Lahko samo domnevam in zato smo tudi v mestnem poročilu dali preiskovalnemu organu, da to preiščejo.
Zdaj, seveda tukaj smo nadaljevali potem tudi tako, kot vsi pravijo, da je potrebno pogledati tok denarja, kako denar gre in če vemo, da torej, še enkrat, da gre za dve podjetji med seboj povezani, torej da UKC Ljubljana nabavlja od Mark-Medical Slovenija in ta od Mark-Medicala v Italiji. Potem smo pogledali kakšno je potem tudi poslovno sodelovanje teh podjetij oziroma kje nekako se zadeve končajo oziroma kam naj bi šel tudi ta denar od preplačila žilnih opornic pa ne samo od preplačila, ampak tudi iz tistega dela, ko je šlo za nepravilnosti na javnem naročanju. Še enkrat naj vas spomnim, torej Mark-Medical naj bi v teh letih od 2007 do 2016 dobavil oziroma UKC Ljubljana naj bi od njega dobavil za več kot 6 milijonov žilnih opornic, ki niso imele osnove v javnem naročilu.
Zdaj na hitro bom poskušala orisati še enkrat to povezavo in sicer, Mark-Medical, torej Slovenija, je bil ustanovljen tam v 90. letih in se je najprej imenoval Auremiana in to podjetje je ustanovilo podjetje Proteus s sedežem v Luksemburgu in pa eno italijansko podjetje Agorest. S tem, da je potrebno povedati, Proteus, ki je imel sedež v Luksemburgu, to podjetje naj bi ustanovilo Safti, tudi po pričanju gospoda Perica, ki je bil direktor uprava KB. Potem je prišlo nekje 1997. leta naj bi prišlo do menjave lastništva zaradi prestrukturiranja Nove Ljubljanske banke in finančne skupine KB 1909 in takrat potem to Auremiano kasneje Mark-Medical pristane v lastništvu še vedno Proteusa iz Luksemburga, v 70 procentih in pa Mark Italija in obe podjetji je ustanovil Safti, naj bi ustanovil Safti. Lastnik Marka potem kasneje v Italiji je bila Kb1909. Torej, še enkrat Mark Medical Slovenija, lastniki so bili torej iz Luksemburga in pa iz Italije. Potem je KB, to je finančna skupina kasneje potem z odkupom lastništva od Vega Financ oziroma od Proteusa potem postajala vedno večji lastnik, Mark Medicala Slovenija in na koncu, nekje v letu 2015 odkupila celotni delež. Denar, kje je prihajal denar v Italijo oziroma kako je prihajal in kam je odhajal naprej je mogoče sedaj malo težje. Lahko si ga sami preberete prikazati. Vendar pa je potrebno povedati, da ko je KB odkupovala delež od luksemburškega podjetja je zanimivo, da recimo ga je odkupila najprej 30 % leta 2006, torej KB kupi 30 % deleža od Proteusa za milijon. V letu dni potem ta delež v Mark Medical Slovenija proda Mark Medicalu Italije za 3 milijone 300. To je vrednost slovenskega podjetja Mark Medical se dvigne za 3,3 krat v enem letu. In takrat je zanimivo, da tudi v UKC Ljubljana prihaja do največjih nepravilnosti pri nakupu žilnih opornic ravno pri tem podjetju. Torej, več nabave kot je v samih pogodbah. In to se zgodi potem kasneje tudi leta 2012. Za leto 2015 pa teh podatkov ni. Vse podatke, ki jih navajam, smo pridobili iz poslovnih poročil Kb1909, ki so bila do nedavnega javno objavljeni na njihovi spletni strani. Moram reči pa, da sedaj že pol leta odkar pač mi o teh zadevah govorimo, so ta poročila umaknjena. Tako da smo imeli v bistvu srečo, da smo lahko te zadeve pregledali. Torej, tudi dobiček, ki ga je imel Mark Medical v Sloveniji naj bi prehajal seveda v roke lastnikom. Vsak konec leta se dobiček naj bi se izplačeval, in sicer izplača se je ponovno v Proteus v Luksemburg in pa v Italijo lastniku, to je Mark Italija, ki je imel torej tudi povezan s Kb1909. Zanimivo je tudi to, da je v letih 2007, ko so se ta lastništva menjala, ko je denar prihajal torej v Luksemburg in v Italijo, da se je takrat tudi dokapitaliziralo oziroma kupilo še eno podjetje slovensko s strani Kb1909 in to je Mladina d.d.
Pri samem pričanju je bilo povedano, da je v letu, torej Kb1909 je dobival denar s strani Mark Medicala Slovenija. Torej, tudi iz preplačil žilnih opornic in verjetno drugega medicinskega materiala. Pri pričanju posameznih prič pred preiskovalno komisijo naj bi Kb1909 nakup deleža podjetja Mladina d.d. leta 2007 izvedel s pomočjo gospod Grega Repovža, ki je bil v tistem času glavni urednik časopisa Mladina. Ta in pa gospod Peric(?) sta pred komisijo povedala, da je družba Kb1909 kreditirala gospoda Repovža z 200 tisoč evri, ki je odkupil delež v Mladini d.d. od podjetja tudi iz Luksemburga in ta delež nemudoma predal(?) Kb1909. Postavlja se vprašanje, zakaj Kb1909 ni sama direktno kupila tega deleža, zakaj je potrebovala posrednika, kje so bili davki, ali so bili odvedeni ali ne. Tako da obstaja tudi sum, ki smo ga zapisali v vmesnem poročilu, da naj bi denar, ki je prehajal iz medicinskega materiala, ki se nalagal v Kb1909 lahko uporabil tudi za nakupe in pa dokapitalizacijo Mladine d.d. in drugih podjetij. Namreč, gospod Peric je povedal, da denar, ki ga je prehajal tudi v Proteus … / nerazumljivo/ Vega Financ v Luksemburgu naj bi se porabljal za dokapitalizacijo italijanskih podjetij. Zato obstaja tudi sum iz teh poročil, da bi lahko ta denar nazaj prihajal tudi v Slovenijo za dokapitalizacijo ali za porabo v slovenskih podjetjih.
V nadaljevanju smo ocenjevali dejansko stanje in politično odgovornost nosilcev javnih funkcij oziroma ministrov. Iz pričanj ministrov, bivših in sedanje ministrice, je bilo razbrati nekako nemoč ministrov pri vzpostavitvi normalnega zdravstvenega sistema oziroma zdravstvenega sistema, ki bi imel red, ki ne bi dovoljeval takšnih nepravilnosti, ki jih je ugotovilo tudi Računsko sodišče, ki je, recimo, ugotovilo, da je bilo v UKC Ljubljana v letu 2014 in 2015 za 70 milijonov nepravilnosti pri javnih naročilih. In so torej vsi ministri povedali, da se niso čutili niti odgovorne za to, kar se dogaja v javnih bolnišnicah. Lahko rečem le to, da je komisija ugotovila, da minister ne more vedeti za vsak račun, ki ga izstavi bolnišnica oziroma ga podpiše direktor, ali pa pogodbo. Vendar po vseh teh navedbah, ki so se pojavile v javnosti, se zdi, da ministri niso reagirali niti na to, da bi morda tudi s pritiskom na Vlado, s sistemskimi zakoni ali kakorkoli drugače to preprečili. Zato je komisija v zaključnem poročilu ugotovila, da so vsi dosedanji ministri objektivno politično odgovorni za nesprejetje zdravstvene zakonodaje, ki naj bi prispevala k transparentnejšemu, kakovostnejšemu in učinkovitejšemu zdravstvenemu sistemu. Da pa je aktualna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc subjektivno odgovorna za opustitev ukrepov, kajti v zadnjem času, od leta 2014 pa do dela naše preiskovalne komisije, je bilo s strani ministrice nenehno poudarjeno, da ni odgovorna, da so javni zdravstveni zavodi samostojni. Vendar je treba še enkrat povedati, članov Sveta zavoda UKC Ljubljana, recimo, je enajst, od tega je šest imenovanih s strani Vlade in aktualna ministrica je vse te člane zamenjala s svojimi predlogi, tudi v zadnjem času, ki pa niso zahtevali niti ostrejše, recimo, zunanje revizije niti kakršnegakoli drugega pregleda poslovanja UKC Ljubljana. In to, kar ugotavlja Računsko sodišče, še bolj potrjuje to, kar je ugotovila tudi preiskovalna komisija. Naslednja zadeva pa je, da naše pristojne institucije za pregled teh nepravilnosti - torej, še enkrat naj povem, Računsko sodišče je začelo preiskavo oziroma se je odločilo za to revizijsko poročilo, ki je bilo podano tudi na podlagi ustanovitve preiskovalne komisije. Pregledovali so splošno, ker so vedeli oziroma je bil dogovor, da mi preiščemo žilne opornice, da se potem to nekako sestavi, kar se tudi je, in je revizijsko poročilo Računskega sodišča tudi nekako potrditev našega dela, saj so bile tudi tam ugotovljene podobne nepravilnosti.
Naslednja zadeva je Specializirano državno tožilstvo. Vodja Specializiranega državnega tožilstva, ki mu je bil nedavno ponovno potrjen šestletni mandat, moram reči, ima za sabo oziroma nosi kar težak nahrbtnik. Kot veste, je bilo o tem kar nekaj besed že izrečenih. Gospod Harij Furlan je družinsko povezan s podjetjem oziroma z direktorjem podjetja Primsell, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti na področju prodaje kolčnih protez v Novi Gorici, zato je tam reagiral NPU; sicer je bila potem kaznovana uslužbenka in ne gospodarska družba. Gospod Harij Furlan je omenjen tudi v anonimki, ki jo je imela preiskovalna komisija v rokah, v kateri piše, da naj bi za nepreiskavo tega področja dobil 200 tisoč evrov od gospoda Boruta Miklavčiča. Mi smo oba imenovana tudi pred preiskovalno komisijo vprašali te zadeve, kjer sta oba to ostro zanikala. Glede na pričanje enega in drugega pa obstaja sum, kljub temu, da gre za anonimno prijavo ali zapis, da je do tega dejanja tudi prišlo. Po pogovoru s predstavniki Nacionalnega preiskovalnega urada, ki so me podučili, da je vsako takšno zadevo treba povedati in ne molčati, ker, konec koncev, če nekaj veš in ne poveš, si kriv, smo v zaključnem poročilu podali predlog preiskovalnemu uradu oziroma pristojnim institucijam, da preiščejo to navedbo, torej, ali je res prišlo do podkupnine s strani gospoda Boruta Miklavčiča gospodu Hariju Furlanu 200 tisoč evrov, da se ta zadeva ne preiskuje.
Naslednja zadeva, ki je, je pričanje gospoda Zemljariča, o katerem sem tudi sama podala ločeno mnenje. Žal smo že ob zaključku oziroma ko je bilo zaključno poročilo že podano, prejeli gradivo s strani gospoda Pezdirja, ki naj bi dokazovalo… / znak za konec razprave/, da je gospod Zemljarič krivo pričal, zato sem tudi dala ločeno mnenje. Mislim, da bi morali to tudi glede na to, da gradivo obstaja, da obstaja nek sum, ki ga žal na preiskovalni komisiji nismo uspeli preiskati in težko bi v tem zaključnem delu prišli do teh resursov, no, da preiskovalni organi to tudi preiščejo. Žal na preiskovalni komisiji to ni bilo sprejeto.
Še ena zadeva je, direktor Agencije za varstvo konkurence, za katerega moram reči, da je bil… / znak za konec razprave/ tudi eno izmed, poleg Harija Furlana, razočaranj. Namreč, gospod Matvoz je vedel za monopolni položaj Mark Medical. Rekel je, da naj bi izvedel iz medijev in pa naše preiskovalne komisije, pa ni reagiral.
Tako da, vse te zaključke smo podali v skupnih zaključnih ugotovitvah tega zaključnega poročila. Jaz verjamem, da vsi tisti, ki ste za pregon oziroma za ničelno toleranco do korupcije, vsi ti poslanci boste glasovali za to poročilo in tudi sklep, da se celotna dokumentacija preda Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, kajti sedaj je na njih, da zadeve preiščejo, dokažejo, ovržejo, kakorkoli. Mislim, da je preiskovalna komisija naredila dobro delo in da je takšno poročilo tudi za sprejeti.
Hvala.
Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.
Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo mag. Bojana Muršič.
Hvala lepa, predsednik, za besedo.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.
Po tako obširnem pregledu, ki ga je predstavila predsednica, že skoraj ne veš, kje bi začel, ampak kljub temu … Osredotočila se bom na stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Torej, današnjo sejo začenjamo s končnim poročilom preiskovalne komisije na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Socialni demokrati smo ob ustanovitvi te parlamentarne komisije poudarili: »Želimo si, da bo ta preiskovalka priložnost za novo politiko, v kateri korupciji ne bo mesta.« A ob tem se nam postavi vprašanje. Ali smo v času od ustanovitve komisije do današnjega dne dosegli ta namen – novo politiko brez korupcije? Nesporno dejstvo je, da končno poročilo preiskovalne komisije dokončno razkriva vso bedo našega zdravstvenega sistema, ki ima globoke korenine, in vsem odgovornim osebam, zdravstvenim delavcem, strokovnemu osebju, ministrstvu bi se morali prižgati vsi alarmi, da se to ne sme dogajati in da je potrebno temu gordijskemu vozlu narediti konec. A kljub našemu delu, medijskim razkritjem in posameznim ugotovitvam še kar ni videti konca. Zakaj navajam tako? V preteklem tednu smo bili priča razkritju dopinške afere v UKC Maribor, ko si je zdravstveni delavec na nezakonit način prisvajal farmacevtske preparate in jih kot športna poživila prodajal na črnem trgu. Da se to dogaja, kaže, da v našem zdravstvenem sistemu nekaj pošteno škripa. Škripa nadzor nad nabavo, nad izdajo in porabo materiala, škripa nadzor nad delom, škripa vodenje in organizacija dela in še bi lahko naštevali. Brez vseh zadržkov lahko rečemo, da gre marsikaj v našem zdravstvenem sistemu zelo narobe, da vodstva niso sposobna opravljati svojega dela, pa ne samo vodstva, tudi sveti zavodov, pa tudi preiskovalni organi opravljajo dela zelo počasi, prepočasi. A ob tem se nam postavlja upravičeno vprašanje, ali imajo dovolj strokovnega kadra.
Spoštovane in spoštovani, v času delovanja preiskovalne komisije smo Socialni demokrati delovali konstruktivno in tvorno, kajti naša iskrena želja je bila in ostaja, da odgovorne osebe, ki so kršile javna naročila, delovala koruptivno, odgovarjajo za svoja dejanja. Ob tem pa je po našem mnenju treba odgovornost iskati tudi pri osebah, ki niso pripravile ustreznih ukrepov, ko so bili zaznani odkloni od primerov dobrih praks. Že v vmesnem poročilu ob zaslišanju 35 prič so bile ugotovljene nepravilnosti in podani naznanitve suma storitev kaznivega dejanja na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Tudi sumi kršitev na področju davčne utaje, zaznana pa so bila tudi kartelna dogovarjanja in omejevanja konkurence. V drugem delu se je preiskovalna komisija osredotočila predvsem na osebe, ki so bili ali so nosilci javnih funkcij. Opravili smo dodatna zaslišanja 16 prič, med njimi so bili nekdanji ministri za zdravje, in že to, da je v preiskovalnem obdobju od leta 2004 do danes bilo 9 ministrov je dober pokazatelj, da je res nekaj narobe. Nobenemu ministru ni uspelo hitro in učinkovito ukrepanje, prišlo je do odstopov iz osebnih razlogov. Drugače povedano, tudi odstopov zaradi pritiskov posameznikov in skupin, ki so ščitili in ščitijo svoj dobičkonosen vrtiček.
Končne ugotovitve preiskovalne komisije sicer dosti ne odstopajo od vmesnega poročila, ki smo ga obravnavali 22. novembra preteklega leta. Dodatna zaslišanja vseh prič pa zgolj potrjujejo navedene sume storitve kaznivih dejanj. A kljub temu želim ponovno poudariti, da obstajajo morebitni sumi, da so odgovorni v UKC Maribor, UKC Ljubljana oškodovali javna sredstva in delovali neodgovorno in nezakonito. S tem se je zmanjšal obseg zdravstvenih storitev, zmanjševal se je investicijski ciklus, zmanjševali so se viri, ki so namenjeni zdravljenju bolnikov. S tem so najbolj oškodovani prav bolniki, ki čakajo v čakalnih vrstah in teh je vse več. četrt milijona. Najbolj boleče pa je to, da bolniki v čakalnih vrstah umirajo, kar je nedopustno in skrb vzbujajoče. Javna naročila niso sledila zakonu, še več obstajajo utemeljeni sumi, da bi naj prihajalo do kartelnih dogovarjanj z dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji. Tudi pri osebah, ki so izvajale in sodelovale pri izvedbi javnih naročil za nabavo žilnih opornic obstajajo utemeljeni sumi, da so ravnali nezakonito in koruptivno. Pri tem želim poudariti tudi to, da obstajajo sumi, da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in Maribor v letih 2007 in 2016 s svojimi dejanji omogočili določenim dobaviteljem prevladujoč položaj na trgu pri prodaji žilnih opornic. Obstaja tudi morebitni sum, da naj bi določene osebe v slovenskih bolnišnicah od dobaviteljev zahtevale plačilo v zameno za nabavo določenih žilnih opornic in s tem delovale nezakonito. Prevečkrat slišimo, da ministrstvo nima pristojnosti se vmešavati v izvajanje postopkov javnih naročil, ki jih morajo samostojno voditi javni zdravstveni zavodi. Toda, to ne more in ne sme biti razlog, da bi si zatiskali oči. Seveda je tu velika odgovornost tudi na svetih zavodov, ki so seveda po svojem statusu avtonomna, a tudi to ne more biti izgovor za zatiskanje oči.
Na odklone pri izvajanju javnih naročil opozarja tudi Komisija za preprečevanje korupcije, ki jasno pove, da slovensko zdravstvo ni učinkovito pri naročanju zdravil, medicinskih pripomočkov, opreme, saj se pri tem zaznavajo nasprotja interesov.
Preiskovalna komisija je v času delovanja zbrala vso ustrezno dokumentacijo, ki lahko pripomore k hitrejši preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada. Zato tudi Socialni demokrati podpiramo navedeni sklep preiskovalne komisije. Poročilo prinaša tudi poziv pristojnim, da pripravijo optimalne rešitve, na podlagi katerih bo veljavna zakonodaja novelirana v smeri, da bo mogoča prekinitev obstoječih praks.
V času delovanja, moram poudariti, je bilo opravljeno izjemno zahtevno delo, za kar gre pohvala predsednici, strokovnim sodelavcem pa tudi članom, ki smo sodelovali v preiskovalni komisiji. Ugotovitve pa nam jasno kažejo sume storitve kaznivih dejanj, vsaj v nekaterih posameznih primerih. A ker je naloga parlamentarne preiskave ugotavljanje morebitne odgovornosti javnih funkcij in opustitev dolžnega ravnanja vodstvenega kadra, je zaključne ugotovitve preiskovalne komisije treba še vzeti toliko bolj resno, zato zahtevamo ustrezno ukrepanje.
Na tem mestu je zdaj naloga Nacionalnega preiskovanega urada in Specializiranega državnega tožilstva, da vso dokumentacijo in naše končno poročilo ustrezno preuči in hitro ter učinkovito ukrepa. Na Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za javno upravo pa je, da pripravi ustrezno zakonodajo, ki bo preprečila sedanjo prakso, se več pa je, da se poostri nadzor nad izvajanjem zakonodaje. Spoštovani in spoštovani, zdravstvo mora biti tisto področje kjer morata vladati skrb za zdravje ljudi kjer korupciji ni mesta. In naj končam z mislijo iz revije Ekonomske in poslovne vede iz leta 2015, dejstvo je, da moramo postati odgovorna družba, ki bo takšne in drugačne posameznike naznanila ustreznim organom, ki bodo to znali primerno sankcionirati, a sodelovati moramo vsi. Ob tej vsej slabi luči na zdravstvo pa je potrebno poudariti, da ne gre vseh zdravnika in zdravstvenega osebja metati v en koš. V zdravstvenem sistemu so tudi prizadevni zdravniki in zdravstveno osebje, ki svoje delo opravljajo v skladu z zdravstveno doktrino v skrbi za najboljše naših bolnikov.
Hvala lepa.
Hvala za besedo predsedujoči.
Poslanci Levice nismo podprli ustanovitve preiskovalnih komisij pod vodstvom SDS in tudi nismo sodelovali ne zares pri njihovem delu. Nesprejemljivo je, da preiskavi o bančnem kriminalu in korupciji v zdravstvu vodi SDS, ki je vodil Vlado takrat, ko je nastala večina slabih kreditov in tudi v času, ko so bolnišnice kupovale žilne opornice po najvišjih cenah. Leta 2012, ko naj bi bolnišnice nabavljale opornice po petkrat višji ceni kot v primerljivih državah, je bila namreč na oblasti druga Janševa Vlada. Imela je pristojnosti imenovanje večine v vseh svetih zavodov, a iz pričevanja takratnega ministra Gantarja izhaja, da ni ukrepala. Mogoče bo kdo rekel, da niso morali vedeti, ampak to ni res, poslanka SDS, gospa Nada Brinovšek je na novembrski seji sama povedala, jo bom citiral: »Že v letu 2012 je prišlo do glasnejših opozoril, da se žilne opornice nabavljajo po veliko višjih cenah kot na tujih trgih.« Kako to, da potem teh opozoril nista slišala Desusov minister Tomaž Gantar in predsednik takratne Vlade gospod Janez Janša? Prepustiti SDS preiskavo afero o bankah in bolnišnicah je torej tako kot, če bi SD prepustil preiskavo afere TEŠ6. Vnaprej je bilo jasno, da bo SDS preiskave zlorabil zato, da sebe razbremeni kakršnekoli odgovornosti, krivdo pa naprti svojim nasprotnikom. In res, še preden je preiskovalna komisija končala delo je Janša žilne opornice v svoji značilni maniri zlorabil v strankarske namene, v intervjuju za RTV 19. novembra je izjavil naslednje, citiram: »Da so lobiji iz enega preprostega nakupa žilnih opornic v 10 letih potegnili 200 milijonov evrov in, da je velik del tega denarja šel za vzdrževanje medijske scene, ki brani obstoječe sanje in naprej največje koristi od te korupcije je imelo podjetje, ki je izdajatelj tednika Mladina.« Vse te navedbe so gola manipulacija, znesek 200 milijonov evrov nima nobene podlage v dokazih, iz poročila komisije izhaja, da naj bi UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih 2012 in 2013 žilne opornice preplačali za skupaj 4,5 milijonov evrov, se pravi povprečno 2,3 milijona evrov na leto. Zdaj tudi, če pomnožimo ta znesek z desetkrat, kar bi bilo sicer pretirano, ampak tudi, če ga pomnožimo za desetkrat pridemo do številke 23 milijonov evrov, kar je še zmeraj skoraj desetkrat manj od Janševih 200 milijonov evrov. Hkrati je seveda absurdno, da take obtožbe širi predsednik stranke katere medije financirajo madžarska podjetja, stranke, ki najema kredite neznanega izvora v Republiki Srbski in stranke, ki je bila vpletena v korupcijsko afero Patria, ki je, kot običajno pri SDS, zastarala. Poslanci Levice nismo in ne bomo dajali legitimnosti takim manipulacijam, žal pa so to storile koalicijske stranke. Državljanke in državljane naj spomnim, da so SMC, Desus in SD v koalicijski pogodbi obljubile, da bodo izvedle sistemsko preiskavo tako imenovane bančne luknje in drugih projektov državnega pomena. Ne samo, da te obljube niso izpolnile, sprejele niso niti zakona, ki bi to omogočil. In zato imamo danes namesto nepristranskega strokovnega poročila pred sabo politični pamflet, ki pa ga bo večina koalicijskih poslancev, kot kaže, potrdila. Dejstvo je, da so se tudi člani komisije iz vrst koalicije precej očitno vendarle distancirali od poročila. Vse ugotovitve so napisane v dvojnem pogojniku. Komisija je recimo ugotovila, da, citiram: »Naj bi bila politična odgovornost za nesprejetje zdravstvene zakonodaje, ki naj bi prispevala k transparentnemu zdravstvenemu sistemu, na ministrih za zdravje.« Konec citata. Kaj to pomeni? A vi ste ugotovili politično odgovornost ali niste? Karkoli že je vaš izgovor, ugotovitve te komisije so prazne. Pravite, da so vsi ministri za zdravje, od Andreja Bučana do aktualne ministrice, mogoče objektivno odgovorni za nesprejem zdravstvene zakonodaje. To, kolegice in kolegi, je tipičen politikantski trik. Odgovornost porazdelite na vse, zato da na koncu ni nihče za nič odgovoren in ne odgovarja. Pa vsi vemo, da ministri za zdravje niso pristojni za predlaganje zakonodaje o javnem naročanju. Vsi vemo, da noben minister ne more vložiti zakona brez odobritve vlade. In vsi vemo, da zakone sprejema Državni zbor, ne vlada. Za preplačila žilnih opornic ste torej objektivno odgovorni politiki strank, ki ste bili v zadnjem desetletju člani vlade ali parlamentarnih koalicij. Ja, kar sem rekel, zdrži, ampak za to ugotovitev hkrati ne potrebuješ preiskovalne komisije. Komisija nam predlaga, da naj izvršilna in zakonodajna veja oblasti opravita razpravo in morebiti predlagata spremembe zakonodaje na področju, ki ureja pristojnosti Računskega sodišča. To lahko pomeni ravno karkoli ali pa nič. Komisija predlaga tudi razpravo o tem, da bi jasneje opredelili odgovornost svetov zavodov v smislu nadzora in odgovornosti vodstvenega kadra javnih zavodov. Tudi to je prodajanje megle. Zakon o zavodih jasno določa, da je za zakonitost poslovanja odgovoren direktor, za strokovnost pa strokovni direktor. Direktorja imenuje oziroma razreši svet zavoda s soglasjem ustanovitelja, torej vlade. Podrobnosti so določene v statutih, ki jih sprejme ustanovitelj, spet torej vlade. Jaz ne vem, kako bi bila lahko linija odgovornosti še kakorkoli jasnejša, a vsekakor pa je bila dovolj jasna, da je komisija na podlagi veljavne zakonodaje pripisala domnevno subjektivno odgovornost ministrice za zdravje, Milojke Kolar Celarc. Pazite, grešni kozel je postala ministrica, ki je edina od vseh vpletenih ministrov dejansko začela sistemizirat javno naročanje, ministrica v mandatu, ko so cene opornic neprimerno nižje kot prej. Zdaj to, da jo je ravno Milojka Kolar Celarc v poročilu najslabše odnesla, ni naključje, vendarle je edina ministrica, ki je dejansko začela uresničevati obljubo, da bo ukinila neupravičene koncesije in dopolnilno zdravstvena zavarovanja, pa se je seveda mobiliziral zdravniško-zavarovalniški lobi. In škoda, da komisija ni izračunala, koliko javnega denarja za zdravja je neupravičeno končalo v komercialnih zavarovalnicah. Konec koncev ji tega niti ni treba. Ta izračun je znan. Zaradi visokih obratovalnih stroškov, marketinga, kapitalskih rezerv in seveda dobičkov zavarovalnic izgubimo okoli 60 milijonov evrov na leto, približno toliko, kot bi z domnevnimi preplačili žilnih opornic izgubili v 28 letih. Ampak SDS in NSi, konec koncev tudi SD in Desus so storili vse, da so spodnesli, storpedirali zakon, ki bi dopolnilno zavarovanje ukinil in ga nadomestil s solidarno pravično dajatvijo. Za konec naj povem, da Levica namesto teh floskul, kako naj izvršna in zakonodajna vaja oblasti opravita razpravo o morebitnih spremembah zakonodaje predlaga konkretno rešitev za znižanje cene medicinskih materialov. V Levici predlagamo ustanovitev javnega podjetja za nabavo medicinskih materialov, ki bi iz trga izrinjal celokupno privatne posrednike, ker je to edini način, da se odkrižamo visokih provizij in kartelnega dogovarjanja. Noben državni organ niti Agencija za varstvo konkurence, niti ta preiskovalna komisija nista nikoli dokazala kartelnega dogovarjanja, ker je to praktično nemogoče dokazati. Namesto takega lovljenja je potrebno ustanoviti javno podjetje, ki bo iztisnilo celokupno privatne posrednike s tem, da bo zagotavljalo medicinske materiale po najnižji ceni. Najnižjo ceno bi doseglo tako, da bi nabavljalo materiale v velikih količinah, in da bi njegove provizije krile izključno obratovalne stroške, pa tudi če bi javno podjetje za nabavo ustvarilo dobiček, bi ta dobiček ostal v javni lasti in lahko bi ga vrnili v javni zdravstveni sistem. Karkoli drugega kot ta rešitev, so zgolj kozmetični popravki skorumpiranega sistema, a nemara pa ravno to slovenskemu političnemu establishmentu ustreza.
Spoštovani!
Poslanska skupina Nove Slovenije je bila pred dvema letoma sopodpisnica zahteve za odreditev parlamentarne preiskovalne komisije na področju ugotavljanja zlorab v slovenskem zdravstvenem sistemu na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Namen komisije je bil, da se ugotovi morebitno odgovornost nosilcev javnih funkcij, ki naj bi sodelovali pri pripravi in izvedbi postopka javnega naročanja na področju nabave žilnih opornic zaradi suma prisotnosti korupcije in kolikšna je morebitna odgovornost nekdanjih in sedanjih nosilcev javnih funkcij. Iz sporočila izhaja naslednje: Agonija slovenskega zdravstva se vleče že vrsto let. Aktualna Vlada Republike Slovenije s predsednikom dr. Mirom Cerarjem, do danes ni pripravila sprememb zdravstvene zakonodaje s katero bi bila zagotovljena večja učinkovitost in transparentnost delovanja zdravstvenih institucij in zdravstvenega sistema na sploh. Vlada Republike Slovenije tudi ni pripravila nobene zakonodaje, ki bi pripomogla k večji kakovosti zdravstvenih storitev in k zmanjšanju čakalnih dob. Optimatizacijo v zdravstvu, kakovostni zdravstveni sistem in izboljšave samega sistema je obljubljala tudi Milojka Kolar Celarc v svoji kandidacijski predstavitvi za ministrico, vse pa je zapisano tudi v koalicijskem sporazumu, ki pa je očitno le papir. Ustanavljajo se le delovne skupine za posamezna področja, pišejo in sprejemajo se strategije, izdelujejo analize. Obljubljenih sistemskih rešitev in sprememb pa do danes nismo dočakali. Eden od pokazateljev, da se zadeve ne spreminjajo v pozitivno smer so tudi čakalne dobe. Po podatkih nacionalnega inštituta za javno zdravstvo na dan 1. 1. 2016, pri storitvah najdemo skupno, 17 tisoč 372 takšnih pacientov, ki čakajo nad dopustno čakalnim rokom, kar pomeni, 12,83 % čakajočih več kot v enakem obdobju preteklega leta. Med izjavami predstavnikov bolnišnic smo lahko slišali tudi, da se bojijo, da gre za izčrpavanje zdravstva po vzorih izčrpavanja v gospodarstvu. Nad 19. nujni seji Odbora za zdravstvo, dne 26. februarja 2016, je bilo s strani različnih predstavnikov zdravstva izrečeno dejstvo, da se slovensko zdravstvo sooča s povišano stopnjo korupcije, to je potrdil tudi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije, ki je povedal, da se KPK veliko ukvarja s pojavom korupcije v zdravstvu. Opozoril je, da je najnižja možna stopnja korupcije v primeru, ko med proizvajalcem in kupcem ni posrednika ali pa je med njima le uradni domači dobavitelj. Iz določenih virov je mogoče razbrati, da je januarja 2012 do septembra 2013 Univerzitetni klinični center Ljubljana za malo več kot 5500 žilnic opornic porabil cirka 4 milijone 250 tisoč evrov. Če bi se odločili za nakup pri tujem dobavitelju bi za isto količino plačali okoli 970 tisoč evrov. Prišlo je torej do 4,5-kratnega preplačila pri nabavi žilnic opornic. Ob tem se zastavlja vprašanje zakaj se ustanove, ki opravljajo zdravstveno dejavnost na področju sekundarne in terciarne dejavnosti v Republiki Sloveniji niso odločila za nakup, ki bi omogočil nižje stroške. Cene žilnih opornic so v letu 2014 sicer se delno zmanjšale, vendar še vedno ostajajo visoko nad evropskim povprečjem. Na javne razpise, če do njih sploh pride se pojavi le eden ponudnik. Javni razpisi so praviloma skriti tujim ponudnikom in se jim k posredovanju ponudb niti ne vabi. Komisija je opravila obsežno delo in bistvena ugotovitev se podaja naznanitve sumov kaznivih dejanj zoper generalnega direktorja UKC Ljubljana mag. Simona Vrhunca in direktorja UKC Maribor dr. Gregorja Pivca. Preiskovalna komisija je ugotovila, da obstajajo sumi in indici za kazniva dejanja odgovornih oseb tudi znotraj gospodarskih družb, ki so prodajale žilne opornice na slovenskem tržišču. Slovenski javni zdravstveni zavodi naj bi v sodelovanju s posameznimi odgovornimi osebami v gospodarskih družbah omogočili morebitno nezakonito odtujitev davkoplačevalskega denarja preko nakupa žilnih opornic, ki naj bi bile glede na evropski trg precenjene. Pri tem bi lahko pri posameznih odgovornih osebah tako na strani javnih zdravstvenih zavodov kot tudi gospodarskih družb naznanili nespoštovanje veljavne zakonodaje na področju javnega naročanja v Republiki Sloveniji in zaradi tega lahko posamezne odgovorne osebe nosijo morebitno kazensko odgovornost za morebitna storjena kazniva dejanja. Prav tako je preiskovalna komisija prišla do podobnih zaključkov kot KPK v svojem poročilu na predmetni zadevi. O sorodni zadevi, vendar na širšem spektru nabav je Računsko sodišče izvajalo revizijo v UKC Ljubljana 31. januarja 2018 in je izdalo revizijsko poročilo o pravilnosti poslovanja UKC Ljubljana ter izreklo negativno mnenje, ker je ugotovilo pomembne kršitve Zakona o javnem naročanju, negativno mnenje je izdalo. Pri naročanju zdravstvenega materiala in medicinske opreme UKC Ljubljana dobavitelju zdravstvenega materiala v vrednosti 69 milijonov 443 tisoč 786 evrov skoraj 70 milijonov evrov ter dobavitelju medicinske opreme v vrednosti 121 tisoč 915 evrov ni izbral UKC Ljubljana ni izbral na podlagi predhodno izvedenih postopkov javnega naročanja. V štirih postopkih oddaje javnih naročil v skupni vrednosti 318 tisoč 497 evrov so bile ugotovljene kršitve Zakona o javnem naročanju. V okviru sprejetega vmesnega poročila na 35 redni seji Državnega zbora 22. novembra 2017 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel splošne ugotovitve, ki so nastale na podlagi do tedaj pregledanega gradiva pričam posameznikov in soočanje prič. Iz splošnih ugotovitev izhaja, da naj bi posamezne odgovorne osebe in zaposlene osebe v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Splošni bolnišnici Celje kršile načela transparentnega javnega naročanja, pri tem pa naj bi prišlo tudi do koruptivnih dejanj prejamanja podkupnine. Obstaja sum, da naj bi odgovorni v UKC Ljubljana in UKC Maribor v letih 2007 do 2016 oškodovali javna sredstva in delovali negospodarno ter nazakonito. V letih 2007 do 2014 pa naj bi pripravili in izvedli javna naročila, ki niso sledila temeljnim načelom javnega naročanja ter so delovali nezakonito in večkrat kršili zakon o javnem naročanju. Iz navedenega je bilo podano sedem kazenskih ovadb za posamezne osebe.
Aktualna ministrica kljub znanim dejstvom na katere je opozorila preiskovalna komisija že tekom samih izvajanj preiskovalnih dejanj, znanim dejstvom v okviru notranjih revizij v bolnišnicah, opozorilom na sejah Odbora za zdravstvo Državnega zbora Republike Slovenije in plenarnih sejah Državnega zbora Republike Slovenije iz kroga odločanja v letih 2014 do 2016 in kasneje ni izločila posameznikov, za katere je preiskovalna komisija podala naznanitve sumov kaznivih dejanj iz položajev, ki omogočajo poslovne odločitve ali odločitve na javnih razpisih.
Da naj bi šlo v primeru imenovanj posameznikov, ki so v postopkih pred organi pregona na odločevalska mesta za krnitev integritete institucij ter zaupanje ljudi v te institucije je na pričanje opozoril aktualni minister Klemenčič.
Sklepne ugotovitve so, da naj bi bila odgovornost za posamezne nepravilnosti, ki so opisane že v vmesnem poročilu in kasneje v okviru dodatnih izvajanj preiskovalnih dejanj v času od sprejetja vmesnega poročila naprej, na strani vodstva javnih zdravstvenih zavodov, na članih svetov javnih zdravstvenih zavodov in v okviru svetov javnih zdravstvenih zavodov izvajajo nadzorno funkcijo in ne nazadnje na Ministrstvu za zdravje. V vseh primerih bi lahko pristojni organi in naodvisne inštitucije v Republiki Sloveniji ugotavljale tako objektivno kot subjektivno odgovornost. Če bomo želeli v Sloveniji narediti tudi na tem področju korak naprej je potrebno vsem lumpom, ki so okradli državnim proračun in pobrali denar, namenjenega vsem bolnikom, dati potrebno ime in priimek kdo so, šele takrat se bomo resno spopadali v boju s korupcijo, ko bomo imeli imena in priimke pred seboj, kdo so ti ljudje?
V Novi Sloveniji bomo predlog poročila podprli.
Bojan DobovšekSpoštovani vsi, ki spremljate to sejo.
Stanje v zdravstvu je tipičen primer sistemske korupcije. Kaže se najbolj pri čakalnih vrstah, koruptivnih javnih naročilih in pa seveda vodenju bolnišnic. Poročilo, ki je pred nami obravnava ravno zadnja dva segmenta.
Vodenje bolnišnic je v odgovornosti tistega, ki je predstojnik institucije. On odgovarja za konflikte interesov, za konkurenčno klavzulo, za finančno stanje in pa ugled institucije. In vse to je bilo zanemarjeno. Seveda nas pri tem zanima tudi odgovornost Vlade in vloga medijev. Vlada je tista, ki kadrira in ki predlaga zakone. Mediji pa so četrta veja oblasti, ki vse skupaj nadzira. In vse to je zatajilo.
Če analiziramo poročilo vidimo, da nihče od politikov ni izvajal pritiska na te, ki vodijo institucijo, saj nihče ni direktno rekel da je bil nanje vršen pritisk. Se pravi, so odgovorni tisti, ki so vodili bolnišnice, če pritiska ni bilo. Tipično je izogibanje zakonom in svojstveno razlaganje predpisov in branjenje na podlagi plačanih in naročenih nekih pravnih mnenj. Seveda je naročanje, takšno, kot je bilo, le vrh ledene gore, to je en majhen segment, ki je bil obravnavan v tem poročilu. Še veliko bolj se je denar obračal pri najemu opreme in storitev, kar sploh še nismo preiskali. Potem, svetovalne pogodbe, koliko skritega je v svetovalnih pogodbah in kaj je bilo zares storjenega in pa seveda donacije. Vse skupaj tudi skrito preko izobraževanja, na kar sem večkrat opozoril, da se dogaja tudi v drugih sektorjih, kot je sodstvo in ostali.
Če pogledamo kakšna je odgovornost, kazenska seveda, zato podpiramo, da se vsa dokumentacija posreduje tako policiji, kot tožilstvu.
Finančna in odškodninska odgovornost, da se vključijo poleg Računskega sodišča tudi druge finančne institucije, da se preišče tok denarja, kam je šel in kako se je ta denar vračal v zasebne žepe. In seveda položajska odgovornost, kjer se v dobri državi zavzemamo za to, da tisti, ki so oškodovali državno premoženje, se jim prepove opravljanje javne funkcije. To je tista položajska odgovornost, ki je še kako pomembna, in je zatajila in seveda dodatno zaščita tistih, ki pa so pripravljeni kaj povedati. Tudi ta sistem je zatajil.
Če se za konec osredotočim na politično odgovornost, odgovornost vlad za kadrovanje in za stanje v sektorju. Jaz pravim, da je dovolj teh koruptivnih ravnanj in da je to treba presekati. Kako? Eno - s kariernim sistemom, s pravimi kadri, ki imajo kariero in reference in prevzamejo odgovornost. Drugo - delovanje finančnih institucij, da sledijo finančnim tokovom, da pogledajo kam ti finančni tokovi gredo, da se ne bo dogajalo, kot se je dogajalo z domnevnim pranjem denarja iz Irana preko Slovenije in institucije niso odreagirale, in pa seveda profesionalno delovanje medijev, četrte veje oblasti, ki morajo v prvem koraku počistiti tudi znotraj sebe.
Hvala.
