Spoštovani kolegi in kolegice, pričenjam 91. nujno sejo Odbora za finance in monetarno politiko.

Obveščam vas, da se današnje seje ne morejo udeležiti in so se opravičili naslednji poslanci: Roberto Battelli, Uroš Prikl in Luka Mesec. Na seji pa kot nadomestni poslanci sodelujejo: namesto Branka Zormana dr. Mitja Horvat, namesto mag. Dušana Verbiča Simon Zajc, namesto mag. Bojana Krajnca Kamal Izidor Shaker, namesto Vlaste Počkaj Irena Kotnik in namesto Nade Brinovšek mag. Branko Grims. Vse danes prisotne na seji prav lepo pozdravljam. S sklicem seje… Aha, še eno pooblastilo. Namesto poslanke Suzane Lep Šimenko sodeluje gospod Ljubo Žnidar, opravičil pa se je še dr. Anže Logar.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red današnje seje odbora. V poslovniškem roku s predsednikom Odbora za zadeve Evropske unije nisva prejela predlogov za njegovo spremembo, zato je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Besedo dajem gospodu Shakerju, predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije. Izvoli.

Hvala lepa, predsednica.

Kolegice in kolegi, začenjam 55. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da imam cel kup pooblastil, še pred tem pa vas obveščam, da so se iz te seje opravičili dr. Franc Trček, Jožef Horvat in dr. Anže Logar. Na tej seji gospoda Petra Vilfana nadomešča Marija Antonija Kovačič, Ireno Grošelj Košnik Marko Ferluga, Vlasto Počkaj Irena Kotnik in mag. Bojana Krajnca Urška Ban.

Tudi v imenu Odbora za zadeve Evropske unije prav lepo pozdravljeni vsi navzoči, ministrica, državni sekretarji, sodelavke in sodelavci ministrstev, predstavniki združenj občin in vsi ostali prisotni.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PROBLEMATIKA AKTIVNOSTI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE PRI POGAJANJIH O VEČLETNEM FINANČNEM OKVIRU EVROPSKE UNIJE PO LETU 2020.

Skupna seja obeh odborov je sklicana na zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 13. 3. 2018.

S sklicem seje ste prejeli tudi gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

Na to sejo sva s predsednico Odbora za finance vabila: predlagatelja zahteve, to je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, v imenu katere bo danes sodeloval član in podpredsednik Odbora za zadeve Evropske unije gospod Ljubo Žnidar, predsednika Vlade, dr. Miroslava Cerarja, ki se je z dopisom tudi opravičil iz te seje, mag. Matejo Vraničar Erman, ministrico za finance, ministrico Smerkolj, ki je danes z nami, mag. Igor Mallyja, ki je tudi danes z nami, Združenje občin Slovenije, na tej seji bo sodelovala mag. Saša Heath Drugovič (dobrodošli, dober dan), iz Skupnosti občin Slovenije bo na tej seji sodeloval dr. Ivan Žagar (dobrodošli med nami), Združenje mestnih občin Slovenije in pa Ministrstvo za zunanje zadeve, katero ekipo imamo tudi med nami.

Zdaj pa na začetku besedo dajem predlagatelju, gospodu Ljubu Žnidarju.

Izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, predsednik.

Spoštovani predstavniki Vlade, spoštovane kolegice in kolegi, vsem prav lep pozdrav.

Jaz si želim, da je današnja seja konstruktivna in da pogledamo čisto na kratko nazaj, imamo nekaj izkušenj iz dveh kohezijskih obdobij, tako od obdobja 2007 – 2013 in pa 2014 – 2020, ki je v teku, kaj smo se dejansko iz tega naučili in predvsem z usmerjenostjo za novo finančno obdobje od 2021 – 2027. Zdaj, če čisto na kratko dam pogled nazaj, mislim, da sta si obe obdobji črpanja evropskih finančnih sredstev Republike Slovenije na nek način podobni. V vsakem obdobju smo nekako rabili skoraj tri leta, da smo prišli do nekega pravega zagona. Toliko. Ne me zdaj za mesece, ampak tako v pavšalu, če rečem. Skratka, kar veliko rabimo od samega začetka obdobja, da to kolesje, to se pravi od samih naših, jaz bi rekel na začetku, kar nekaj teh birokratskih postopkov, pa tehničnih postopkov, pa nimamo programa, pa smo še v pripravi, pa tako naprej, pa samega nabora projektov do razpisov. Vemo, da je bilo v preteklosti kar veliko težav tudi z razpisi, veliko je bilo pritožb, in tako naprej. Skratka, rekel bi, da veliko časa ali pa nekako kar prva tri leta smo se na veliko soočali z vsemi raznoraznimi težavami, potem pa v zaključku finančnega obdobja je bila pa težava tista operativna stran. Saj veste, kako smo vsako leto decembra lovili gradbene situacije, da smo dobili poplačilo, te zahtevke, in tako naprej. Vemo tudi, kakšen je bil pričetek, tudi omejen. Skratka, pričetek je bil vezan na določene roke, čeprav so bili, jaz bi rekel, čisto operativni pogoji, da bi se lahko določeno izvajanje projektov pričelo prej, ampak vse to je vezano na projekte oziroma na ta pravila črpanja. In potem v zadnjih dveh letih z izjemno veliko intenziteto tako pri izvajalcih kot tudi pri vseh ostalih, ki ste vpeti pri vseh treh ministrstvih pri samem črpanju, ampak kljub vsemu, z vsemi temi velikimi težavami, z vsemi napori lahko ocenim, da je bilo črpanje na nek način uspešno. Ne moremo reči, da smo bili neuspešni, kljub vsemu, ampak težav je bilo pa izjemno, izjemno veliko in smo oziroma ste jih z velikim trudom in angažmajem, nekako smo jih vsi skupaj prehodili.

Pred nami pa je zdaj nova finančna perspektiva in aktivnosti se začnejo z letošnjim majem v Evropskem parlamentu, kjer se že postavljajo prvi okviri nove finančne perspektive 2021 – 2027. Seveda, ta finančna perspektiva bo pa verjetno oziroma ne verjetno, sigurno bo kar drugačna od prejšnjih dveh finančnih perspektiv. Razlika bo že v velikosti finančnega okvira, ker vemo, da Združenega kraljestva, ki je bil največji vplačnik v evropski proračun, ne bo več. In pa tudi seveda glede na sam namen, kakšen bo osnovni namen, za katerega bodo ta evropska sredstva namenjena. Vemo, da se je v tem času pridružilo kar nekaj novih članic in seveda je vprašanje, še vedno je naša velika želja, veliko sredstev za kohezijske namene, kajti mi, če lahko rečem, z določeno osnovno infrastrukturo še vedno zaostajamo za razvitimi evropskimi državami. Zdaj, ne moremo reči, da smo bili na tem kohezijskem delu ravno najbolj uspešni. Po mojem mnenju bi lahko tu nekako iztržili več, mislim pa, da kar sami glede na svojo pripravljenost doma temu nismo bili kos. Vemo, da se tudi sami projekti ne pripravljajo čez noč, da je treba imeti projekte oziroma vso potrebno dokumentacijo, dovoljenje, in tako naprej, pripravljeno, pa, jaz bi rekel, jaz sem tak gradbenik pa zdajle kar bi potem tudi prosil za nekaj podatkov, koliko projektov pa imamo v Republiki Sloveniji ta trenutek pripravljene? Glede na to, da so postopki za pridobitev ali pa bi rekel, da se ta konzultantski tehnični pripravi do gradbenega dovoljenja, ker so pri nas te postopki zelo dolgi ne, danes je treba imeti že projekte pripravljene, ki jih bomo dali čez dve leti na mizo, s katerimi bomo po letu 2020 kandidirali. To bo zelo hitro. Seveda, je res, da je to šele začetek pogajanj in, da je dejansko še časa dve leti, res je pa tudi, da zdaj tik pred nami so, bi rekel, je ta volilni čas, ki seveda ne sme biti ovira in ti postopki in naša zelo jasna stališča, ki seveda, želja je, da so čim bolj konkretna, pa razumem, da danes ne moremo naštevati projektov, to mi je zelo, zelo jasno, pa to zelo dobro razumem, ampak, da z vso skrbnostjo sledimo kam bodo te evropske smernice šle in, da se tu zelo hitro prilagodimo ne, to je naša naloga. Zdaj kako smo pa mi kreativni z našo prilagodljivostjo? To pa vemo, tu pa nismo najbolj spretni, to pa si moramo priznati, kar vsi, tu pa nismo najbolj spretni. Tako, da na ta segment in za to razpravo in nekaj vprašanj, kaj je naša jasna in glavna usmeritev Republike Slovenije? To bi želeli, te usmeritve slišati. Glejte, ves ostali povzetek je v našem gradivu zajet, ne bom zdaj koliko smo uspešni, koliko nismo uspešni, saj sem prej na začetku predstavil, da seveda tudi tisti plačilni, ki je, pa ne bi rad zdaj teh 6 % ali kolikor že je, podaril, ker vem, da to je intenziteta v zadnjih dveh letih, ampak, da najbolj važna je sedaj, bi rekel, tisti obseg del, ki je v izvajanju, da se ta zadeva, bi rekel, tudi v rokih izvede, ne vem, moram reči, da ne poznam, če bodo tudi tu dovoljena, ker po prejšnji finančni perspektivi je bilo 2 leti še tisti čas za samo izvedbo, ne vem nisem seznanjen, če je tudi po tem kohezijskem obdobju tudi ta dvoletni čas še dovoljen, da se stvari tudi operativno in finančno dokončajo. Toliko za začetek.

Hvala.

Hvala tudi vam za to dopolnilno obrazložitev zahteve.

Besedo dajem ministrici brez resorjev pristojnih za razvoj strateških projektov in kohezijo, gospa Alenka Smerkolj, imate besedo, izvolite.

Spoštovani predsedujoči, en lep pozdrav v mojem imenu. Glede na to pa, da je danes predvsem govorimo o prihodnosti, jaz se bom potem seveda odzvala na predlagateljevo zahtevo, ker je kar nekaj stvari odprl, tudi mi si želimo konstruktivne diskusije, ampak kljub temu verjamem, da je najbolj pomembno, da danes vsi skupaj najprej slišimo nekaj o večletnem finančnem okviru, kje Slovenija ta trenutek je, prav ta četrtek bomo tudi na Odboru za evropske zadeve govorili o temeljih izhodišča Slovenije za prihodnost evropske kohezijske politike, tako, da verjamem, da bomo nekaj slišali dvakrat, ampak nič hudega, vse ostalo pa potem tudi vnaprej. S tem, da predlagam, glede na to, da gospod Mali seveda vodi prizadevanja in je glavni koordinator prizadevanj Slovenije za večletni finančni okvir, ki je osnova in temelj vsega na podlagi katerega pač seveda smo tudi mi pripravili skupaj z več deležniki sama izhodišča, je prav, da začnemo z začetkom, potem pa jaz nadaljujem, potem se pa še odzivamo, če vam je vsem v redu, tako, da bi predala besedo, če smem, morate vi predati, ne vem, gospodu Maliju. / smeh/

Državni sekretar v Kabinetu predsednika Vlade mag. Igor Mali.

Imate besedo, izvolite.

Najlepša hvala. Lep pozdrav vsem poslancem, članom obeh odborov.

Najprej bi se v bistvu zahvalil za sklic te seje, kajti daje nam tudi priložnost, da člane obeh odborov seznanimo z aktualnim stanjem na področju pogajanj oziroma na področju večletnega finančnega okvirja. Kajti nazadnje, ko smo ta dosje obravnavali decembra lani, je bila tudi želja obeh odborov, da ste čim bolj seznanjeni, čim bolj vključeni v naše aktivnosti, tako, da me veseli, da imamo tudi danes to priložnost. Uvodoma bi želel poudariti, da se pogajanja za večletni finančni okvir se niso začela, pričela se bodo z objavo predloga komisije, konkretno 2. maja, in šele takrat se začne ves proces, najprej na strokovni oziroma tehnični ravni, ki bo trajal verjetno vsaj do konca poletja, potem pa na višji oziroma politični ravni. Takrat, predvidoma jeseni, se bodo prava pogajanja šele začela, mi ocenjujejo, da bo to začenši z oktobrskimi Evropskim svetom. In nekako cilj, ki si ga je komisija zadala in, ki ga podpira tudi Evropski parlament je, da bi se ta časovnica zelo skrajšala z namenom, da se pogajanja končajo spomladi naslednje leto, se pravi tik pred evropskimi volitvami. To v praksi pomeni, da bi se pogajanja na ravni Evropskega sveta, se pravi med državami članicami končala najkasneje januarja naslednje leto. Gre za zelo, zelo ambiciozno časovnico, vprašanje, če bomo to časovnico uspeli tudi doseči glede na to, da so bila recimo prejšnja pogajanja, so trajal skoraj 29 mesecev. Ampak za enkrat se načeloma te časovnice držimo. Kot sem že decembra lani izpostavil bodo tokratna pogajanja zelo zahtevna in kompleksna, nanje bo vplivalo število dejavnikov, ki jih v prejšnjih pogajanjih nismo imeli, od Brexita kot je gospod Žnidar že izpostavil do spremenjenih varnostnih razmer, množičnih migracij, ki smo jih deležni, posledice ekonomske krize, pa navsezadnje tudi vezano na razpravo o prihodnosti evropske oziroma ekonomske monetarne unije. Če dovolite bi šel, bi vam naredil en kratek prerez kakšno je stanje trenutno v razgovorih, v pripravi oziroma pred pogajalskem procesu, potem bi se pa vrnil na stališča oziroma položaje oziroma stališča, ki jih zagovarjamo. Znano je, da bo Brexit, se pravi izhod Združenega kraljestva iz Evropske unije, bo zmanjšal evropskega proračuna med 10 in 13 milijardami evrov letno, to je znaten zalogaj, imamo ob tem tudi nove izzive, kot so migracije, kot so varnostne, spremenjene varnostne razmere, hkrati se je treba odzivati tudi na negativne posledice ekonomske krize na eni strani, na drugi strani krepitev konkurenčnosti, kajti Evropa počasi zaostaja za preostalim svetom, pa kot že rečeno nekako se bo ta razprava o naslednji finančni perspektivi odslikala, v tej razpravi odslikala tudi razprava o dokončanju ekonomske in pa monetarne unije.

Zdaj kakšni so aktualni predlogi, kaj je trenutno na mizi? Kot že rečeno, konkretna pogajanja se začno šele z majem, ko komisija da, predloži konkreten predlog naslednjega finančnega okvirja. V tem času do objave predloga, se pa razprava osredotoča v glavnem na dve točki, prva je obseg celotnega okvirja in pa drugo vprašanje oziroma točka je, katere ključne prioritete naj bodo iz evropskega proračuna financirane. Kar zadeva skupnega obsega, so gabariti trenutno bolj ali manj znani, komisija je nakazala, da bi naslednji finančni okvir naj obsegal nekje med 1,1 in 1,2 % bruto nacionalnega dohodka, EU 27. Imamo potem skupino tako imenovanih neto plačnic, ki so že v sami osnovi dale jasno vedeti, da ne bodo pristali na več kot 1 % bruto nacionalnega dohodka. Večina ostalih članic pa želi nekoliko bolj ambiciozni obseg, se pravi več kot 1 %, pri čemer se še skoraj nobena ni opredelila, koliko to je. Zaenkrat je samo Portugalska dala jasno, jasen predlog, da naj bi, da je za zgornjo mejo tega, kar je komisija predlagala, se pravi za 1,2 %. Ob predlogu za to razpravo ste dobili tudi sporočilo oziroma mnenje, stališče praktično Evropskega parlamenta, ki se v bistvu zavzema za še večji obseg, to je 1,3 % BND EU 27.

Zdaj pa, kakšne so ključne prioritete financiranja. Praktično vse članice v dosedanji razpravi so si enotne, da za tako imenovane nove izzive, se pravi migracije in pa varnostna vprašanja, je treba nameniti več sredstev. Res pa je, da doslej je ta del obsegal 1 % evropskega proračuna. Hkrati si tudi velika večina članic zagovarja tezo, da moramo biti tudi čim bolj ambiciozni na področju znanosti, raziskav, izobraževanja, inovacij in pa predvsem mobilnosti mladih, se pravi program Obzorje in pa Erasmus. Najbolj aktualno vprašanje ob tem seveda je, kaj z obsegom največjih dveh politik, se pravi kohezijske politike in pa skupne kmetijske politike. Komisija je že dala jasno tudi sporočilo, da načrtuje v svojem predlogu zmanjšanje obeh politik za nekje med 5 in 15 %. Ob tem so, moram reči da, dokaj realne oziroma zelo realne pobude tudi po modernizaciji obeh politik, zlasti kmetijske, pardon, zlasti kohezijske politike, v večji navezanosti na strukturne reforme, na zmanjševanje socialnih razlik v uniji in pa hkrati tudi večji poudarek na migracijah, podnebnih spremembah in pa, kot je znano tudi kot neka novost, na vladavini prava. Hkrati se pa spreminja, vsaj na področju kohezije, tudi sama metodologija razdelitve kohezijskih sredstev, pri čemer glavni kriterij, to je ekonomska razvitost posameznih regij, ni več oziroma najverjetneje ne bo več imel takšne teže kot doslej. V praksi to, v praksi lahko pričakujemo, da bo kohezijska politika v večji meri podpirala tiste dele unije, ki jih je gospodarska kriza v bistvu bolj prizadela. Kar se tiče skupne kmetijske politike, tu večjih presenečenj vsaj zaenkrat ni. Glavni vprašanji tukaj sta poleg obsega, samega obsega sredstev za skupno kmetijsko politiko predvsem vprašanje uvedbe nacionalnega sofinanciranja tako imenovanega prvega stebra oziroma neposrednih plačil in pa vprašanje konvergence neposrednih plačil med državami članicami.

Preden predstavim nekaj ključnih poudarkov, ki jih zagovarja Slovenija v različnih institucijah in forumih, in glede na osredotočenje predlagatelja predvsem na področje kohezijske politike, mi dovolite, da še izpostavim nekaj objektivnih dejstev. Glede na to, kar sem do zdaj predstavil, je realno pričakovati, da bo Slovenija v obdobju po letu 2020 deležna manj kohezijskih sredstev kot doslej. Prvič zaradi tega, ker lahko pričakujemo zmanjšanje celotnega obsega kohezijske politike v naslednjem obdobju, tudi na račun izstopa Združenega kraljestva. Drugič, ker ravno zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije se bo razvitost Slovenije v primerjavi s povprečjem relativno, se pravi, povečala. Tretji element je dejstvo, da je zahodna Slovenija, za katero že danes velja zelo ugoden prehodni režim financiranja, tudi že danes praktično dosega povprečje unije. In pa četrti element, kot tudi že predlagatelj pravilno ugotavlja, lahko pride tudi do spremembe same metodologije za lokacijo sredstev kohezijske politike.

Zdaj ključni poudarki, ki jih izpostavljamo na različnih ravneh… Temeljna izhodišča pred pričetkom pogajanj so vam znana. Ta Državni zbor oziroma oba odbora ta jih potrdila decembra, tako da bi se osredotočil predvsem na ključne elemente. Zavzemamo se za, kot tudi izhaja iz temeljnih izhodišč, za ambiciozni večletni finančni okvir, katerega skupni obseg bi moral biti višji kot 1 %. Hkrati podpiramo povečanje sredstev za tako imenovane nove izzive, predvsem na področju migracij in pa zunanje varnosti. In pa zagotovo ambicioznost velja tudi na področju znanosti, raziskav, izobraževanja, mobilnost mladih. Želimo ohranitev ključne vloge kohezijske politike v proračunu unije in pri tem kot ključno izpostavljamo postopnost pri zmanjševanju nacionalnih ovojnic, se pravi drastično krčenje nacionalnih alokacij je po našem mnenju na eni strani ekonomsko škodljivo, na drugi strani pa tudi politično nesprejemljivo in to je, lahko rečem, neka naša tako imenovana rdeča linija. Prav tako na področju skupne kmetijske politike smo podobno naklonjeni relativno močni politiki, še posebej, kar zadeva politiko razvoja podeželja, z ohranitvijo obsega sredstev za neposredna plačila na nominalni ravni. In pa še zadnja točka, ki je, ki jo omenja tudi predlagatelj, pripravljenost Slovenije na pogajanja. Kot je znano, se, Vlada v bistvu se na pogajanja temeljito pripravlja že dlje časa. Junija lani smo ustanovili posebno vladno delovno skupino za pogajanja o večletnem finančnem okviru po letu 2020(?). Skupino tvori izkušena skupina strokovnjakov iz vladnega in pa akademskega sektorja. V bistvu gre za isto ekipo, ki je bila aktivno vpeta v pogajanja že za obdobje 2007-2013 in pa 2014-2020. V okviru omenjene ekipe smo že lani pripravili strokovno študijo in pa posamezne izračune, na osnovi katerih so bila pripravljena tudi temeljna izhodišča, ki jih je ta Državni zbor tudi potrdil. V zadnjih mesecih, še posebej pa v zadnjih tednih, hkrati smo na različnih ravneh v zelo intenzivnih stikih s posameznimi predstavniki Evropske komisije in tudi držav članic s ciljem, da kar najbolje predstavimo na eni strani naša izhodišča in pa rdeče linije in pa na drugi strani tudi naše predloge konkretnih rešitev, ki najbolje naslovijo specifike Slovenije, s ciljem, da je naša pogajalska pozicija že v osnovi, se pravi, že z predlogom komisije kar najbolj ugodna. Slednje pa seveda še posebej velja za področje kohezijske politike. Še zadnji element. Po objavi komisije bo Vlada, predloga komisije, bo Vlada omenjeni predlog temeljito proučila. Naredili bomo tudi kot vedno doslej konkretne izračune in pa temu Državnemu zboru v razpravo dali tudi predlog konkretnega stališča. Pred konkretnimi pogajanji bomo pa vsekakor kot tudi doslej v ta Državni zbor prišli tudi po pogajalski mandat. Toliko zaenkrat.

Hvala.

Najlepša hvala tudi vam.

Želite, ministrica, besedo?

Izvolite.

Ja, hvala za besedo.

Tako kot je državni sekretar Mally povedal, jaz se bom osredotočila absolutno samo na evropsko kohezijsko politiko. Seveda kohezijska politika je pod izjemnih pritiskom. V tem trenutku bi se v okviru kohezijske politike še vedno reševalo praktično vse, tako ekonomska vprašanja, vprašanja, povezana z globalizacijo, socialna vprašanja, migracije, pa tudi na koncu koncev fleksibilnost proračuna. Zdaj, jasno je, da postaja vprašanje vladavine prava in pa spoštovanje temeljnih vrednot EU ena temeljnih pogojenosti kohezijske politike. In dejstvo je, da tako imenovane tradicionalne politike iz kohezije počasi izginjajo. In glede na trenutno razpravo je pričakovati, da bo večletni finančni okvir dejansko, kot je bilo predstavljeno, da bo dejansko za ta del namenjenih kar nekaj več sredstev, taki so tudi aktualni signali komisije same. Zdaj absolutno največ v zadnjem času pa najbolj odmeva sprememba metode alokacije sredstev. Iz tako imenovane berlinske metode gremo na tako imenovani linearni pristop. In dejstvo je, da v bistvu BDP, ki nam je vsa ta lepa krojil kos pogače, bo verjetno v bistvu po novi metodi na nek način samo z nekim ponderjem, ne ve se še, kakšnim, deloval pri alokacijah, zraven pa poskuša komisija z več raznoraznimi kazalniki, na primer stopnjo brezposelnosti, stopnjo izobraženosti, demografskimi spremembami, okoljskimi kriteriji, skratka poskušajo najti način, da rečemo bobu bob, kako praktično iz vzhoda premestit sredstva na zahod in pa deloma na jug. Tako da v resnici je, to je tisti cilj, tista zgodba, s katero se bomo pač morali boriti. Zdaj, predlagatelj je v bistvu v svojem pač predlogu dodal tudi resolucijo Evropskega parlamenta. Jaz mislim, da je zelo jasna, in v bistvu mislim, da se pač tudi Slovenija lahko z njo praktično poistoveti. In verjamem, da je to tudi en od ključev, kako v bistvu gledat naprej, ker nam vse, tudi to, kar bomo v četrtek razpravljali v okviru samo o prihodnosti evropske kohezijske politike in naših izhodišč, grejo v smer, ki praktično imajo samo en cilj in to je maksimiranje sredstev za Slovenijo. To je ključ in osnovna zgodba. Mogoče bi jaz na tem trenutku pač tudi končala, ampak vseeno v bistvu začeli smo ne samo s prihodnostjo, ampak tudi malo s preteklostjo. Verjetno današnja razprava res ni namenjena temu, pa vseeno, ja, v bistvu pospešili in pospešeno je absolutno delovanje vseh resorjev in upravičencev na tem področju. Naj ponazorim samo z nekaterimi dejstvi. V tem trenutku je praktično spravljeno v pogon za 1,8 milijarde, preko 1,8 milijarde evrov sredstev. To je 60 %. Dejstvo je, da če k temu dodamo še vse priprave projektov, ki se delajo na regionalnem nivoju in v okviru mehanizma celostnih teritorialnih naložb, k temu dodamo lahko še 20 % in pridemo na 80 % celotne alokacije, ki v bistvu, v kateri že zdaj vemo, o čem konkretno govorimo. Tako da mene, moram reči, ne skrbi, da Slovenija v tem obdobju ne bi bila uspešna. Dejstvo pa je in s tem ste tudi, gospod Žnidar, začeli oziroma povedali oziroma vprašali, ja, Slovenija nima oziroma vse države članice nimajo samo 2 dodatnih let v tem obdobju, ampak 3. Tako da v resnici mi v tem trenutku praktično imamo še 6 let do konca. In z jasnim ciljem, kaj v teh 6 leti doseči, mislim, da se to absolutno s pospeškom, ki ga imamo, da doseči. Mogoče bi s tem tudi zaključila ta pogled na preteklost in v bistvu verjetno je smiselno, da govorimo danes bolj o prihodnosti.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam.

Sprašujem predstavnika združenja občin, če želite besedo? Dr. Ivan Žagar, SOS, Skupnost občin Slovenije, podpredsednik.

Izvolite.