Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani vsi ostali prisotni, vabljeni, predstavniki vlade, ministrstev. Vsi prav lepo pozdravljeni.

Pričenjam 19. nujno sejo Odbora za finance in monetarno politiko.

Opravičil za današnjo sejo nimam. Imam pa eno pooblastilo in sicer poslanec dr. Dragan Matić nadomešča poslanko mag. Klavdijo Markež.

S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Obveščam vas, da sem na predlogu za širitev dnevnega reda, ki ste jo prejeli 12. 2. 2015 predlagala širitev in sicer z naslednjo točko dnevnega reda – 3. točka, gre za pobudo in zahtevo vseslovenskega združenja malih delničarjev Ljubljana in drugih za oceno ustavnosti več določb Zakona o bančništvu in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu. Gre za Predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi prodaje NKBM.

Prehajamo na odločanje o predlogu za razširitev. Želite predstavniki ministrstva mogoče tukaj podati mnenje? (Ne.) Želi kdo od predstavnikov poslanskih skupin podati stališče k tej razširitvi? (Ne.) Potem prehajamo na odločanje, se pravi odločamo o razširitvi dnevnega reda s to 3. točko. Začenjam z glasovanjem.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Predlog za razširitev je sprejet.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – IN SICER PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2015. Predlog tega akta je v Državni zbor predložila vlada, na podlagi 40. člena Zakona o javnih financah. Dne 11. 2. 2015 je bila s strani skupin poslank in poslancev vložena tudi zahteva za izredno sejo Državnega zbora s to točko dnevnega reda. K tej točki so bili vabljeni vlada, Ministrstvo za finance in Urad za makroekonomske analize in razvoj. Kot dodatno gradivo smo k tej točki prejeli mnenje zainteresiranih delovnih teles, ki so obravnavali Predlog rebalansa proračuna, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 16. 2. 2015, dopis Sindikatov vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture z dne 11. 2. 2015, dopis občine Idrija z dne 2. 2. 2105, dopis Sindikata policistov Slovenije z dne 16. 2. 2015 in dodatna pojasnila s strani Ministrstva za kulturo. Danes ste dobili na klop tudi pregled amandmajev. Tako, da bomo obravnavali v nadaljevanju Predlog rebalansa proračuna na podlagi četrtega odstavka 166. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo opredeli do predloga rebalansa proračuna in do vseh vloženih amandmajev in pripravi poročilo, ki vsebuje njegova stališča in opredelitve do amandmajev ter amandmaje matičnega delovnega telesa.

Do izteka roka za vložitev amandmajev, torej do 16. 2. 2015 smo dobili naslednje amandmaje: Poslanske skupine SMC, DeSUS in SD so vložile en amandma, ki so ga kasneje tudi spremenile. Imamo tudi spremembo tega amandmaja. Potem je Poslanska skupina Zavezništvo Alenke Bratušek vložila 11 amandmajev, tudi umaknila in vložila nove. Potem je Poslanska skupina Nove Slovenije vložila dva amandmaja, Poslanska skupina SDS je vložila 21 amandmajev in Poslanska skupina Združena levica je na predlog rebalansa vložila 6 amandmajev. Odbor bo najprej razpravljal o predlogu rebalansa v celoti, potem pa bomo še obravnavali posamezne vložene amandmaje in če bomo tako odločili tudi predloge za amandmaje odbora. Zainteresirana delovna telesa posebnih amandmajev, svojih amandmajev niso oblikovala. Pred razpravo našega odbora o predloženem rebalansu v celoti prosim predstavnico vlade Ministrstva za finance gospod Matejo Vraničar, če nam poda obrazložitev predloga rebalansa v celoti. Izvolite besedo.

Hvala lepa gospa predsednica. Lep pozdrav vsem tudi z moje strani. V tej uvodni predstavitvi mi dovolite, da se osredotočim predvsem na splošne informacije v zvezi z rebalansom proračuna za leto 2015. Podrobnosti pa bomo lahko pojasnjevali v odgovorih na vprašanja v nadaljnji razpravi.

Veljavni proračun za leto 2015 je bil v Državnem zboru obravnavan in sprejet v mesecu novembru 2013. Zaradi menjave vlade v letu 2014, vlada ni predlagala sprememb proračuna za leto 2015, ampak je vlada, ki je svoj mandat nastopila konec septembra 2014 napovedala, da bo rebalans proračuna 2015 predložila, kakor hitro bo mogoče oziroma takoj v začetku leta 2015.

Zakaj vlada ocenjuje, da je predlagani rebalans proračuna, pardon, da je predlagani rebalans proračuna potreben?

Najprej veljavni proračun je pripravljen na podlagi makroekonomskih izhodišč iz jesenske napovedi UMAR-ja iz leta 2013. Zadnje danes razpoložljive napovedi izhajajo iz zimske napovedi gospodarskih gibanj iste inštitucije in so neprimerljivi z makroekonomskimi izhodišči, na podlagi katerih je bil pripravljen prvotni oziroma trenutno še veljavni proračun države za leto 2015. Samo dva ključna podatka naj omenim, saj bo v nadaljevanju direktor urada podal podrobnejšo informacijo. Zimska napoved gospodarskih gibanj za leto 2015 napoveduje 2 % rast BDP v letu 2015, hkrati pa napoveduje ničelno rast cen oziroma ničelno stopnjo inflacije in oba ta dva podatka sta pomembna predvsem na področju ocene prihodkov državnega proračuna, pa tudi skupaj s podatkom o rasti zaposlenosti oziroma o zmanjševanju brezposelnosti za posamezne odhodke iz državnega proračuna, predvsem odhodke iz naslova transferov posameznikom in gospodinjstvom. Poleg teh makroekonomskih dejavnikov je treba upoštevati pri rebalansu proračuna tudi nekatere druge spremenjene okoliščine. Če omenim najpomembnejše. V letu 2013 smo načrtovali prihodke v državni proračun iz naslova davka na nepremičnine, ki je bil v letu 2014 razveljavljen, zaradi tega je treba nadomestiti v bistvu ta izpad prihodkov oziroma upoštevati, da tovrstnih prihodkov v državni proračun v letošnjem letu ne bo.

Nadalje je potrebno pri odhodkih za obresti upoštevati tudi zadolževanje, ki se je zgodilo tekom leta 2014, torej po uveljavitvi proračuna za leto 2015 v novembru 2013 in zaradi tega se izdatki za obresti povečujejo za 125 milijonov glede na sprejeti proračun 2015, čeprav so še vedno nižji od realiziranih odhodkov v letu 2014.

In tretja velika kategorija odhodkov, ki jih je treba v zvezi s spremenjenimi okoliščinami omeniti, je načrtovanje tekočega transfera iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno. Namreč spomladi leta 2014 je bil spremenjen Zakon o Slovenskem državnem holdingu in stari Zakon o Slovenskem državnem holdingu je predvideval, da bo družba KAD v pokojninsko blagajno prispevala tudi delež prihodkov od prodaje državnega premoženja. Zaradi tega je veljavni proračun pri tovrstnih transferjih upošteval, da bo KAD zagotovil pokojninski blagajni 190 milijonov. Govorim za leto 2015. Ker je bil spomladi leta 2014 ta zakon spremenjen in ta pravna podlaga ukinjena, mora posledično višji transfer v pokojninsko blagajno zagotoviti državni proračun in to je v rebalansu proračuna tudi upoštevano.

Zadnja ključna okoliščina, ki terja rebalans proračuna, pa so spremenjene okoliščine v zvezi s črpanje evropskih sredstev. Letos je namreč zadnje leto, ko je še mogoče črpanje sredstev stare finančne perspektive 2007 do 2013. Zaradi tega do odhodki, kot bom podrobneje pojasnila v nadaljevanju, pomembno osredotočeni na doseganje tega cilja. Če na kratko predstavim konkretnejše ocene prihodkov in odhodkov, v predlogu rebalansa proračuna za leto 2015 načrtujemo za 8 milijard 562 milijonov evrov prihodkov. To je za 64 milijonov evrov manj kot v sprejetem proračunu za leto 2015, vendar hkrati za približno 100 milijonov evrov več kot je realizacija v letu 2014. V gradivu za predlog rebalansa imate navedeno primerjavo med sprejetim proračunom za leto 2015 in predlogom rebalansa, vendar je za oceno, koliko se dejansko znižujejo ali povečujejo določeni prihodki in isto velja tudi na odhodkovni strani proračuna, veliko bolj pomembna ocena kakšna je predvidena realizacija glede na realizacijo v letu 2014. V tej globalni številki 8 milijard in pol prihodkov, je za 6 milijard 870 milijonov načrtovanih davčnih prihodkov kar je za približno 300 milijonov več glede na leto 2014. Načrtovanih je za 578 in pol milijonov evrov nedavčnih prihodkov, kar je za skoraj 230 milijonov evrov manj glede na leto 2014 in sicer zaradi tega, ker smo v letu 2014 realizirali prihodke iz naslova koncesije za UMTS omrežje v višini skoraj 150 milijonov, hkrati pa smo v letu 2014 realizirali določene izredne prihodke, ki jih v letošnjem letu ne moremo pričakovati. Obseg kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov ostaja v grobem na približno enaki ravni kot v letu 2014. Na ravni sredstev, ki jih črpamo iz proračuna Evropske unije, pa ta sredstva po predlaganem rebalansu znašajo milijardo 72 milijonov in pol, kar je za približno 36 milijonov več kot pa je bila realizacija v letu 2014. Ta skupna številka milijarda 72 milijonov vključuje tako črpanje stare kot tudi že začetek črpanja nove finančne perspektive.

Za zagotovitev prihodkov je Vlada že sprejela določene predloge ukrepov in Državni zbor je tiste, ki so vezani na zakonske spremembe, potrdil že konec leta 2014 in se že uveljavljajo. Gre za ohranitev četrtega razreda pri dohodnini, gre za zvišanje stopnje davka na finančne storitve in zvišanje stopnje davka na zavarovalne posle, kar na nek način odtehta ukinitev davka na bilančno vsoto bank, in gre za povišanje okoljskih dajatev zaradi emisij CO2 ter ukrepe za povečanje učinkovitosti pobiranja javnih dajatev.

Na strani odhodkov državnega proračuna predvideva rebalans odhodke v skupni višini 9 milijard 947 milijonov evrov, kar pomeni za 461,8 milijona evrov več odhodkov kot v sprejetem proračunu in za 292 milijonov več, kot je znašala realizacija v letu 2014. Ne glede na to povišanje v skupni številki naj opozorim, da se odhodki, ki se financirajo iz integralnih sredstev, znižujejo glede na realizacijo v letu 2014 za 50 milijonov evrov. To je odraz varčevalnih ukrepov, ki jih je Vlada sprejela v obdobju od oktobra do predložitve rebalansa proračuna Državnemu zboru. V primerjavi z letom 2014 pa se povečujejo namenska sredstva za 13 milijonov, kjer ministrstva ocenjujejo, da bodo v višjem znesku realizirala tudi namenske prihodke, vemo pa, da namenski odhodki ne morejo biti višji, kot pa so namenski prihodki. Znatno pa se glede na leto 2014 povečujejo odhodki, povezani s črpanjem evropskih sredstev. In sicer se za 256 milijonov povečujejo evropska sredstva, za 86 milijonov in pol pa s tem črpanjem povezana slovenska udeležba. To v bistvu pokaže, da na strani odhodkov samo poraba EU sredstev znaša milijardo 308 milijonov evrov, slovenska udeležba pa še nadaljnjih 230 milijonov evrov, kar pomeni, da je več kot 15% odhodkovne strani proračuna povezane s črpanjem evropskih sredstev. To je seveda povezano z že prej omenjenim dejstvom, da se v letu 2015 zaključuje stara finančna perspektiva.

Programska klasifikacija pokaže, da se v primerjavi s porabo preteklega leta bistveno več sredstev v rebalansu namenja za intervencijske programe in obveznosti, za varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, za lokalno samoupravo ter zdravstveno varstvo. Predlog rebalansa je usmerjen izrazito investicijsko, saj se v primerjavi s porabo leta 2014 nakup in gradnja osnovnih sredstev zvišuje za 41%, investicijski transferji pa za 20%. Del tega oziroma pretežni del tega povečanja gre na račun črpanja evropskih sredstev, ampak tudi investicijski odhodki integralnih sredstev glede na okoliščine niso na povsem zanemarljivi ravni.

Odhodke v zvezi z obrestmi sem že omenila, se sicer povečujejo glede na sprejeti proračun, vendar so za 36 milijonov in pol nižji glede na realizacijo v letu 2014, predvsem zaradi ugodnih razmer v povezavi s povprečno višino obrestnih mer, ki jih je treba plačevati za servisiranje slovenskega dolga. Tudi transferji v pokojninsko blagajno, ki sem jih omenjala uvodoma, se glede na sprejeti proračun povečujejo za 52 milijonov in ne za celotnih 190 milijonov, ki sem jih omenila v začetku, saj projekcije prihodkov pokojninskega zavoda oziroma pokojninske blagajne kažejo, da bo realizacija prihodkov iz naslova prispevkov višja kot pa je bila načrtovana ob sprejemu proračuna novembra 2015. In vsi ti makroekonomski trendi se odražajo tudi v tem, da so transferji v pokojninsko blagajno glede na realizacijo v letu 2014 nižji za 72 milijonov. Ta izkazana struktura prihodkov in odhodkov državnega proračuna pomeni, da predlog rebalansa predvideva primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku v višini 1 milijarda 385 milijonov evrov, kar znaša 3,62% BDP-ja. Ne glede na to pa vseeno nam ta predlog rebalansa proračuna omogoča, da po izvršenih popravkih na obračunski tok, predvsem zaradi obravnave črpanja evropskih sredstev lahko pričakujemo oziroma lahko ocenimo, da bo skupen deficit sektorja država po ESA metodologiji v letu 2015 pod 3% BDP oziroma natančneje 2,89%.

Glede na to, da je bilo na Komisiji za nadzor javnih financ postavljeno podrobnejše vprašanje, kako smo v bistvu do tega primanjkljaja po ESA metodologiji prišli mi dovolite še par besed na to temo, saj verjetno tudi ker je večina istih poslancev vas odgovor na to vprašanje v bistvu še posebej zanima. Za ugotovitev deficita sektorja država smo upoštevali različne enote sektorja država in njihov primanjkljaj po denarnem toku, pri čemer glavnina primanjkljaja odpade na državni proračun in nekoliko tudi na občine. Po naši oceni občine prispevajo sedem desetin odstotka BDP-ja k skupnemu deficitu sektorja države, sedem stotin, pardon, sedem stotin odstotka BDP-ja k skupnemu primanjkljaju sektorja države. Pokojninska in zdravstvena blagajna po naši oceni v letu 2015 ne bosta ustvarili primanjkljaja, niti ga ne bi smeli in prav tako ocenjujemo, da druge enote sektorja država, skladi oziroma Kad SDH v enem delu ne bodo ustvarili dodatnega deficita. Na tej podlagi smo ocenili kolikšen del deficita državnega proračuna predstavljajo tista evropska sredstva za katere bomo v letu 2015 že predložili zahtevke za povračilo evropski komisiji oziroma evropskemu proračunu, dejansko pa po denarnem toku ta sredstva ne bodo še realizirana. Po naši oceni bo teh sredstev za približno 260, 270 milijonov evrov oziroma 0,62% BDP-ja. Poleg tega je treba primanjkljaj po sektorju po obračunskem principu zmanjšati tudi za tiste obveznosti države, ki so bile obračunane v preteklih letih, po denarnem toku pa jih moramo izplačati v letošnjem letu. Gre za obveznosti kot so izplačilo zadnjega obroka poplačila tretje četrtine plačnih nesorazmerij, poplačilo dolga do Slovenskih železnic, poplačilo obveznosti do izbrisanih in morebitni še ostali manjši popravki, in ti popravki znesejo 0,18% BDP.

Povprašani smo bili tudi kakšen je strukturni deficit oziroma strukturni napor, ki je odražen v tem predlogu rebalansa, in podatke s katerim razpolagamo oziroma zadnja ocena, ki smo jo na Ministrstvu za finance naredili je 0,4% BDP, kar pomeni sicer nekoliko manj, kot je minimalna obveznost oziroma kot naj bi bila povprečna obveznost države po evropskih pravilih, vendar je tukaj treba upoštevati dva kriterija, eno je strukturni napor, drugo pa je da se deficit zniža pod 3% BDP in ocenjujemo, da smo to obveznost s predlaganim rebalansom izpolnili.

Skratka, ocenjujemo, da je glede na dane okoliščine, predlagani rebalans primeren in lahko predstavlja kvalitetno osnovo za izvršitev proračuna oziroma za javno financiranje v letu 2015, hkrati na eni strani pomeni naslednji korak k cilju uravnoteženja javnih financ, po drugi strani pa s svojo investicijsko naravnanostjo ohranja možnost nadaljnjega spodbujanja gospodarske rasti.

Upoštevaje v bistvu te uvodne navedbe predlagamo odboru, da predlog rebalansa podpre.

Gospa predsednica, če dovolite, bi mogoče direktor Umarja še z makroekonomskimi…

Hvala.

Bom dala besedo potem tudi predstavniku oziroma direktorju Umarja.

Najprej vas obveščam, da namesto poslanca Branka Zormana na seji sodeluje tudi poslanec Ivan Prelog.

Najprej sprašujem predsednike oziroma predstavnike zainteresiranih delovnih teles ali želi kdo podati poročilo na predlog rebalansa iz delovnih teles.

Izvolite, gospod Kamal, najprej. Izidor Shaker, izvoli.

Najlepša hvala, spoštovana predsednica. Spoštovane poslanke, poslanci, predstavniki ministrstev, Državnega sveta in ostali.

Odbor za zadeve Evropske unije je na 23. seji, 13. 2. 2015 kot zainteresirano delovno telo obravnaval predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2015, ki ga je Državnemu zboru predložila Vlada. Na seji odbora so sodelovali predstavniki Ministrstva za finance, Ministrstva za zunanje zadeve in Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko.

Odbor k predlogu rebalansa ni sprejel svojih amandmajev.

Po razpravi in vprašanjih poslank in poslancev je ministrica brez resorja za razvoj in evropsko kohezijsko politiko gospa Alenka Smerkolj podala dodatne obrazložitve predloga rebalansa ter s tem se je Odbor za zadeve Evropske unije seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2015.

Hvala lepa.

Gospod Križanič.

Hvala lepa. Tudi jaz pozdravljam v imenu Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ta je razpravljal o predlogu rebalansa proračuna Republike Slovenija za leto 2015 in prav tako ni imel nobenega amandmaja.

Ima pa nekaj opozoril, ki jih podajam v nevezani obliki. In sicer problem Slovenije na področju prehranske varnosti je problem samooskrbe, zlasti na nekaterih področjih je ta kritična. Kmetijska politika poskuša to samooskrbo povečati, in proračun je en od pomembnih vzvodov za uspešnost kmetijske politike na tem področju. Pojavlja se oziroma nastopila je nova dimenzija, nova razsežnost, to je velika sprememba v evropski kmetijski politiki, ki bo zmanjšala sredstva namenjena proizvodnji in lahko ogrozi proizvajalce mleka in govejega mesa, kjer dosegamo najvišjo raven samooskrbe, glede na različna živila.

Naslednji problem, ki bo zadeval tudi proračunsko porabo je ukinitev mlečnih kvot, pri čemer v proračunu ni predvidenih niti sredstev niti mehanizma za morebitno intervencijo na tem področju, če bodo cene izjemno padle in bodo proizvajalci prizadeti, potem bo to treba iz splošne proračunske rezerve iskati rešitve.

Potem obeta se reforma gospodarjenja z gozdovi. Tisoč 500 ljudi dela pri koncesionarjih in bo treba posebno pozornost pri reformi in morebitni modernizaciji gospodarjenja in povečanju dodane vrednosti povečani zopet lesni industriji nameniti tudi te razsežnosti gospodarjenja v Sloveniji, ki se je izkazala kot ne optimalna v preteklem obdobju.

In končno se odpira vprašanje delovanja javnih služb v zvezi s kmetijsko politiko in vloge kmetijsko-gospodarske zbornice oziroma kmetijsko-gozdarske zbornice in odbor predlaga, da jo postavi kot enakopravnega pri kandidiranju za različne razpise preko katerih se potem tudi kmetijska politika vodi.

Hvala lepa. Proračun pa podpiramo.

Hvala lepa.

Gospod Šircelj, izvolite.

Hvala lepa.

Komisija za nadzor javnih financ je obravnavala proračun 13. februarja tega leta. Ob tem je glasovala tudi o dveh sklepih, ki nista bila izglasovana, medtem ko samih amandmajev dejansko ni dala. Jaz bi tukaj povzel razpravo članov komisije in seveda tudi člana oziroma namestnika predsednika Računskega sodišča. Kot prvo bi rad povedal, da je bilo opozorjeno s strani nekaterih članov, da ta proračun temelji na nerealnih osnovah, in da ni natančnih podatkov o tem na katerih dejansko temelji, in da jih tudi nimamo. Poleg tega ni jasno, če bodo vsi prihodki iz Evropske unije res realizirali v takšnem obsegu, predvsem zaradi različnih projektov in težav pri projektu. Opozorjeno je bilo tudi, da še danes nimamo Zakona o fiskalnem pravilu, ki je že v Ustavi in na podlagi katerega bi že v letu 2015 morali izenačiti prihodke in odhodke. Pri tem je predstavnica Vlade pojasnila, da ima predlog Zakona o fiskalnem pravilu, ki je bil v prvi fazi že sprejet, dva dela, sistemskega, ki se bo začel izvajati ko bodo prihodki in odhodki izenačeni in prehodnega, ki bo veljal do takrat in v času tega bo možno še imeti višje odhodke od prihodkov. Po mnenju nekaterih članov komisije so nekatere postavke prikazane prenizko, druge previsoko, predvsem na strani prihodkov. Proračun po mnenju teh članov tudi ni razvojno investicijsko naravnan. In da so edine investicije, ki se v državi opravljajo, so tiste v občinah in ki se izvajajo iz EU sredstev. Poleg tega je bilo opozorjeno tudi na to, da predstavniki drugih ministrstev razen Ministrstva za finance ali pa vsaj nekaterih od teh ministrstev, govorijo enostavno, da nimajo dovolj sredstev, in da je seveda zato vprašanje, kako bo ta razrez napravljen po posameznih ministrstvih. Članica komisije je na tej seji opozorila, iz Poslanske skupine Desus, je ob tem opozorila, da se govori, da bo rast bruto družbenega proizvoda v letu 2014 presegla 2,5% BDP, in da pričakujejo, da se bo opravila izredna valorizacija pokojnin, kar je v skladu z določili Zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Člani komisije so se ob tem vprašali, iz katerih sredstev bo to možno in ali ne bo v tem primeru prišlo do zahtev po usklajevanju drugih kategorij izdatkov, plače, socialni prejemki. Predstavnica Vlade je pojasnila, da veljavni zakon o izvrševanju proračuna določa, da v letu 2014 in 2015 ni rednega usklajevanja pokojnin in v to določbo ne posega niti sprememba navedenega zakona. Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju sicer določa, da se v primeru take rasti BDP lahko predlaga izredna uskladitev pokojnin, vendar jo mora Vlada potrditi, ki pa za enkrat takšnega predloga še ni prejela. O tem na Vladi tudi ni bilo razprave. Ministrstvo za finance pa takemu predlogu za leto 2015 ni naklonjeno. Sredstva za uskladitev pa gredo iskati in ne iz državnega proračuna. Kar se tiče usklajevanja nekaterih socialnih prejemkov bo ob taki rasti BDP, ob taki rasti BDP, pa bo zahteva za uskladitev začela veljati šele v letu 2016 in ob pripravi proračuna za to leto bo seveda videno tudi, kako bodo kazali končni podatki o rasti za leto 2014. Postavljeno je bilo vprašanje tudi glede 11-ih okoljskih projektov v občinah. Kot sem že omenil proračun dveh sklepov, se opravičujem, kot sem že omenil komisija dveh sklepov o tem, da rebalans proračuna ni razvojno in protikrizno naravnan ter da prihodki in odhodki in javnofinančni primanjkljaj niso realno prikazani, ni sprejela. Tukaj bi omenil, kot sem že na začetku rekel na koncu še predstavnika Računskega sodišča, kjer je bilo poudarjeno, da se njihova sredstva zmanjšujejo iz 5,6 na 5,1 milijona evrov ponovno in da bodo to dosegli izključno s skrajnim varčevanjem in da jih pravzaprav rešujejo, zato da bodo to lahko naredili, porodniške odsotnosti. Tako, da vemo, v kakšnih težavah smo dejansko tudi na področju Računskega sodišča. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo predstaviti mnenja zainteresiranih delovnih teles? Jaz nisem opazila interesa, tako da se zahvaljujem za predstavljena mnenja. In sprašujem ali želi besedo predstavnik Državnega sveta Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, gospod Kovšca izvolite.

Hvala za besedo spoštovane poslanke in poslanci. Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance je to novelo oziroma predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije obravnavala na redni seji, 11. 2. 2015 in je predlog rebalansa podprla. Med samo razpravo se je pa zastavilo več vprašanj oziroma formiralo tudi več mnenj, ki smo jih nekako strnili v sedem točk in če dovolite, bi vam jih na hitro nanizal. Prva izmed njih je, da je predlog rebalansa na področju zdravstva, ne kaže na potrebno prilagoditev proračunskih postavk in nujne spremembe, ki čakajo ta segment. Komisija pričakuje čim hitrejše udejanjanje napovedanih izhodišč za reformno zdravstvenega sistema in tudi analizo učinkovitosti ter s tem povezanih stroškov v zdravstvu. V drugi sklop, vse bolj je očitna potreba po reformi lokalne samouprave, saj se fiskalnim ukrepom morajo pridružiti tudi organizacijski posegi, da bi lahko zagotovili vzdržno financiranje in uspešno delovanje občin. Tretjič ob odpravi škode, zaradi posledic naravnih nesreč kot je poplave, žled so s stroški sanacije obremenjene občine. Te morajo za posege za odpravo škode najeti koncesionarje, ki jih pa določi država. In glede na plačnika, to pa so občine, bi bilo bolj smiselno in racionalno, če bi izvajalce za sanacijska dela lahko izbirale občine same, saj bi na ta način prišlo pri sanacijskih stroških do pomembnih prihrankov.

Četrtič, smiselno je vprašanje celotne višine prihranka državnega proračuna kot posledice ukrepov usklajevanja povprečnin občin.

Petič. Ali izračunane proračunske postavke temeljijo tudi na pričakovanih vplivih, ki jih bo imelo padajoče gibanje cen surove nafte na svetovnih trgih, ter nižanje cene denarja.

Šestič. Podrobnejšo analizo zahtevajo naložbe sredstev javnih zavodov, ki se pretežno financirajo iz javnih sredstev, kakor tudi njihova poraba. In sedmič ali je prispevek drugih držav članic Evropske unije določen v enaki višini kot je predviden za Slovenijo, ko gre za financiranje projektov iz evropskih sredstev, za katere Evropska komisija zadrži določen odstotek vrednosti sredstev do prejema končnega poročila o učinkovitosti črpanja evropskih sredstev. To so nekako vprašanja oziroma pomisleki, ki so se nam med razpravo porodili in smo jih elaborirali in kot rečeno Komisija Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance omenjeni predlog rebalansa podpira. Hvala.