Spoštovane članice in člani odbora oziroma obeh odborov. Vsi vabljeni in ostali prisotni, lepo pozdravljeni. Pričenjam 14. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, ki bo potekala skupaj z Odborom za pravosodje. Obveščam vas, da bo danes z našega odbora odsoten član poslanec Jani Möderndorfer. Imamo tudi pooblastila. Odsotna je poslanka Erika Dekleva in jo s pooblastilom nadomešča poslanka Irena Kotnik. Prav tako je odsoten poslanec Bojan Dobovšek in ga nadomešča s pooblastilom poslanka Vesna Šergan.

K dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik predlagane točke je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s samim sklicem. Besedo predajam še predsednici Odbora za pravosodje. Izvolite.

Lep pozdrav tudi v mojem imenu. Pričenjam 7. nujno sejo Odbora za pravosodje. Članice in člane obeh odborov, delovnih teles, vabljene ter ostale prisotne, lepo pozdravljam. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Jani Möderndorfer, Branko Grims, Igor Zorčič, Marjana Kotnik Poropat, Maruša Škopac, Iva Dimic, mag. Aleksander Kavčič in poslanka Ksenija Korenjak Kramar. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo Janja Sluga, mag. Klavdija Markeš, Jernej Vrtovec, Anita Koleša, mag. Jana Jenko, Vojka Šergan in Nada Brinovšek. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik predlagane točke je določen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – AKTIVNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE NA PODROČJU BOJA PROTI TERORIZMU PO POJAVU TERORISTIČNE ORGANIZACIJE ISLAMSKA DRŽAVA. Gradivo k tej točki dnevnega reda je bilo objavljeno s sklicem skupne seje na spletni strani DZ in sicer predlog Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke z dne 16. 2. 2015. Vabljeni so bili predlagatelj Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, Vlada, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zavede, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za obrambo, Vrhovno državno tožilstvo, danes smo prejeli njihovo opravičilo, Policija, Obveščevalno varnostna služba Ministrstva za obrambo, Slovensko obveščevalno varnostna agencija. Obveščam vas tudi, da je seja za javnost odprta. Želi besedo predstavnik predlagatelja Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, Žan Mahnič. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi. Lepo pozdravljam tudi spoštovane goste, me veseli, da ste se odzvali našemu povabilu, pogrešam edino ministra za pravosodje. Edino logično sklepanje je, da je zaradi sodbe Vrhovnega sodišča odstopil, ampak to verjamem, da bomo potem še spremljali. Da grem sedaj nazaj na vsebino.

V Slovenski demokratski stranki smo že v decembru predlagali spremembo Kazenskega zakonika, vemo, da se je geopolitična situacija v svetu močno spremenila v roku enega leta. Rusija je napadla suvereno državo Ukrajino in si anektirala del njenega ozemlja. Pojavila pa se je tudi teroristična organizacija tako imenovana islamska država na področju Sirije in pa Iraka, ki se je sedaj tudi začela širiti. Imamo Boko Haram na področju Nigerije, prav tako na področju Libije Islamsko državo, ker dnevno padajo glave, kjer ljudi žive sežigajo, jih kamenjajo, itd., in kjer so nenazadnje nekaj dni nazaj napovedali inovacijo na Evropo, da bodo v prihodnjih mesecih v Evropo poslali približno 500 tisoč beguncev, med katerimi bodo pomešani tudi Džihadisti, ki bodo zamajali varnost EU. Italija je zaradi tega zaskrbljena, stalno opozarja na problem in ker je Italija naša soseda, verjamem, da tudi mi nismo imuni pred tem problemom.

Zaradi tega, kar se dogaja v Siriji in Iraku je Varnostni svet Združenih narodov 24. septembra 2014 sprejel resolucijo 2178, ki opredeljuje nov termin, nov pojem na področju terorizma to je tuji teroristični bojevnik. Gre za nekoga, ki se udeleži bojev v tujini z namenom, da bi kot trenutno piše po 108. členu Kazenskega zakonika združil pravni red, ustavni red države RS, druge države ali pa mednarodne organizacije. Zaradi tega Varnostni svet, ki je sprejel to resolucijo brez glasu proti, podprla jo je tudi Rusija, kar je v Sloveniji pomemben argument, žal. Poziva države, da naredijo vse kar je v njihovih močeh, da preprečijo rekrutacijo financiranje, oboroževanje, usposabljanje in predvsem transport svojih in tujih državljanov na bojišča islamske države. Tukaj ne gre samo za islamsko državo, konec koncev, če bi se kdo recimo pridružil od slovenskih državljanov ali kdo drug proruski separatistom. Po mojem trdnem prepričanju tudi spada v to kategorijo. Lahko smo spremljali poročanje številnih medijev, tako domačih kot tujih, v islamski državi naj bi bilo že več kot 3500 Evropejcev, od tega 600 Belgijcev, Avstrijcev in Nemcev skupaj 500, približno 500 Francozov okoli 200 Bošnjakov. Tam naj bi bili tudi nekaj Slovencev, eden od njih naj bi / nerazumljivo/. Ko smo začeli to opozarjati so takrat prihajali novi podatki, zaradi tega smo predlagali spremembo Kazenskega zakonika, ki ga vlada in koalicija nista podprli. Na tisti decembrski seji smo se, potem nekako dogovorili, da bi vendarle bilo pametno, da se vsi akterji s področja nacionalne varnosti, to se pravi, policija, SOVA, OVSE, Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za notranje zadeve usedemo in da jih vprašamo kaj in kako, ali v Sloveniji ta dejanja že so inkriminirana. Velikokrat je bilo slišati, da so, po našem mnenju seveda do določene mere, še vedno pa obstajajo razlogi za izboljšavo oziroma predvsem, kaj narediti pa mogoče izven sprememb Kazenskega zakonika, da bi našim in tujimi državljanom, ki z namenom udeležitev bojev v Siriji in Iraku prečkajo naše ozemlje, da se našim in seveda tujcem prepreči pot preko našega ozemlja ali iz našega ozemlja, potem na bojišča islamske države.

Problem islamske države je tudi ta, ker se bodo ti ljudje začeli vračati v Evropi, še bolj radikalnih stališč, še bolj izurjeni. Konec koncev bodo s seboj nosili orožje ali del orožja, kar smo bili nenazadnje priča tudi v Sloveniji. Ko sem takrat decembra opozoril kaj se bo začelo dogajati po vseh evropskih mestih so me nekateri začudeno gledali, nekateri so se celo nasmihali. Danes po terorističnem napadu na Pariz, ki se je zgodil tri tedne po tistem, ko smo mi v DZ govorili in po napadu na Danskem tukaj ni nikogar več, ki se bo smejal temu, če rečem, da se bodo te stvari začele dogajati oziroma da se bodo začele odvijati tudi po drugih evropskih mestih. Konec koncev je islamska država prevzela odgovornost za tiste napade in tudi rekla, da je to šele začetek vojne proti državam mednarodne koalicije, ki se bori proti islamski državi, da sledijo ZDA, Kanada in pa ostale. Mimogrede, Slovenije je očitno tudi na tem seznamu, glede na to, da smo na seznamu mednarodne koalicije. Reakcije so različne. Nekatere države hitijo s spreminjanjem zakonodaje oziroma glede nato, da debata o tem poteka že eno leto težko rečem, da hitijo. Verjetno ste gledali spremembe, ki so se dogajale po Franciji, Belgiji, Nemčiji in Avstriji po terorističnem napadu na častnik Charlie Hebdo. Belgija je takoj zaostrila svojo zakonodajo, da bi preprečila radikalizacijo v zaporih in da bi preprečila nekatera financiranja in predvsem onemogoča transport oziroma odhode državljank in državljanov, ki se nameravajo udeležiti bojev v Islamski državi.

Včeraj je prišlo ven, da Avstrija želi z novim zakonom razvijati islam znotraj avstrijske družbe in sicer, da je avstrijski parlament potrdil nov Zakon o islamu, ki med drugim prinaša prepoved financiranja mošeji iz tujine in določa, da je zakonodaja nad Šeriatskim pravom. Nemčija je šla celo korak dlje. Burne razprave o tem, da bi njihovim državljankam in državljanom, ki se borijo v islamski državi, za katere imajo dokaze, da bi jim celo priklicali potni list in jim s tem onemogočili vrnitev v Nemčijo in s tem onemogočili vrnitev domov. Kje je Slovenija tukaj? Sedaj bomo imeli drugi poizkus kazenskega zakonika. Jaz ne želim in tudi ne bom sam tako razpravljal, da se ta razprava odvija v smeri, kdo je kaj rekel, kdo kaj ni rekel, kdo je kriv, kdo ni kriv, ampak želim, da se ta razprava razvije v smeri predvsem tej, da dobimo nekatere odgovore, predvsem nasprotujoče si, ki smo jih v preteklosti že slišali, na eni strani policija, na drugi strani tožilstvo in pa Ministrstvo za pravosodje. Ravno zaradi tega tudi predlagamo tri povsem objektivne sklepe. Prvi je ta, da smo se s situacijo seznanili. Drugi je ta, da nalagamo oziroma pozivamo Vlado, da malo preuči protiteroristično zakonodajo, ki so jo v zadnjem letu sprejemale druge evropske države, in da nam potem da poročilo o tem poizvedovanju in ali bi bila mogoča kakšna implementacija tudi v naši zakonodaji oziroma ali bi kakšne dobre prakse iz tujine, ki ste jih oziroma ki so jih sprejele druge evropske države, da bi jih sprejela tudi Slovenija. Glede tega pač ne želim, da je tu nekaj, kdo je kaj naredil, kdo ni, tudi sam ne bom tako razpravljal. Rad bi pa predvsem od ministrice, direktorja policije, šefa Sove, OVSA, da povejo, kakšna je situacija in ali so kakšne možnosti, da pa vendarle spremenimo zakonodajo, seveda ne samo v okviru Kazenskega zakonika, ampak tudi kakšne administrativne zadeve, tu imam v mislih potne liste in tako naprej. Situacija se bo lahko samo še poslabšala. Vemo, da veliko smo že brali o tem, da je morala v Islamski državi padla, Islamsko državo napada sedaj tudi Egipt, ki je močna vojaška sila in ki poziva tudi ostale države arabskega sveta, da se pridružijo spopadom oziroma borbi proti Islamski državi. Ravno jutri v Slovenijo prihaja na povabilo našega podmladka, podmladek mednarodne demokratske zveze, prihaja tudi ena od Iračank oziroma Asirka, ki je predstavnica akcije za zahtevanje ukrepanja, "The Demand for Action", ki bo tudi spregovorila o tem. Zavzema se za zaščito manjšin v Siriji in Iraku, ki trpijo pod grožnjami in pod eksekucijami Islamske države. Bila je na terenu in dobro pozna situacijo, kakršna tam je. Verjetno se vsi, ki se kolikor toliko spoznajo na vojaške zadeve, strinjajo, da Islamska država bo poražena, da bo pa problem, kot sem že dejal, potem, ko bodo ti ljudje moralno zbiti, če lahko tako rečem, zaradi poraza prihajali nazaj. In bojimo se, da bo začelo prihajati do nekaterih dejanj oziroma aktov terorizma, kakršnim smo bili priče v drugih državah. Zato je moj predlog gospe predsednici, da razprava poteka v tej smeri. Glede na to, da je seja odprtega tipa, verjamem, da bosta gospod Rednak in gospod Klemenčič verjetno bolj omejena, kar se tiče samih podatkov, da ne bi razkrili nečesa, česar se ne sme. Pa vendar bi vsaj pričakoval mogoče odgovor na vprašanje, ali imamo še kaj manevrskega prostora, predvsem v smislu – vemo, da je sicer občutljiva tematika, da bi spreminjali kaj na področju dokaznih standardov. Vemo, da dokazi Sove ne veljajo v takšnih primerih, da so dokazi Sove samo podlaga, da se potem začne akcija s strani tožilstva in policije, in njihovi dokazi tam ne veljajo. In pa da, glede na to, da sam kot član Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb vem, da tu je problem, kljub temu, da se o tem javno ne sme razpravljati, verjamem, da neka sprememba zakonodaje verjetno bi bila možna. In me zanima, ali ste imeli že kakršnakoli usklajevanja oziroma kakršnekoli pogovore, ali v smislu potnih listin, prepovedi potovanja. Vemo, da to sprejemajo druge države, pri nas o tem nismo niti še govorili. Zdaj, če sem iskren, praktično nismo še nič govorili, vsaj ne na predlog Vlade, glede te problematike. Kar je bilo, je bilo takrat 19. decembra v Državnem zboru, razprava s strani opozicije. Tako da če bom že dobil odgovore na to, ali se pripravlja, slišali smo, s strani Evropskega sveta neka zakonodaja na evropski ravni, kako bodo potem sledile implementacije in kaj bomo naredili za to, da v kratkem času, čeprav lahko rečem, da je to zdaj že na dolgi rok, ker ta zadeva obstaja, že praktično eno leto bo tam nekje aprila, junija, da se ta zadeva potem tudi implementira, seveda v zmožnostih, v okviru zmožnosti, ki jih imamo, in pa v okviru naše zakonodaje. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala lepa za uvodne besede.

Obveščam vas, da je dr. Franc Trček, ki je član Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, odsoten in ga nadomešča dr. Matej T. Vatovec. Prav tako je odsotna Eva Irgl, ki je članica Odbora za pravosodje, nadomešča jo Žan Mahnič.

Besedo želi predstavnica Ministrstva za notranje zadeve, ministrica mag. Vesna Györkös Žnidar. Izvolite.

Hvala za besedo, gospa predsedujoča. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, ostali vabljeni!

Uvodoma želim zaradi večje efektivnosti današnje seje povedati nekaj besed glede dosedanjega delovanja institucionalnega okvira, ki se ukvarja s problematiko terorizma. Namreč, Vlada, pristojna ministrstva in organi, torej, Ministrstvo za notranje zadeve s policijo, Ministrstvo za obrambo, za pravosodje, za zunanje zadeve in Sova ter OVS, se zelo aktivno in poglobljeno ukvarjamo s problematiko terorizma in tudi v luči sprejemanja ukrepov za njegovo preprečevanje. Kar se tiče policije, lahko rečem, da policija permanentno spremlja varnostne trende, tudi z vidika novih pojavnih oblik in tudi z vidika dejavnikov, ki posameznike nekako spodbudijo k temu, da se podvržejo radikalizaciji. Na podlagi iniciative policije prav tako potekajo intenzivne aktivnosti za vzpostavitev učinkovitega mehanizma oziroma platforme zgodnjega odkrivanja in preprečevanja radikalizacije ter ozaveščanje in odpravljanje radikalizacije. Gre za iniciativo, ki je tudi zelo dobro sprejeta na nivoju Evropske unije, tudi s strani koordinatorja za preprečevanje terorizma, in je tudi finančno podprta.

V tem uvodnem delu želim tudi izpostaviti ključno vlogo Sekretariata Sveta za nacionalno varnost, ki se sestaja na rednih sestankih in skrbi za sistemsko in operativno koordinacijo ključnih subjektov sistema notranje varnosti. Tu prihaja do stalne izmenjave informacij in tudi usmerjanje pristojnih državnih organov ter predvsem usklajevanje aktivnosti na tem področju. V okviru Sveta za nacionalno varnost deluje tudi delovna skupina za pripravo ocene ogroženosti Republike Slovenije z vidika terorizma, ki redno spremlja razmere, dopolnjuje oceno in tudi opredeljuje vrste tveganj in stopnjo ogroženosti ter poroča sekretariatu sveta in tudi Svetu za nacionalno varnost. Na podlagi tega potem pristojni organi sprejemajo ustrezne odločitve in ukrepe. Sekretariat Sveta za nacionalno varnost tudi spodbuja pripravo posameznih ocen in analiz, ki potem tudi prispevajo k boljšemu zoperstavljanju tej grožnji.

Kot veste, se je zaradi aktualnosti problematike terorizma nedavno sestal Svet za nacionalno varnost, ki je oceno ogroženosti obravnaval. Seznanili smo se tudi z aktivnostmi in ukrepi vseh nosilcev posameznih nalog. Kot je tudi že znano, je sedanja ogroženost ocenjena kot nizka. Izpostavljena so bila tudi določena tveganja, ki lahko povečajo oceno ogroženosti, do današnjega dne se ta ocena ni spremenila.

Na Svetu za nacionalno varnost na podlagi razprave in na podlagi sprejetih sklepov sem bila kot ministrica za notranje zadeve tudi zadolžena, da skupaj z ostalimi ministrstvi in organi naredimo celovito presojo normativnih podlag oziroma ustreznosti sedanje zakonodaje za boj proti terorizmu. To je bilo tudi realizirano konec januarja letošnjega leta. Na delovnem sestanku je bilo ugotovljeno, da že potekajo aktivnosti za dopolnitev obstoječe zakonodaje, ki jo bom tudi predstavila v nadaljevanju. Vendar preden preidem na posamezne predloge za spremembo zakonodaje, moram poudariti še določene kazenskopravne vidike obravnavanja terorizma. Verjamem tudi, da se bo do tega podrobneje opredelil predstavnik Ministrstva za pravosodje, državni sekretar, gospod Darko Stare.

Na Ministrstvu za notranje zadeve ocenjujemo, da je kazenska zakonodaja z vidika odhajanja posameznih oseb na tuja bojišča in participacije v tujih terorističnih organizacijah ustrezna. Res pa je, kot je bilo tudi v uvodni besedi predstavnika predlagateljev poudarjeno, dokazovanje tovrstnih kaznivih dejanj je zahtevno. V primeru odhodov državljanov Slovenije na tuja bojišča je za za obstoj kaznivega dejanja potrebno dokazati neposredno udeležbo teh oseb v vojaških spopadih oziroma njihovo neposredno participacijo v bojih na stani terorističnih organizacij. Dokazovanje le tega kot rečeno, pa je izredno težko, saj je praktično nemogoče pridobiti ustrezne informacije od uradnih varnostnih sil iz teh območij. Kot pa rečeno, trenutna zakonodaja pa samih odhodov na krizna žarišča oziroma območja vojaških spopadov ne sankcionira. Dejstvo je, da golega odhoda na krizno območje ni možno enačiti z obstojem zakonskih znakov kaznivega dejanja terorizma in sorodnih kaznivih dejanj. Kot sem že poudarja v razpravi v Državnem zboru, dokazni standard, ki v skladu z zakonom o kazenskem postopku zavezuje policijo pri izvajanju v teh klasičnih preiskovalnih metod po zakonu. Torej dokazni standard razlogov za sum ima tudi jamstveno funkcijo, kar pomeni, da sodišče, to kar se že spuščam na področje razpravljanja o vprašanju dokaznega standarda, sodišče torej mora imeti možnost oceniti oziroma ugotoviti kako je policija prišla do določenih informacij na podlagi katerih je potem presodila, da je ta dokazni standard izpolnjen.

Kar se tiče inkriminacije posameznih izvršitvenih ravnanj v odnosu do relevantnih členov v kazenskem zakoniku, lahko rečem, da veljavna kazenska zakonodaja oziroma kazenski zakonik ustrezno sankcionira vsa dejanja kot so napeljevanje, rekrutacija, pripravljalna dejanja, sodelovanje in tudi izvrševanje, seveda tudi v kombinaciji z institutom poizkusa, ki je institut splošnega dela Kazenskega zakonika.

Kar se tiče policije, lahko rečem, da policija ob vsaki zaznavi suma storitve kaznivih dejanj, ki so določeni v Kazenskem zakoniku reagira, torej gre za kazniva dejanja, tozadevna, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in tudi izvaja svoja pooblastila v skladu z Zakonom o kazenskem postopku, torej gre za 148. člen Zakona o kazenskem postopku in o svojih ugotovitvah tudi sproti seznanja pristojna državna tožilstva.

Glede zakonodaje oziroma predlogov spremembe zakonodaje. Pri pripravi zakonskih rešitev temeljito proučujemo obstoječo zakonodajo držav članic EU in upoštevamo tudi stališča in usmeritve EU, hkrati pa spremljamo tudi sprejemanje novejših ukrepov v posameznih državah članicah, pri tem pa upoštevamo seveda tudi naše varnostne razmere, ocene ogroženosti in tudi napovedi, o katerim sem že predhodno govorila.

Na področju sprememb oziroma potencialnih sprememb zakonodaje smo zelo aktivni. Vsi predlogi so in bomo aktivni ostali tudi v prihodnje. Vsi predlogi so naravnani v smeri učinkovitejšega preiskovanja in odkrivanja kaznivih dejanj, predvsem hujših, torej teh znotraj katerih, v katere se umešča tudi terorizem in sorodna kazniva dejanja. Izhodišče nedvomno pri teh predlogih sprememb zakonodaje je tudi odprava nesorazmernih omejitev pri delu policije. Glede na to, da mora policija pri preiskovanju najhujših oblik kriminalitete slediti spremenjenim vzorcem izvrševanja kaznivih dejanj, ki je nekako tudi, kot vemo, podprto s hitrim tehnološkim razvojem, zato se tudi pri teh razmišljanjih o spremembi zakonodaje vedno bolj posega v področje prikritih preiskovalnih ukrepov z namenom okrepitve oziroma učinkovitejšega dela policije pri preiskovanju in odkrivanju najhujših oblik kaznivih dejanj. Dejstvo je, da policija mora imeti učinkovite vzvode za preiskovanje. Torej take, ki sanirajo deficit klasičnih metod preiskovanja po Zakonu o Kazenskem postopku, torej po 148. členu Zakona o kazenskem postopku. Če pridem konkretno na posamezne zakonodajne predloge, opozorili smo na naslednje nujne spremembe. Najprej v sklopu Zakona o Kazenskem postopku, ciljno iskanje oseb z uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov. na sestanku delovne skupine za ZKPM z dne, 10. Januarja 2014, so se predstavniki Ministrstva za pravosodje tudi strinjali, da je to področje potrebno ustrezno pravno urediti.

Nadalje prehajam na ureditev IMSI lovilca oziroma catcherja in pa na ureditev zakonitega prestrezanja komunikacije pri zaščitenem viru oziroma tako imenovani Trojanec. Pri obeh velja reči, da sta ta dva ukrepa ki sta nekako posredno povezana tudi s terorizmom, v bistvu odziv na nepremostljive težave policije pri preiskovanju najhujših oblik kaznivih dejanj. Kot rečeno, policija mora slediti novodobnim vzorcem izvrševanja kaznivih dejanj. Dejstvo pa je, da se je ob razpravi v javnosti glede teh ukrepov je prihajalo do visoke stopnje javne razprave glede na to, da vendarle tukaj gre za visoko invazivne preiskovalne ukrepe, delno pa je bila ta visoka stopnja javne razprave tudi posledica določenega nerazumevanja materije glede na samo naravo ukrepa. Moram pa reči, da sta v predlogih ta dva ukrepa normirana tako, da zadostita tako strogemu testu sorazmernosti kot je predhodni odredni sodnik preiskovalnega sodnika subsidiarnosti in pa tudi gre za, dejansko za ukrepe pripravljalne narave v odnosu do nekaterih drugih ukrepov po Zakonu o Kazenskem postopku.

Nadalje smo se dotaknili v naših razmišljanjih glede spremembe zakonodaje tudi vprašanja prikrite identitete. Tukaj gre tudi za ukrep, ki je dejansko posredno povezan s terorizmom. Gre torej za odreditev ukrepa za zaščito priče iz razloga varstva taktike, metodike dela policije. Tudi za posredni ukrep v odnosu do terorizma gre v primeru 149.b člena Zakona o Kazenskem postopku s katerim se poskuša doseči enako ureditev dolžnosti posredovanja podatkov za ponudnike storitev, ki hkrati tudi niso operaterji. Ustrezno bi bilo po našem mnenju prav tako urediti materijo v zakonu o elektronskih komunikacijah, torej zaradi ureditve problematike hrambe podatkov glede na nedavno odločbo Ustavnega sodišča.

Prehajam na Zakon o nalogah in pooblastilih policije, ki pa se že nekoliko bolj dotika oziroma neposredno dotika vprašanja terorizma. Uvodoma moram povedati, da ta zakon vsebuje že vrsto modernih določb, ki omogočajo delovanje policije v zgodnji obliki, v zgodnji fazi odkrivanja pravnih oblik radikalizacije in novačenja za potrebe terorizma. Tukaj konkretno gre za spremembo dveh členov in sicer prikrito evidentiranje in namenska kontrola in pa razpis prikritega evidentiranja in namenske kontrole. Ta dva člena sta zelo pomembna v luči terorizma, predvsem pa razmišljamo v smeri, da bi se pogoji za razpis teh dveh ukrepov nekoliko znižali in pa, da bi policija imela možnost, da sama razpiše te ukrepe, ker namreč po pregledu zakonodaje v drugih državah smo ugotovili, da ima v trinajstih državah policija možnost, da sama razpiše navedena ukrepa.

Kar se tiče zakona o organiziranosti in delu v policiji z namenom učinkovitejšega dela policije smo razmišljali tudi o pripravi novele s katero bi se ustrezneje uredila varovanja objektov policije in objektov posebnega pomena.

Sedaj pa prehajam v del, ki ga je poslanec v začetku že omenjal, in sicer Zakon o potnih listinah. Ker vemo, da represivni ukrepi zmeraj niso zadosti, še posebej v odnosu do terorizma, ker vemo, da doktrina zoperstavljanja terorizmu je tudi glede na razvoj pojavnih oblik terorizma izrazito preventivno naravnana. V tem segmentu smo pripravili delovno gradivo, torej sprememba Zakona o potnih listinah je že v fazi delovnega gradiva. Nekatere kategorije so še nedorečene, zlasti v okviru, zlasti v odnosu do ustavnopravnih kategorij. Namreč zavedamo se omejitev na kazensko-pravnem področju, zato so naši napori tudi preko predloga spremembe Zakona o potnih listinah usmerjeni v možnosti uporabe tako imenovanih upravno administrativnih ukrepov, predvsem teh, ki so usmerjeni v omejitev gibanja posamezniku oziroma omejitev zapustitve območja EU ali schengenskega območja. Pri tem je potrebno poudariti predvsem to, da vsi novi predlogi, ki bodo oblikovani ali sprejeti, morajo dosledno upoštevati standarde, ki so že uveljavljeni na področju varovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Predlaga se sprememba oziroma dopolnitev 26. člena Zakona o potnih listinah preko katerega bi oziroma v katerega bi vključili nov termin, interes varnosti države in na ta način bi nekako skozi ustavno kategorijo interesa javne države vpeljali možnost preventivnega odvzema oziroma ne izdaje potne listine določenim osebam, ker vemo, da 32. člen Ustave Republike Slovenije določa, da ima vsakdo pravico, da se prosto giblje, in da si izbira prebivališče in da zapusti državo, in da se vanjo kadarkoli vrne. Ta pravica se sme omejiti z zakonom vendar samo, če je potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, da bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, da se zavaruje javni red ali če to zahtevajo interesi obrambe države. Torej jaz to predlagam, da spremembo bi nekako skozi to ustavno kategorijo javnega reda vpeljali možnost preventivnega odvzema oziroma ne podelitve potne listine.

Poleg navedenega kar je bilo do sedaj našteto, je v okviru pristojnih akterjev prav tako bilo dogovorjeno, da se pripravijo predlogi za spremembe in dopolnitve Zakona o SOVI, ki so potrebne za učinkovitejše delo SOVE in hkrati za učinkovitejše pridobivanje ključnih informacij. Verjamem, da bo ta razmišljanja predstavil tudi lahko direktor SOVE. Prav tako smo se tudi nekako v okviru razprave dogovorili oziroma se strinjali, da bi morda bilo mogoče potrebno razmisliti tudi o boljšem in učinkovitejšem izkoriščanju sinergij znotraj subjektov nacionalno varnostnega sistema. To bomo proučili in prevetrili obstoječo zakonodajo in bomo tudi predlagali določene organizacijske in zakonske spremembe z namenom, da bi ta celoten sistem bolje in efektivno deloval.

Nazadnje moram tudi poudariti, da se pristojna ministrstva, zlasti pa Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za pravosodje tudi zelo aktivno vključujemo v pripravo konkretnih ukrepov na nivoju Evropske unije in o tem tudi redno poročamo v okviru predmetnega odbora in pa tudi v okviru Odbora za zadeve Evropske unije.

Hvala lepa.

Hvala lepa za obširno predstavitev aktivnosti.

Nadaljujemo z Ministrstvom za zunanje zadeve. Želi besedo predstavnik? Izvolite, gospod Rok Srakar.

Lep Pozdrav! Rok Srakar, sektor za varnostno politiko Ministrstva za zunanje zadeve.

Samo na kratko, to kar je tudi že ministrica povedala. Ministrstvo za zunanje zadeve preko svojih diplomatsko-konzularne mreže redno spremlja spremembe zakonodaje v drugih državah in tudi o tem poroča. Predvsem tukaj mislimo na države EU članice in pa v mednarodnih organizacijah te razprave povezane s spremembah zakonodaje, predvsem gre tukaj za EU in tudi za Svet Evrope. Poleg tega spremljamo tudi težave s katerim se države članice v praksi soočajo pri pregonu takšnih kaznivih dejanj, pri pregonu kaznivih dejanj povezanih s tujimi terorističnimi borci in kot je tudi ministrica že povedala, povsod je problem s to dokazljivostjo.

Bi pa tukaj samo še eno stvar omenil, da ta teden se je v okviru sveta Evrope začela razprava oziroma pogajanja o dodatnem protokolu h konvenciji o preprečevanju terorizma. Slovenija je pogodbenica te konvencije in ta pogajanja so predvidena, da bodo trajala sedaj naslednji mesec in pol, sprejeta naj bi bila pa predvidoma maja-junija in morebitne spremembe v kolikor bo ta protokol dodaten izpogajan, bodo seveda zavezovale tudi Slovenijo in jo bo nekako treba vkomponirati v obstoječo notranjo zakonodajo. Se pa ta protokol izredno nanaša na tuje teroristične borce in inkriminacijo dejanj povezanih z njimi.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Ministrstva za pravosodje, državni sekretar, Darko Stare?

Hvala lepa gospa predsedujoča.

K temu kar je bilo že povedano, bi dodal, da Ministrstvo za pravosodje v okviru svoje pristojnosti dejansko dela na osnutku besedila za dopolnitev Zakona o Kazenskem postopku z ukrepi, ki jih je predstavilo in tudi predlagalo Ministrstvu za notranje zadeve oziroma policija. Aktivno sodelujemo tudi v okviru delovne skupine, ki usklajuje osnutek besedila za sprejem oziroma noveliranje Zakona o elektronskih komunikacijah, ki je lahko pomembno orodje tudi v okviru bodisi preprečevanju odkrivanja ali pregona tovrstnih kaznivih dejanj. Absolutno sodelujemo z Ministrstvom za notranje zadeve tudi na področju ideje oziroma predlagane spremembe Zakona o potnih listinah. Bi pa k temu poleg vsega navedenega dodal še nekaj, da Ministrstvo za notranje zadeve, ki sodeluje tudi kot član sekretariata SNAV, kar je bilo že povedano, da poleg teh normativnih okvirjev, ki na nek način zagotavljajo učinkovito delovanje oziroma odzivanje na tovrstne nevarnosti za ljudi, za države, za mednarodno skupnost. Ima zelo dobro, po naši presoji, organiziran sistem, predvsem za preventivno delovanje in v okviru tega organa, ki je v bistvu organ Sveta za nacionalno varnost, permanentno potekajo aktivnosti v smislu, da se okrepijo vsi sistemski ukrepi, ki po eni strani lahko preprečujejo tovrstne nevarnosti, po drugi strani zagotavljajo ukrepe in pa tudi možnosti, da se na področju zaščite pomembnih objektov in pa seveda tudi vsebin, ki so lahko tarča napadov tovrstnih dejanj bolj učinkovito zaščitijo in pa seveda tudi ukrepi na področju pregona oziroma odzivanja na tovrstna dejanja, ki se zgodijo v soseščini mednarodnih skupnosti, itn. Tukaj gre predvsem za ukrepe v okviru mednarodnega sodelovanja naših subjektov, ki so primarno odgovorni za nacionalno varnost. O tem kontekstu je seveda tudi aktualno vprašanje in je bilo izpostavljeno glede inkriminacij tovrstnih dejanj. Jaz verjamem in sem prepričan, da tudi predlagatelji želijo, da bo tovrstna ureditev in inkriminacija skladna z Ustavo Republike Slovenije, torej da se tudi kazniva dejanja opredelijo ob spoštovanju našega ustavnega reda in tukaj so stališča predlagatelja in Vlade različna, kar ni slabo. Namreč nasprotna mnenja lahko rodijo novo kvaliteto, dejstvo je pa, da v tem trenutku je tudi mnenje najbolj kvalificiranega organa v Republiki Sloveniji glede na ustavno ureditev kazenskega pregona to je vrhovnega državnega tožilstva, da obstoječe inkriminacije v Kazenskem zakoniku v bistvu pokrivajo tudi to področje. Ob tem bi k temu dodal samo še to, da v bistvu ta resolucija Združenih narodov, ki poziva in spodbuja države članice Združenih narodov, govori seveda o inkriminacijah tovrstnih dejanj. Govori pa tudi o uresničevanju in pa uporabi že obstoječih zakonov, torej na praktični ravni. Tako da tudi mi v bistvu seveda glede na stališča Vrhovnega državnega tožilstva pričakujemo tudi uporabo in uveljavitev neke sodne prakse, ki bo najbolj kvalitetna podlaga tudi za nadaljnje odločitve in morebitne spremembe oziroma dopolnitve. Predstavnik Ministrstva za zunanje zadeve je pa tudi že omenil pomemben dogodek oziroma namen Sveta Evrope z dopolnitvijo evropske konvencije boja priti terorizmu s tem posebnim protokolom, ki je sedaj na Agenci in bo seveda tudi priložnost za to, da se čim bolj enotno v tem evropskem prostoru pristopi k preprečevanju na vseh nivojih boja proti terorizmu, ker seveda tudi aktivno sodelujemo kot država članica.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik policije, generalni direktor Marjan Fank? Izvolite.