Gospe in gospodje, spoštovani predstavniki Ministrstva za finance, Računskega sodišča, Družbe za upravljanje terjatev bank, kolegice in kolegi! Začenjam 11. sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Informacij o tem, da se kdorkoli od članic in članov ne more udeležiti seje, nimam, niti nimam informacij o nadomestnih članih.

Prehajamo na določitev dnevnega reda, ki ste ga prejeli s sklicem seje, in sicer z eno točko: OBRAVNAVA REVIZIJSKEGA POROČILA RAČUNSKEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE O VZPOSTAVITVI POGOJEV ZA DELOVANJE DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK, D.D., IN NJENEM POSLOVANJU V LETU 2013.

Imamo dve verziji revizijskega poročila, eno je dostopno javnosti, drugo ni dostopno javnosti in je označeno s stopnjo tajnosti "zaupno" oziroma kot "poslovna skrivnost", zaradi tega o teh zadevah, ki so v tistem poročilu, danes ne moremo govoriti.

Na sejo k tej točki sem povabil dr. Mira Cerarja, predsednika Vlade, ki danes ni prisoten, gospoda Tomaža Vesela, predsednika Računskega sodišča, ki ga lepo pozdravljam, dr. Dušana Mramorja, ministra za finance, ki ni prisoten, dr. Boštjana Jazbeca, ki prav tako ni prisoten, gospoda Larsa Nyberga, ki je prisoten, prav tako je prisoten gospod Torbjörn Mansson iz Družbe za upravljanje terjatev bank. Vlado zastopa gospod Metod Dragonja, tako mislim, da je nekaj takih, ki so v imenu Vlade tukaj, in zaradi tega so izpolnjeni tudi poslovniški pogoji.

Razpravo bomo opravili tako, da bodo najprej predstavniki Računskega sodišča predstavili svoje ugotovitve iz revizije, nato bom prosil predstavnika Vlade oziroma Ministrstva za finance ter Družbe za upravljanje terjatev bank, da povedo, katere aktivnosti načrtujejo, kako bodo pripravili popravljalne ukrepe in jih tudi potem izvajali. Pričakujem tudi, da bodo povedali, kako bodo izvajali priporočila, ki jih je v revizijskem poročilu navedlo Računsko sodišče. Dal bom besedo seveda tudi predstavnikom Banke Slovenije in zaključili bomo z razpravo članic in članov komisije ter vabljenih na sejo, pa tudi z zaključki. Takšen je približen scenarij te seje.

Zdaj prosim predstavnike Računskega sodišča, da predstavijo revizijo. Predsednik, gospod Tomaž Vesel, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Poskušal bom res na kratko opredeliti, zakaj ta revizija, zakaj v takem obsegu, kakšne so bile omejitve revizije, in se bom bolj fokusiral na popravljalne ukrepe, ki jih Računsko sodišče zahteva. In bom morda skozi popravljalne ukrepe razložil tudi, zakaj je temu tako, ter naša pričakovanja, ker se mi zdi to v tem trenutku, ko Računsko sodišče še ni prejelo odzivnega poročila, kar je razumljivo, ker smo revizijsko poročilo izdali nedavno in vsi revidiranci niso mogli pripraviti odzivnega poročila, nenazadnje imajo 90 dni časa za te obsežne popravljalne ukrepe, pa morda velja v kakšni razpravi kasneje, ko bo pripravljeno porevizijsko poročilo, tudi nekoliko bolj natančno osvetliti nekatera druga razkritja. Pred tem bi želel, preden se posvetimo popravljalnim ukrepom, opozoriti na nekaj detajlov ali pa nekaj poudarkov v zvezi s tem revizijskim poročilom.

Prvič, Računsko sodišče mora obvezno revidirati vsako leto poslovanje DUTB. To smo storili za leto 2013 in dodali še revizijo pri Vladi in Ministrstvu za finance, zaradi vzpostavitve pogojev za delovanje DUTB, kajti ti pogoji v tako veliki meri opredeljujejo vlogo DUTB in njeno poslanstvo, da smo jih na nek način morali preveriti, utemeljitve delovanja DUTB in podlage za nekatere njihove kasnejše poslovne odločitve. Ta uvodna ali otvoritvena revizija nam bo zelo pomembna pri izvajanju naše vloge vsako leto, torej, za vsako leto. In zaradi tega je poročilo, ki ga imate pred sabo, bistveno bolj obsežno od, recimo, pričakovanega revidiranja v letu 2013. Pri tem pa je treba povedati nekaj posameznih poudarkov. In sicer, da je bilo za leto 2013 za poslovanje DUTB dejansko, bom rekel, povsem atipično. Gre za leto, ko se je DUTB vzpostavila, gre za leto, ko je bilo za njih pravzaprav kar veliko neznank o prenosu terjatev, o času prenosa terjatev, o načinu organizacije, o vseh potrebnih ukrepih. Treba je bilo vzpostaviti vse notranje akte, način delovanja, skratka, gre res za situacijo, ki nikakor ne bo ponovljiva ali pa približno podobna ni pričakovana v letu 2014, kaj šele v letu 2015. Skozi to prizmo je treba brati naše revizijsko poročilo. Obenem pa cilj revizije ni bila uspešnost izvajanja ukrepov, kot jih zahteva Zakon o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, saj se zavedamo tega, da bi lahko različni ukrepi, in tudi dejansko so, privedli do sanacije bančnega sistema in nenazadnje znižanja obrestnih mer. Ta cilj pa je bil sicer dosežen. ZUKSB pa revizijskega cilja uspešnosti za Računsko sodišče ne določa. V reviziji poleg tega nismo proučevali poslovanja bank, ki so deležne ukrepov na podlagi ZUKSB in uredbe na podlagi tega zakona. Nismo proučevali oziroma se opredelili do poslovanja Banke Slovenije, čeprav je vloga Banke Slovenije, predvsem v tistem delu, ko so bile pripombe na zakon in nekatere druge podlage preslišane, pa je ta vloga vendarle na nekaterih mestih izpostavljena, če bo treba, jo bomo tudi nekoliko bolje obrazložili. Nismo se opredeljevali do ustreznosti vrednosti prenesenih tveganih postavk, povsem logično, zato ker je o njih dejansko odločila Evropska komisija. Ravno tako se nismo opredeljevali do pravilnosti sestavitve računovodskih izkazov DUTB in vrednotenja postavk v njih, ker je revizijo letnega poročila za 2013 ter povzetek bistvenih računovodskih usmeritev izvršila revizijska družba KPMG, smo pa seveda v to vpogledali in bomo to upoštevali pri revidiranju v letu 2014. Računsko sodišče obenem v svojem revizijskem poročilu, ki je bilo nekoliko drugače interpretirano v javnosti, pa bi to želel povedati, ne nasprotuje ustanovitvi DUTB oziroma organiziranju sanacije bančnega sistema na način delovanja in poslovanja preko DUTB. Zagovarjamo samo, da se razmere glede na potrebe po preglednosti, definiranju odnosov, načinu nadzora Ministrstva za finance nad DUTB in nekaterimi drugimi parametri uredijo. Temu pa so namenjeni tudi naši popravljalni ukrepi. Namreč, od Vlade Republike Slovenije zahtevamo, da nam v 90 dneh, glede na dogajanja, ki jih lahko razberemo iz medijev, pa tudi iz nekaterih kontaktov s predstavniki Vlade, s katerimi smo sicer dobro sodelovali pri definiranju nekaterih sprememb zakona, želimo, da bi natančno opredelili in razmejili nadzorno in upravljavsko funkcijo v primeru, da se obdrži enotirni sistem upravljanja v DUTB. To tudi v praksi opažamo kot relativno velik problem in bi želeli, da pride do nekaterih sprememb v tem delu. Obenem naj se prouči smiselnost določil zakona v zvezi s prejemki članov Upravnega odbora DUTB, ki sicer določa izjemo od uporabe zakona, ki ureja prejemke poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije. Namreč, Računsko sodišče ni prepoznalo argumenta oziroma pojasnitve, zakaj pravzaprav pride do odstopanja od te izjeme, ki sicer velja v Republiki Sloveniji. Seveda nimamo možnosti temu nasprotovati, zahtevamo pa, da se prouči smiselnost tega določila in določi politika prejemkov, pri čemer naj bo višina prejemkov primerljiva s prejemki poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v lasti Republike Slovenije, če pa pride do teh odstopov, pa bi želeli slišati neko obrazložitev, zakaj morajo biti ti odstopi od sicer sprejetih norm, ki veljajo v Republiki Sloveniji. V zvezi s tem želimo tudi ponovno obravnavo politike prejemkov članov upravnega odbora in sprejetje predvsem odločitve o natančni opredelitvi kriterijev za ocenjevanje dela izvršnih direktorjev, natančni opredelitvi zaposlenih s posebno naravo dela, kajti to je pri DUTB kar pomembna postavka, natančni opredelitvi vrste povračil stroškov in drugih bonitet, do katerih so upravičeni izvršni direktorji, določitev višine prejemkov za neizvršne direktorje in tako naprej. Popravljalni ukrepi Ministrstva za finance pa naj se vežejo na presojo potrebnosti opredelitve datuma prenehanja obstoja DUTB in nenazadnje tudi obveznosti vsakoletne prodaje 10% vrednosti od ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev, za katere pa izpostavljamo, da to morda ni najbolj pragmatična rešitev, ki v bodoče ne bo prispevala, dajmo temu reči, h gospodarnosti poslovanja DUTB. Obenem naj se opredeli tudi naložbena strategija in politika upravljanja s premoženjem na DUTB. Definitivno pa naj se opredeli, in pri tem moram reči, da bomo prav gotovo vztrajali, vsebina nadzora Ministrstva za finance nad delovanjem DUTB, da bo zagotovljeno redno spremljanje poslovanja DUTB in opredeljeni roki ter vsebina poročanja Vladi Republike Slovenije. Brez te zanke nadzora namreč ocenjujemo, da lahko obstajajo tako velika tveganja, da lahko pride do različnih odstopanj od pričakovanega poslovanja DUTB. Nenazadnje, naj se opredeli pojem in način posvetovanja Vlade Republike Slovenije z Banko Slovenije pri odločanju Vlade glede sprejemanja podzakonskih aktov. Ta vloga ni bila najbolje definirana in naj se pač definira. Opredeli naj se redno poročanje Ministrstva za finance Vladi o učinkih izvedenih ukrepov v bankah in kriteriji za ocenjevanje teh učinkov. Med njimi naj se določi tudi, katere institucije oziroma organi opredelijo tveganje postavk bank, ki se prenesejo na DUTB, in katere institucije pri tem sodelujejo ter na kakšen način.

Skratka, vsi ti popravljalni ukrepi naj se vežejo, recimo, na okolje poslovanja DUTB, na eventualen prenos tveganih postavk in na jasno definicijo vloge Ministrstva za finance, Banke Slovenije in drugih akterjev ter nenazadnje nekaterih ukrepov Vlade. Seveda se popravljalni ukrepi Družbe za upravljanje terjatev bank vežejo predvsem na sprejetje notranjih aktov, ki bi nekoliko bolj natančno opredelili njihovo poslovanje; teh je kar veliko, jaz jih seveda ne bom prebiral, ker jih imate v revizijskem poročilu jasno zapisane. Bi pa opozoril na nekatere od njih, kot so, recimo, način ocenjevanja dela upravnega odbora, določitev kvalitativnih in kvantitativnih individualnih ciljev za izvršne direktorje in zaposlene s posebno naravo dela, cilje organizacijskih enot in skupne poslovne cilje ter merila za presojo uspešnosti doseganja ciljev izvršnih direktorjev. Nenazadnje zahtevamo tudi sprejetje notranjega akta, ki bo urejal postopek obravnave pobud bank, pripravo predlogov za pripravo predlogov za Vlado o uporabi ukrepov, vključno z merili za presojo glede potrebnosti ukrepanja v banki in za ocene ali kapitalske ustreznosti banke ne bi bilo mogoče doseči brez uporabe javnih sredstev. Ta točka se nam zdi posebnega pomena. In ne nazadnje tudi sprejem notranjih pravi, ki bodo urejali postopke in sistem notranjih kontrol pri prevzemanju tveganih postavk bank in pri postopkih izdaje obveznic. V našem revizijskem poročilu se razkritja v zvezi za zaposlovanjem DUTB vežejo na očitke povezano s svetovalnimi pogodbami, v zvezi z neuporabo pravil o javnem naročanju, ki je dejansko bila nekoč specifična situacija v letu 2013, mislimo oziroma ne ocenjujemo, da bi bilo tveganje v letu 2014 sorodno ali podobno, mislimo da je bistveno manjše. To bomo sicer preverili z revizijo. In nekatera druga razkritja, ki smo jih pripravljeni komentirati, če bo to potreba z vaše strani, čakamo na vašo iniciativo. Toliko morda v uvodu. Dodali smo tudi nekatera priporočila, ki naj bi jih Vlada ali ministrstvo za finance upoštevala, seveda pa niso obvezni to storiti. Tisto kar so obvezni, smo vključili v popravljalne ukrepe, ki pa so, moram reči, da za vse revidirance precej izčrpni. Hvala lepa.

Hvala vam.

Potem pa dajem sedaj besedo gospodu državnemu sekretarju, Metodu Dragonji, da nam z vidika stališča Vlade oziroma ministrstva za finance predstavi odziv na to revizijsko poročilo.

Izvolite gospod Dragonja.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni!

V imenu Vlade bi želel predstaviti nek zametek odzivnega poročila, ki je praktično v zaključni fazi posredovanja tudi Računskemu sodišču pa hkrati tudi nekaj še dilem, ki so odprte v zvezi z nadaljnjim delovanjem te inštitucije, z izpolnjevanjem njene misije oziroma poslanstva in pa s tem da, bi rekel, v čim večji meri zagotovimo skladnost poslovanja te inštitucije s pričakovanji javnosti, da rečem v najširšem smislu besede in predvsem tudi z usmeritvami, ki jih je dalo Računsko sodišče. Če dovolite, bi to pokazal kar na prosojnicah. Veliko je o tem sicer bilo že tudi rečeno na drugih delovnih telesih na skupni seji tako te komisije kot Odbora za finance, tudi na plenarni seji Državnega zbora, mislim da deset, petnajst minut bi rabil da pogledamo predvsem vizijo kako naprej oziroma kako čim bolj učinkovito implementirati to, ker se je izpostavilo kot problematika. Glavnih ugotovitev Računskega sodišča ne bom ponavljal, ker jih je gospod predsednik ponavljal, ko je predstavil. Nanaša se tako na Vlado, na pričakovane popravljalne ukrepe kot tudi na samo inštitucijo, na slabo banko. Sedaj najbolj ključna ugotovitev seveda revizije je, da sta bila Vlada in ministrstvo za finance pri vseh teh ukrepih neučinkovita. Tako piše, neučinkovita. Kaj je kriterij učinkovitosti, bomo prosili še za diskusijo Računsko sodišče zato, da bomo lahko pravilno postavili cilje in kazalce za doseganje teh ciljev, da bomo prepričani, da govorimo v istem sistemu, in da ne bomo na dveh različnih tirih.

Kaj je že bilo glede na priporočila in na popravljalne ukrepe storjeno glede na to, da se je revizija nanašala na leto 2013, prikazuje tale prostojnica. Se mogoče, ker je več točk slabše vidi, ampak bom pa povzel na kratko. Dopolnjena je bila uredba o ukrepih za zagotavljanje stabilnosti bank, predvsem v delu, ki se nanaša na prenos slabih kreditov na DUTB, to se pravi, bolj jasno so bili določeni kriteriji za ta prenos in pa sami postopki. Vlada je sprejela več aktov s katerim je določila okvirje in pa usmeritve za delovanje DUTB. Sprejete so bile smernice delovanja kot eden tudi od temeljnih aktov, ki določa politiko in pa način upravljanja portfelja oziroma premoženja, ki je na DUTB. Sprejeto je bilo vrsto notranjih aktov in poslovnikov tekom leta 2014, ki se še dopolnjujejo. Kar se tiče nadzora Ministrstva za finance, ki je bil izpostavljeno, tudi posebej izpostavljanje način mesečnega poročanja DUTB ministrstvu, izvajajo se štirinajstdnevni operativni sestanki po vseh tekočih vprašanjih delovanja DUTB tako sistemskih kot tudi eventualnih operativnih vprašanjih, ki se pojavijo. Vzpostavljena je metodologija vrednotenja prenesenih postavk po pošteni tržni vrednosti kot osnova za pripravo in sprejem odločitev glede upravljanja s portfeljem. Upravni odbor je sprejel akt o procesiji in pristojnosti odločanja odborov, ki ga je potem potrdila tudi Vlada in izveden je bil poseben dogovor med DUTB in med Vlado, da se je DUTB odpovedal unovčevanju poroštev Republike Slovenije s strani DUTB takrat kadar v primerih kadar so bile prenesene terjatve na DUTB zavarovanje s poroštvi Republike Slovenije in glede tega je sprejet poseben sklep Vlade in potem tudi poseben dogovor z DUTB. Vlada je dne, 5. 3. 2015 obravnavala poročilo, ki se nanaša na revidiranca, na Vlado in na ministrstvo za finance in je v tem sklopu potrdila letno poročilo DUTB za leto 2013 in imenovanje revizorja za leti 2014 in 2015, ob tem, ko je bilo potrjeno letno poročilo za 2013, pa ni bila podana razrešnica upravnemu odboru. Vlada se je seznanila s poslovnim poročilom za leto 2014. To se pravi, to ni letno poročilo v smislu ZGD, ampak pregled poslovanja, vsebinski. Sprejela je oziroma seznanila se je z načrtom aktivnosti za leto 2015, potem se je seznanila, ker to sprejme samoupravni odbor, strategijo inštitucije do leta 2017 oziroma poslovnim načrtom za to obdobje. Potrdila je še en interni akt procesij in pristojnosti odborov, ki je notranji procesni akt. Vlada se je seznanila z osnutkom novele Zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank, to se pravi, zakona ki je osnova za izvajanje ukrepov in pa za ustanovite slabe banke. Potrdila je novo politiko prejemkov DUTB in s tem odpravila tiste pripombe in priporočila, ki jih je dalo Računsko sodišče in Vlada je razrešila imenovanje in izvedla določene razrešitve in imenovanja v upravnem odboru DUTB. To se pravi, 8 točk je bilo na začetku tega meseca izvedenih. Nova sestava upravnega odbora je vidna na tem slajdu, osebe z rdečim so osebe, ki na novo vstopajo v upravni odbor. Te spremembe so izvedene na način, da stari upravni odbor deluje do konca tega meseca, da še pregleda in potrdi poslovno poročilo za lansko leto, in da potem preda novemu upravnemu odboru. Tukaj gre za enotirni sistem upravljanja v katerem so štirje neizvršni direktorji in trije izvršni direktorji od štirih neizvršnih direktorjev je Vlada tri razrešila in imenovala tri nove, dr. Nyberg kot predsednik upravnega odbora pa nadaljuje s svojim delom. Upravni odbor bo potem v novi zasedbi naprej sprejel odločitve kar se tiče izvršnih direktorjev, tudi kar se tiče izvršnih direktorje je želja Vlade, da je tukaj neka kontinuiteta, in da gre za tako zahtevno institucijo, za normalno tranzicijo kar se tiče nasledstva v sestavi ekip izvršnih direktorjev.

Sedaj, če dovolite, bi podali še nekaj vsebinskih poudarkov, kaj so glavne dileme, ker so iz teh vsebinskih poudarkov pravzaprav v veliki meri izhajajo tudi rešitve, zakonodajne rešitve, ki jih bomo predlagali in pa nadaljnje delovanje. Najprej samo na kratko pogled nazaj glede prenosa slabih terjatev v letu 2013. Tukaj je pregled tega prenosa z NLB. Od NLB je DUTB sprejela 2,2 milijardi slabih terjatev po bruto vrednosti oziroma 607 milijonov po njihovi vrednosti, po dejavnostih ki so tukaj navedene. Na vrhu gor je kot prva dejavnost največ slabih kreditov od NLB je bilo od gradbeništva, dejavnosti nepremičnin, druga je finančni holding, tretja je industrija, storitve, itn. Tako da, se vidi, da je to problematično poslovanje bank, ki so prenesle slabe terjatve, bilo zelo v posamezne dejavnosti nekako skoncentrirano. To je ista slika za prenesene terjatve, vse ki so bile prenesene iz NKBM. Teh je bilo za milijardo 23 milijonov evrov po bruto vrednosti 375 po neto. Tudi tukaj na prvem mestu gradbeništvo in nepremičnine in vrstni red je skoraj enak. To pa so potem na tem grafu so pa potem še terjatve, ki so bile prenesene pa v letu 2014 polet NKBM, kjer imamo tukaj po bruto vrednosti, po neto vrednosti NLB, NKBM so bile prenesene sicer z drugačnimi ukrepi še del terjatev Probanke in Factor banke po tržnih vrednostih, s posebnimi ukrepi pa terjatve Abanke in Banke Celje v letu 2014, ki so zahtevale posebne procese za odobritev državnih pomoči. Skupaj je preneseno za 5 milijard po bruto vrednosti oziroma 1,5 milijard evrov po neto vrednosti. Ključen pokazatelj delovanja DUTB / nerazumljivo/ tega premoženja oziroma upravljanje in s tega vidika potem tudi unovčevanje premoženja za kar je v zakonu določilo, da mora inštitucija odprodati 10% svojega premoženja letno. To določilo je v zakonu zato, da se ustvarijo pogoji za servisiranje obveznic, ki jih je DUTB izdal in tukaj imamo po mesecih to sliko, koliko je bilo prodanega premoženja iz kreditnega portfelja, ki je večino portfelja, to se pravi, iz prenesenih kreditov. Skupaj je bilo tega prodaje kumulativno, kar kaže črta 140 milijonov evrov, po mesecih se vidi, so bili meseci, ki so bili vezani na neke večje posle, ki so tukaj tudi označeni kateri so bili večji posli. Tako, da je praktično DUTB ta cilj, ki je v zakonu postavljen v letu 2014 izpolnil, izvršuje odprodajo in hkrati aktivno upravlja premoženje, ki je preneseno. Tako, da tukaj je pa segmentacija prenesenega premoženja po tem kaj od tega premoženja je portfelj, ki se prestrukturira, to se pravi, gre za živa podjetja katerim je treba povečati ekonomsko vrednost, imajo potencial, da poslujejo naprej, kaj pa so mrtva podjetja, bodisi da gre za podjetja, ki so bila v stečaju ali pa je njihovo nadaljnje poslovanje naprej nevzdržno, tako da se vidi iz te slike tako po bruto in po neto vrednostnih, da je pravzaprav portfelj tako kot je bil prenesen in tak kot je portfelj večinoma portfelj podjetij, ki niso več delujoča oziroma po tej klasifikaciji je približno 30% portfelja po vrednosti portfelj, ki ga DUTB aktivno prestrukturira, ves ostali portfelj pa je namenjen unovčevanju in se unovčuje v stečajnih postopkih ali pa v postopkih različnih drugih oblik odsvojitve. Tukaj je struktura portfelja tudi po dejavnostih obarvana, tako da se vidi, da struktura malo bolj plastično, ta spodnji temni del kaže delež od dejavnosti, ki je primeren za prestrukturiranje, ta zgodnji del pa je delež, ki ni primeren za prestrukturiranje in ta na tej horizontalni osi pa je obseg teh kreditov. Prvi največji blok je v gradbeništvu. Vidi se, da je v gradbeništvu samo 17 % portfelja živega, vse ostalo je portfelj, ki je mrtev portfelj. Drugo je trgovina, kjer je bistveno boljša struktura. Finančni holding je tudi boljša, industrija, itd. Glede na strukturo portfelja, ki je dosti kompleksen so tudi te triaže narejene. Vzpostavljeno je orodje kako se ta portfelj obravnava in tudi orodje, ki sledi. Napredek, tukaj samo za primerjavo kažemo na levem stolpcu ima portfelj za prestrukturiranje, ki je razdeljen v več skupin. Zelena je skupina, kjer se programi že izvajajo, rdeča skupina pa je tista, kjer še ni bilo odločitev oziroma se šele ocenjuje kaj je za narediti in se šele pristopa k tem programom. Če pogledamo stanje sredi lanskega leta, to je levi stolpec, je bilo še precej portfelja tistega, ki se je ocenjeval ali se je praktično šele odločalo o tem. Ta sklica se je, potem do začetka leta 2015, februar 2015, spremenila, da je več kot polovico portfelja določen način aktivnega delovanja in da se ti programi prestrukturiranja izvajajo, manjši del je pa še v nekih fazah bodisi pogajanja z bankami ali drugimi deležniki ali pa je v nekih bolj začetnih fazah.

Ključne aktivnosti, ki jih DUTB mora izvesti v okviru do sedaj veljavnega svojega horizonta delovanja so pokazane na tej prosojnici. Ni sicer vidno kaj je bilo narejeno v letu 2013, 2014 v glavnem so bile prenesene terjatve, smo bili v fazi prenašanja slabih postavk iz bank na DUTB v letu 2014. V drugi polovici kot smo že prej pokazali so se prenašale še terjatve iz Abanke, iz Banke Celje. Del teh aktivnosti se izvaja še v letu 2015, ker najprej je faza administrativnega prenosa, potem je prenos kreditnih map, potem je še tretja faza prenosa in to je prenos kreditnih zavarovanj. Se pravi, prenos hipotek in drugih oblik zavarovanj, ki traja tudi nekaj mesecev. To je ta portfelj pretežno prenesen oziroma se ta zavarovanja še dokončno vzpostavljajo, se izvaja program restrukturiranja, posebej po teh največjih primerih za restrukturiranje. Potem vzpostavili so se sistemi za pravilno opravljanje s terjatev, za sledenje napredka pri restrukturiranju podjetij. V tem času je treba tudi zelo aktivno delati na pasivi slabe banke. Pasiva pa pomeni upravljanje z obveznostmi oziroma obveznicami in vse kar je bilo vezano na izdajo najprej obveznic za plačilo bankam za prenesene slabe terjatev, potem upravljanje s temi obveznostmi, ki predvsem upošteva tako imenovano primernost obveznic za refinanciranje pri Evropski centralni banki in pa v letih 2016 bo treba deloma pristopiti tudi k refinanciranju teh izdanih obveznic glede na njihovo zapadlost oziroma zagotoviti njihovo poplačilo.

Finančni cilji DUTB, tako kot so v strategiji, ki je bila sprejeta do 2017 so v prvi vrsti vezani na to, da se zagotovi normalno servisiranje izdanih obveznic in zniževanje javnega dolga. Kot smo že večkrat poudarili, prilivi, ki jih dobi DUTB za poplačilo prodanih sredstev ne pripadajo proračunu, s temi prilivi se pogasijo obveznosti z izdanih obveznic in ta sredstva iz unovčenega portfelja gredo v celoti bankam, ki so prinesle slabe terjatve na DUTB.

Cilj, ki ga zasleduje DUTB z vidika države pa je cilj zagotoviti polno vračilo in polno poplačilo in tudi dodano vrednost na vrednost kapitala, ki ga je država vložila v DUTB. Država je vložila 203 milijonov evrov kapitala v decembru 2013. Za enkrat imamo strateški cilj, da se ta kapital ob zaključku po tem, ko so poservisirane vse obveznosti iz naslova javnega dolga z 8 % letnim donosom državi povrne in da se na ta način pravzaprav dokaže, da je gospodarjenje s temi lastnimi sredstvi DUTB, da je bilo uspešno.

Struktura posojilnega portfelja, scenarij za leto 2017 je tako, da se bo postopno ta posojilni portfelj unovčeval na različne načine. Da se bo postopno izstopalo, to je sedaj struktura absolutni zneski iz tistih podjetij, kjer se restrukturiranje delovanje, da se bo pa na drugi strani odprodajalo in unovčevali zavarovanja za nedelujoča podjetja. Planirana je struktura tako za portfelja za restrukturiranja, to je pa predvidena struktura dosti natančno portfelja nepremičnin, s katerimi DUTB pridobiva in jih upravlja. Tukaj imamo po letih 2014, 2015, 2016 tako po število prejetih nepremičnin v različnih etapah in po njihovi vrednosti, tako da bi te nepremičnine se v stečajnih postopkih postopoma prenašajo na DUTB, ker praktično stečajni postopki potekajo tako, da DUTB zavarovanja, ki jih je prevzel od bank postopno unovčuje bodisi o dogovorih s stečajnimi upravitelji, prodaja te nepremičnine ali pa, potem ta zavarovanja sam unovčuje.

Strategija predvideva gibanje vrednosti portfelja po vrstah sredstev do leta 2017 ob obstoječi varianti, kot bomo pa videli naprej bo pa, potem strategija za podaljšan rok DUTB do leta 2022 predvidela nadaljnjo projekcijo. Ocena je, da bi od maksimalne vrednosti portfelja, ki je bilo konec leta 2014 milijardo in pol milijona po neto vrednosti, milijardo in 500 milijonov po neto vrednosti. Na neto se je ta portfelj postopno zniževal in bi lahko do konca 2017 se znižal na približno polovico tega. Predvsem se znižuje tisti del portfelja, kjer so podjetja, ki se prestrukturirajo, manj se znižuje portfelj, ki je portfelj nepremičnin, ker se nepremičnine postopno prenašajo, neka dolgoročnejša DUTB kot upravljavke prenesenega premoženja je, da bo hitreje prodal finančni portfelj, da bo pa najbrž nepremičnine dlje časa se z njimi ukvarjati in to je tudi običajna usoda vseh tako imenovanih / nerazumljivo/ menedžment firm, da se v daljši perspektivi spremenijo v nepremičninske firme, ker ostanejo nepremičnine in se s temi nepremičninami naprej upravlja.

Pričakovani prelivi iz prodaje portfelja so prikazani po letih tako za terjatve, nepremičnine kot za lastniške deleže. Vidi se, da so največji v teh temnoplavih delih, kjer se je največji učinek dosegel po tej projekciji do 2017 iz tega dela. V pripravi je nova strategija z novo projekcijo 2020, kjer po vsebini to nebo drugače bo pa dinamika podaljšana predvsem kar se tiče unovčevanja portfelja nepremičnin. To je ključno. Prilivi so ključni.

Faktor za to kako se lahko servisirajo obveznosti za izdane obveznice. Tukaj imamo prikaz neporavnanega dolga DUTB iz naslova izdanih obveznic po letu. Vrh tega je v začetku 2015 milijardo in pol ter predvideno je, da bi se do 2016 to znižalo za 18 % najmanj, potem pa v 2017 približno na polovico. To se pravi, da bi od maksimalne vrednosti milijardo in pol obveznosti se te znižale na 730 milijonov.

Poleg tega, da se servisira sama osnovna glavnica teh obveznosti mora DUTB prigospodariti tudi sredstva za to, da poplača obresti, ker vse te obveznice so obrestovane in po poslovnem načrtu za 2015 mora DUTB plačati 56 milijonov obresti na izdane obveznice in 21 milijonov evrov so pa provizije Ministrstva za finance za izdana poroštva. To se pravi, da poleg samega poravnavanja obveznosti iz naslova glavnice imamo v letošnjem letu okoli 77 milijonov obveznosti iz naslova odhodkov financiranja in to potem po letih pada, ko se obseg obveznosti znižuje.

Strateški cilj DUTB je povrniti vrednost obveznic državnim poroštvom izdanih za poplačilo, za prenos slabih terjatev, intenzivno upravljati sredstva in investirati vanj z namenom, da optimizira njihovo vrednost in da jih unovči po optimalni oziroma maksimalni vrednosti. Delovati mora za prestrukturiranje družb, če je to ekonomsko opravičeno ter prispevati k prenosi njihovega trajnostnega delovanja ter ustvariti mora pričakovan donos na prvotno vložen kapital s strani RS. To je z vidika družbe.

Z vidika Zakona o ukrepih zagotavljanja bank so cilji zakona in vseh ukrepov še malo širši. Nekateri od njih se nanašajo na DUTB ne pa vsi. Posredno DUTB tudi prispeva h krepitvi stabilnosti bančnega sistema, v tistem delu, v katerem je DUTB prevzel slabe postavke iz njihovih bilanc in v tistem delu posebej, kjer aktivno deluje pri prestrukturiranju podjetij, ker deluje tudi kot organizator bank ostalih kreditnih upnikov, zato da so ti procesi prestrukturiranja lahko uspešno izvedeni.

Če pogledamo malo bolj konkretno usposobljenost DUTB, kakšni portfelji so bili prenesene na začetnih skladih sem pokazal po dejavnostih po bankah to je pa konsolidirana slika po dolžnikih, to se pravi, ne po tistih, ki so dajali kredite, ampak tistih, ki so kredite prejemali. Kdo so največji na tej izpostavljenosti? Tukaj je prikazano stanje ob prenosu in stanje na koncu lanskega leta. Določene spremembe so že nastopile. Nekatere obveznosti so se deloma zmanjšale, nekatere so se pa celo povečale, tam kjer gre za delujoča podjetja. Tri največje izpostavljenosti so vezane na finančne operacije holdingov Zvon, Zvon 1, Zvon 2 in T2. Četrta največja izpostavljenost je do Cimosa, peta do gradbene firme Primorje, ki je v stečaju, šesta do Save, ki je delujoče podjetje, zelo holding kot največji turistični holding, ki potrebuje zelo intenzivno restrukturiranje. Naslednja do Merkurja in do njegovih problemov. Tukaj se je sicer izpostavljenost zmanjšala skozi proces restrukturiranja, potem pa na glavnem spet sledijo gradbene firme. Tako da imamo sliko in občutek o tem kakšna je kvaliteta portfelja, kje so bili tovarišijski krediti kar velikokrat pomeni, da gre za relativno zahteven in ne enostaven portfelj na tem delu.

Kar se tiče tekočega poslovanja, vzpostavitev kontrol in nadzora na kar opozarja Računsko sodišče. Finančno ministrstvo mesečno spremlja stroške po kategorijah stroškov, se posvetujemo, dajemo tudi usmeritve, tako da ta kontrola je vzpostavljena. Drugo kar je potrebno povedati pa je velika vključenost Ministrstva za finance v obveznosti DUTB pa v to, da so te obveznosti pravočasno servisirane. Skupaj je DUTB v štirih izdajah izdal za milijardo 563 milijonov evrov obveznic. Izdajatelj je DUTB, Republika Slovenija je porok. Zapadlost teh obveznic je iz tega grafa, je malo slabše razviden, ampak v letu 2015 zapade obveznica DUTB 1 nekaj nad 500 milijonov evrov do konca leta. To obveznico bo DUTB delno servisiral iz pridobljenih kupnin. V enem delu bo to obveznico potrebno refinancirati. Delamo na tem, da bi se ta obveznica lahko tokrat refinancirala brez državnega poroštva. Jasno, da je odvisno od pogojev na trgih in potem tudi od obrestnih mer, ki jih bo možno doseči. Zelo pomembno pa je, da izdane obveznice DUTB morajo izpolnjevati kriterije za zastavo pri Evropski centralni banki takozvani ECBL – eligibility. Na tej osnovi lahko banke, ki imajo te obveznice danes na svojih bilancah te obveznice zastavijo za svoje likvidnostne operacije pri Evropski centralni banki in zato, da je tak finančni instrument sposoben te zastave je potrebno mesečno pošiljati protokole Evropski centralni banki iz katere se sklepa, da so zagotovljena sredstva oziroma da se instrument menedžira tako, da se lahko unovčuje ob svoji zapadlosti.

Na ministrstvu imamo pripravljen delovno osnutek novele zakona o ukrepih za zagotavljanje stabilnosti bank. V njem je predvideno podaljšanje življenjske dobe DUTB do leta 2022. Velik poudarek je na tem, da se omogoči učinkovitejše sodelovanje DUTB v postopkih prestrukturiranja dolžnikov in financiranja tudi podjetij, kar sedaj ni mogoče s ciljem, da se poveča njihova dolgoročna ekonomska vrednost. To se pravi, da se vzpostavi bolj uravnotežuje med odprodajo postavk in med aktivnim prestrukturiranjem portfelja za prestrukturiranja. Predvidene so izboljšave v upravljanju in v nadzoru DUTB. Ukrepi za zagotovitev integritete in preprečevanja nasprotja interesov. To so tisti vidiki, na katere je opozorila Komisija za preprečevanje korupcije. Za enkrat v delovnem osnutka ohranjamo zakonsko določbo v najmanj 10 % prodaji sredstev letno. To se pravi, da ne odstopamo od tega, da je sredstva treba v likvidni obliki zagotavljati, poravnavati, zagotoviti poravnavo obveznosti z izdanih obveznic.

Kar se tiče privatizacije ali možnosti vstopa privatnega kapitala v DUTB. Za enkrat velja, da je v koalicijski pogodbi med koalicijskimi partnerji določeno, da Slaba banka ostane v 100 % državni lasti. Že sedaj pa je po zakonu možno, da se del portfelja prenese na tako imenovane posebne družbe, projektne družbe, SPV, zato da se bolj učinkovito lahko upravlja s posameznim delom portfelja. Te SPV pa so lahko v lasti Slabe banke lahko pa so tudi v mešani lasti s privatnim kapitalom. Te določbe bodo še dodatno bolj natančno opredeljene v noveli zakona.

Če gledamo še širše z vidika ZUKSB, kar sicer samo Računsko sodišče je izjavilo, da ni ocenjevalo izvajanje zakona v celoti, ampak predvsem delovanje teh institucij. ZUKSB je bil zakon, ki je bil pravzaprav sprejet z deljenimi stališči v obdobju ob koncu leta 2012, ko se je sprejemal. Bila je velika opozicija proti temu zakonu, strokovna in tudi različno stališče parlamentarnih strank, ko je bil sprejet, ga je treba izvajati. So različni pogledi prisotni še danes. Odprte dileme, ki jih bo treba sedaj z novelo rešiti na katere opozarja tudi Računsko sodišče in KPK je, ali bomo ohranili enotirni sistem, ali bomo šli na dvotirni sistem upravljanja. Odprta vprašanja, ki so vezana na nadzor. Komisija za preprečevanje korupcije ima stališče, da je treba zagotoviti nadzor v smislu ne samo nadzora z vidika korporativnega upravljanja ampak iz tega tako imenovanega vidika supervision, to se pravi nadzora zunanje inštitucije kot je Banka Slovenije ali kakšna druga inštitucija. To je v njihovem stališču zelo jasno izpostavljeno, računsko sodišče pa zahteva soglasje vlade za pomembnejše odločitve vezane na razpolaganje s sredstvi. To se pravi zahtevan je korekcijski ukrep, dopolnitev statuta, kjer bi za posamezne tipe razpolaganja bilo potrebno soglasje skupščine, to je vlada. V tem delu je treba reči, da imamo precej velik razkorak s pogledi mednarodnih finančnih inštitucij in Evropske komisije, ki zahtevata, da je inštitucija neodvisno upravljana, brez politične interference. Politična interferenca pomeni soglasje vlade, ker je vlada poleg izvršilnega organa tudi organ, ki ima določeno politično konotacijo. Tako da tukaj imamo res velike dileme po eni in drugi točki kako to pravzaprav zavezati. Velike so tudi dileme glede pravne interpretacije DUTB kot slabe banke, je to oseba zasebnega prava, je to oseba javnega prava in iz tega potem pravni pogledi na to in pa vloga DUTB pri prestrukturiranju podjetij, v kakšnem obsegu oziroma do kakšnega obsega DUTB bolj zavezati k temu, da bo aktivneje prestrukturirala ta podjetja.

Iz te tabele na daleč ne boste videli nič ampak kar je zelo pomembno pri prestrukturiranju. Tu smo želeli pokazati v zgornjem delu te tabele, pa se žal ne vidi, koliko je bilo slabih kreditov preneseno iz slovenskih bank na DUTB. 4,8 milijard po bruto vrednosti, 1,5 milijarde po neto vrednosti, delež slabitve pri slabi banki je bil 67,9% po vseh bankah. Se pravi, da je neto vrednost nekaj več kot 30%. Na drugi strani pa smo želeli pokazati koliko je še slabih kreditov na poslovnih bankah po tem ko so bile razbremenjene slabih portfeljev in smo uspeli dobiti podatke na dan 30. 9., ker jih banke za 31. 12. še niso objavile. NLB skupina ima na ta presečni datum 2,8 milijard slabih kreditov po bruto vrednosti pa 812 po neto vrednosti, NKBM 830 po bruto, 378 po neto in druge banke še 460 milijonov po bruto in 195 po neto. To se pravi, da je na bilancah bank kljub temu, da so prenesle slabe postavke na DUTB še 4,1 milijarda slabih terjatev po bruto vrednosti in 1,4 milijarde po neto vrednosti. Se pravi, da imamo probleme, ki so vezani na kvaliteto bančnih aktiv še vedno precej izpostavljene v bančnem sistemu. Res je, da so banke veliko tega rezervirale, da je delež slabitev tega slabega portfelja na nivoju 60% povprečno do 70% vendar, ker je zelo pomembno za kompletno sliko je to, da je treba zelo aktivno podpreti slabo banko pri tem ko slaba banka aktivno politiko prestrukturiranja podjetij vodi in je pravzaprav organizator tudi poslovnih banki pri tem ko se ta portfelj, ki je ostal na bankah rešuje. Na žalost moram reči, da poslovne banke, ki so bile deležne ukrepov imajo relativno pasivno politiko prestrukturiranja slabih kreditov in da v lanskem letu obsega slabih kreditov niso znižale in da kvalitete svojih kreditnih portfeljev niso popravile. V tej luči je vloga DUTB kot družbe, ki izvaja te funkcije aktivnega prestrukturiranja izredno pomembna in bi jo morali z vseh vidikov podpreti, da bo to nalogo lahko uspešno izvajala vnaprej. DUTB ta portfelj upravlja s 84 zaposlenimi. Tu imamo primerjavo: v NLB dela na portfelju, ki je manjši, 156 ljudi, v NKBM dela na portfelju, ki je tudi precej manjši, 68 ljudi. Se pravi kar se tiče produktivnosti in kompetentnosti tudi, če bi delali mednarodne primerjave je iz tega vidika DUTB relativno v znotraj primerjav za produktivnost svojega kadra. Je pa ta povezava med aktivnim upravljanjem portfeljev v DUTB in upravljanjem slabih kreditov v poslovnih bankah izredno pomembna in na to želimo posebej opozoriti tudi to komisijo.

Slaba banka je ključna inštitucija za zagotavljanje stabilnosti bančnega sistema v celoti. Koncept slabe banke je sledil mednarodnim priporočilom kar se tiče delovanja slabih bank. Po oceni vladi je učinkovit tako da bomo oceno računskega sodišča o neučinkovitosti na tem področju morali razčistiti. Ukrepi za zagotavljanje stabilnosti bank v celoti so bili sprejeti celovito in delujejo in to je vrnilo verodostojnost Sloveniji na mednarodnih finančnih trgih in zaupanje deponentov v banke. Po tem ko so bili izvedeni ukrepi so se obsegi depozitov ponovno začeli povečevati, vemo pa vsi, da so v letu 2013 po ciprski finančni krizi naglo padali. Ta ocena ukrepov, ki so bili izvedeni in tudi delovanja slabe banke, to oceno nam priznavajo mednarodne ocene finančnega sistema in ekonomske politike Slovenije, tako Evropske komisije, Mednarodnega denarnega skleda, ECB, OECD, čeprav se zavedamo, da na segmentu stabilnosti bančnega sistema je tudi naprej treba zelo fokusirano delovati in da bo ključno pri teh ciljih tudi dobro in učinkovito delovanje DUTB.

To je pa zadnji slide. Tu pa tudi ne boste nič videli ker so premajhne številke. To je kopija iz evropske publikacije, kjer so pa pokazane vse slabe banke v Evropski uniji, ki so bile ustanovljene, kakšni obsegi terjatev so bili preneseni na njih, kakšni so pa potem, koliko so že teh terjatev uspele prodati. 10 slabih bank je v različnih državah ustanovljeno v Evropski uniji: Irska, Nemčija, Avstrija, še ena v Nemčiji, Anglija, Irska, Španija, Holandija, Slovenija in Portugalska. Po teh mednarodnih primerjavah slabih bank kar se tiče obsega sredstev so si jasno te inštitucije precej različne, so tudi precej različne po tipih premoženja, ki je bilo preneseno na njih. Večje slabe banke se v glavnem ukvarjajo z nepremičninskimi portfelji. Portfelj, ki ga ima slovenska slaba banka je zelo dispergiran je tudi praktično v večji meri nelikviden kot to velja za evropske slabe banke. Koliko pa so tudi te banke že uspele devastirati tega svojega portfelja je pa tudi na tem slidu pokazan tako da je naša ocena, da DUTB je na dobri poti, da bo tukaj povsem primerljiva z ostalimi evropskimi slabimi bankami, ki so bili uvedeni in da bodo tudi poslovne prakse, ki se implementirajo v DUTB povsem primerljive s poslovnimi praksami, ki se izvajajo v drugih evropskih slabih bankah. Hvala lepa.

Hvala vam gospod državni sekretar.

Predno dam besedo predstavnici Banke Slovenije bi pa vseeno vas zaprosil, če bi lahko člani komisije dobili grafe, ker so se nekateri bolj slabo videli tako da bi vas prosil, če boste lahko poslali.

Sedaj pa dam besedo gospe Stanislavi Zadravec Capriorolo, da pove videnje z vidika Banke Slovenije. Izvolite.

Hvala.

Glede na to, da Banka Slovenije ni bila niti predmet revizije in tudi ni omenjena pomembno v tem zaključnem poročilu, pa vendar je sodelovala v procesu sprejemanja zakona. Ravno tako uredbe in seveda je bila udeleženec v procesu prenašanja terjatev. Ravno tako je zdaj iz bančnega sistema, ravno tako je zdaj vpeta v postopke oziroma procese z nadzornega vidika nad bankami prestrukturiran v katerem je udeležen tudi DUTB. Se zahvaljujem za besedo.

Naša izkušnja oziroma izkušnja Banke Slovenije v celotnem procesu je, da je bilo seveda postavljati sistem, zakonodajni in pa regulatorni ovir in pa tudi postavljati sistem poslovanja DUTB v letih 2012-2013 izjemno zahtevo zaradi dveh razlogov. Prvič zato, ker se je spreminjalo v tem času okolje na evropski ravni z vidika upravljanja državnih pomoči. Ravno tako pa tudi znotraj Slovenije, zato ker je Slovenija med državami, ki je prenašala najbolj heterogene terjatve. Večina držav, ki je ustanavljala slabo banko je prenašala bistveno bolj heterogeno strukturo portfelja v upravljanje slabi banki, zato je kot rečeno okolje za vzpostavitev učinkovitega upravljanja same slabe banke s prenesenimi terjatvami bilo primerjalno z drugimi državami bistveno bolj zahtevno. Je pa dejstvo, da je hkrati pa tudi proces prenašanja potekal v več korakih, vendar se je zdaj ta proces zaključil tako da naše videnje ali pa naša izkušnja iz vidika Banke Slovenije je, da so predlagane izboljšave na področjih kot jih identificira računsko sodišče take, ki jih je identificirala sicer v svoji omejeni vlogi v tem procesu upravljanja terjatev s strani DUTB in pa upravljanje državnega premoženja tudi Banka Slovenije.

Mi bi ob tem želeli poudariti ali pa povedati tudi našo oceno delovanja državne zakladnice financiranja celotnega procesa in pa strukture financiranja, ki sicer ni zajeta v tem poročilu, ker pač tudi ni bil predmet revizije, vendar pa o tem, da je Banka Slovenije tržni udeleženec na finančnih trgih je mnenje Banke Slovenije, da je bila struktura financiranja in instrumenti, ki so bili izbrani in določeni v deležih gotovina versus državni vrednostni papirji tako za dokapitalizacije kot tudi za financiranje odkupov terjatev glede na tiste razmere izrazito optimalni in učinkoviti. Torej kot rečeno ugotovitve, ki se nanašajo na smiselne in potrebne izboljšave pri upravljanju dveh ali pa zagotavljanju učinkovitega doseganja dveh ciljev, ki sta preostala po izpolnitvi prvega cilja, ki je bil tudi zelo učinkovito dosežen, to je stabilizacija razmer v bančnem sektorju. Ta dva cilja sta kot je že bilo izpostavljeno s strani gospoda Dragonje, državnega sekretarja, in kot je tudi navedeno v ciljih zakona še nadaljnje učinkovite aktivnosti pri ohranjanju stabilizacije oziroma zagotavljanju stabilnosti bančnega sistema je izjemno pomembna vloga DUTB in sicer v segmentu, kjer DUTB sodeluje kot eden izmed udeležencev prestrukturiranja realnega sektorja v Sloveniji. Tukaj želim ob tej priložnosti izpostaviti, da je izjemno pomembna vloga DUTB ne le v delu upravljanja že prevzetih terjatev ampak da je smiselno zagotoviti zdaj ob spremembah zakona sistem, ki DUTB zagotovi možnosti ne samo pravno formalne ampak tudi finančne zato, da lahko DUTB ob svojem delovanju odkupuje istovrstne terjatve kot so bile prenesene nanj s šestih bank, ki so bile deležne državne pomoči tudi od drugih bank v bančnem sistemu. Namreč kar Banka Slovenije pri nadzoru postopkov restrukturiranja nadzorov bančnih aktivnosti v postopku restrukturiranja ugotavlja je, da seveda ne glede na to, da je bilo šestih bank določena struktura terjatev prenesena, le te še vedno ostajajo tudi v pretežnem delu drugega dela bančnega sistema in procesi so zaradi tega, ker je toliko udeležencev, ki imajo zelo različne položaje z vidika zavarovanosti terjatev in tako naprej do istega komitenta zelo kompleksne in zelo dolgotrajne in ta dolgotrajnost seveda škodi učinkovitosti ali pa omejuje učinkovitost samega procesa prestrukturiranja podjetij, kar je pa sedaj v tej drugi fazi v resnici eden izmed torej izjemno pomembnih ciljev. Ne samo zato, da se drugi pomembni cilj, to je učinkovito upravljanje ali pa vračilo javnofinančnih sredstev vloženih v celoten proces lahko zagotovi, ampak tudi zato, da se zagotavlja čim bolj učinkovito okolje za dolgoročno vzdržnost, ne samo bančnega sistema ampak tudi gospodarskega.

S tem bi zaključila z zadnjim stališčem Banke Slovenije, to pa je eno izmed vprašanj, ki je bilo izpostavljeno je kakšna naj bo vloga v bodoče. Bolj jasno opredeljena in bolj jasno opredeljena vloga posamičnih institucij v okviru zakona je absolutno dobrodošla ali pa nujna za prihodnje učinkovito upravljanje DUTB. Eno izmed vprašanje je bilo kakšna naj bi bila vloga Banke Slovenije v bodoče pri upravljanju ali pa nadzoru upravljanja DUTB. Banka Slovenije ne vidi vloge Banke Slovenije v tem procesu. Gre za proces upravljanja državnega premoženja v katerem pač Banka Slovenije svojega mesta ne vidi glede na svoje odgovornosti in naloge. Pač pa seveda Banka Slovenije vidi nujo po sodelovanju z DUTB, vendar pa je to sedaj že urejeno na pogodbeni ravni med institucijami učinkovito. Posebej zdaj v zadnjih mesecih ko se je tudi vloga DUTB in pa njegovo delovanje postavilo v učinkovit okvir za delovanje in se nam zdi, da je tovrstna oblika sodelovanja popolnoma zadostna in tudi medinstitucionalno ustrezna. Hvala lepa.

Hvala lepa.

K besedi vabim predstavnika upravnega odbora DUTB, gopsoda Larsa Nyberga. Izvolite.

Najlepše se vam zahvaljujem.

Revizijska poročila so vedno zelo pomembna in v deželi od koder prihajam jih zelo podrobno spremljamo, zato v DUTB ko smo se pogovarjali o tem kako bi vzpostavili strukturo DUTB smo poslušali tesno sodelovali, da bi zagotovili pravilno delovanje. Kar zadeva poročilo smo ga pozorno in skrbno prebrali. Pregledali smo vse kar je bilo storjenega v zadnjem letu saj smo mnoge izmed izpostavljenih stvari že odpravili v letu 2014. Tisto kar je še ostalo pa smo si na odboru pogledali in dokončni odgovor bomo lahko zagotovili ne v 90 dneh, vendar pa morda celo v naslednjem tednu. Gospod Mansson vam bo povedal več o tem.

Se pravi revizijska poročila niso tam zato, da bodo pele hvalospeve ampak bodo izpostavile negativne stvari. Rad pa bi vas opomnil, da DUTB iz zunanjega vidika, če pogledamo OECB, če gremo v Bruselj, v Washington, DUTB velja za zelo uspešno ustanovo. Velja, da smo storili več in hitreje kot se je od nas pričakovalo in kot je marsikatera druga primerljiva ustanova uspela storiti. Imamo dobro mednarodne in slovenske kadre s pomočjo katerih smo lahko mnoge revizijske postopke izvedli, ki jih pred leti ni bilo mogoče izvesti tako uspešno. Mislim, da smo pomembno prispevali h kredibilnosti Slovenije v mednarodnem pogledu.

Rad bi povedal, tudi potem ko sem že po 40 letnih izkušnjah na trgu, bi rad povedal, da je DUTB izjemno uspešna družba. Če pogledamo, da je Slovenija lahko dvajsetletne obveznice izdala po zelo nizkih obrestnih merah. Mislim, da to sicer ne bi bilo možno, če bi bila DUTB tako slaba kot mnogi govorijo.

Omenili ste tudi to vprašanje korupcije. Saj smo tudi od Protikorupcijske komisije dobili poročilo. Tudi to smo zelo skrbno obravnavali in smo se povezali z mednarodnim inštitutom za preprečevanje korupcije in zagotovili, da so vsi naši postopki skladni z najboljšimi mednarodnimi standardi. Pravzaprav pričakujemo, da bo DUTB postala prva slovenska družba z mednarodnim protikorupcijskim certifikatom.

Če si pogledamo to kaj smo že uspeli storiti. Zdaj imamo v portfelju okrog tisoč 500 do 2 tisoč milijonov in uspelo nam je povečati vrednost tega portfelja za približno 1 % in dosedaj smo to presegli in to bomo presegali tudi v prihodnje. Mislim, da si je pomembno zapomniti tudi te številke, saj odražajo naše delo. V prihodnosti bo znanega več, saj pričakujemo, da bo zaradi lanskoletnega delovanja, bomo imeli dober veter v jadra. Situacija se je pomembno izboljšala, saj ima Slovenija zdaj videz uspešne rastoče ekonomije, ki uspešno opravlja s slabimi terjatvami. Zaradi DUTB se te terjatve vsaj dobro opravljajo za razliko od mnogih drugih držav.

Zdaj pa bi besedo predal gospodu Manssonu.

Mansson izvolite, beseda je vaša.

Hvala gospod predsednik. Poslanci in ostali gostje! Hvala za besedo.

Rad bi tudi sam znova poudaril, da resno jemljemo poročilo Računskega sodišča. Kljub izjemno uspešnemu delovanju v zadnjem letu bi rad poudaril, da so vse stvari, ki smo jih v letu 2014 naredili in naše aktivnosti v letu 2015 so bile v smeri izboljševanja teh odprtih vprašanj, ki jih je izpostavilo Računsko sodišče. Seveda se ne moremo strinjati z negativno oceno Računskega sodišča glede pravilnosti, učinkovitosti in gospodarnosti poslovanja DUTB, vendar pa ta mnenja jemljemo zelo resno in z našega vidika je ta odziv javno objavljen na našem spletnem mestu že kar nekaj časa. Pomembno pa je, da te informacije pisno podamo tudi tukajšnjemu občinstvu. Kot sem že rekel konstruktivni del tega je zelo pomemben vidik za nas. Trenutno še pregledujemo zahteve za popravljalne ukrepe in mislim, da smo večino že odpravili, nekatere pa še bomo. Mislim, da trenutno še oblikujemo zadnje oblikovne popravke odzivanj, ki ga bomo potem posredovali Računskemu sodišču tako, da bomo pripravljeni že v roku nekaj tednov namesto 90 dni.

Kar zadeva prodajo deležev v elektrodistribucijskih podjetij bi rad poudaril, da teh delnic ne bomo prodali, če ne bo dosežen formalni dogovor. Do naslednjega petka bo znanega več. Radi bi, da se to razumel kot podlaga za konstruktiven dialog, da bi našli način kako bi lahko še učinkoviteje sodelovali pri ocenjevanju leta 2014 in prosil bi, da najdemo bližnjice, kajti seveda se bomo mi še naprej razvijali. Naj vas spomnim, v letu 2014, na to se poročilo ne nanaša ampak razširili smo se iz nekaj več kot 10 ljudi na 80 ljudi. Torej znatno povečanje in tako smo tudi zaokrožili naše delovanje in lahko zagotovimo informacije o našem delovanju in seveda tudi neposredno poročamo revizijskemu odboru. Imamo tudi interne revizije, ki bodo morda še učinkovitejše pri nadaljnjih izboljšavah naše inštitucije.