Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 9. nujno sejo Odbora za obrambo. Najprej vas obveščam, da se današnje seje ne morejo udeležiti mag. Matej Tonin. Imam pa tudi dva nadomeščanja in sicer, poslanca Matjaža Hana člana Odbora za obrambo nadomešča poslanec Jan Škobrne. Miho Kordiša, prav tako član Odbora za obrambo, pa nadomešča dr. Franc Trček. Pozdravljam vse navzoče, ministrico za notranje zadeve gospo mag. Vesno Györkös Žnidar in vse ostale prisotne.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Besedo pa sedaj predajam kolegici mag. Julijani Kozlovič.

Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 15. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Obveščam vas, da so danes zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Vrtovec, nadalje je odsoten gospod Möderndorfer in ga s pooblastilom nadomešča gospod Vilfan. Odsotna je gospa Bojana Muršič, nadomešča jo gospod Matjaž Nemec. Odsotna je gospa Brinovšek Nada in jo nadomešča Marijan Pojbič. Vinko Gorenak je prav tako odsoten in ga nadomešča Žan Mahnič. Tomaž Lisec je odsoten nadomešča Branko Grims. Odsoten je gospod Dobovšek in nadomešča gospod Dolinšek. Odsotna je gospa Koleša in nadomešča gospod Kavčič. Odsoten je gospod Matič in nadomešča gospod Ferluga.

Tudi sama pozdravljam vse prisotne, torej tako ministrica za notranje zadeve kot državne sekretarje in vse ostale prisotne in pa seveda tudi predstavnike medijev.

Prihajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red tako kot je bil predlagan s sklicem.

Besedo pa predajam gospodu Petru Vilfanu.

Hvala.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POSLEDICE IN VPLIV SPREJEMA PRIBEŽNIKOV S STRANI SLOVENIJE V OKVIRU PILOTNEGA PROJEKTA PRESELITVE BEGUNCEV NA SLOVENSKO NACIONALNO VARNOST. Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je 2. junija 2015 vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za obrambo in Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo z že omenjeno točko dnevnega reda. Besedo dajem torej predstavniku Poslanske skupine SDS kot predlagatelju.

Kolega, izvolite.

Hvala za besedo gospod predsednik, gospa predsednica, spoštovana ministrica, cenjeni gostje, kolegice in kolegi.

V Slovenski demokratski stranki smo se odločili, da zaradi pereče problematike, ki se pojavlja v medijih in pa seveda tako na državni kot evropski ravni v zadnjem času, skličemo nujno sejo omenjenih dveh odborov, pri čemer naj posebno poudarim, še enkrat preberem kaj smo napisali. Posledice in vpliv sprejema pribežnikov s strani Slovenije v okviru pilotnega projekta preselitve beguncev na slovensko nacionalno varnost in tukaj poziv obema predsednikoma, da vodita sejo tako, da bo debata potekala izključno in samo o varnosti ne pa tudi kot nekateri bodo verjetno skušali, da ali ja sprejemali nesprejem oziroma, da so nekateri tudi homofobi, itn. Danes ta seja ni sklicana zaradi tega namena. Sklicana je izključno zaradi varnosti. Vemo, da so ste v javnosti pojavljale velike različne številke, koliko beguncev naj bi Slovenija v okviru tega pilotnega projekta Evropske unije sprejela. Do situacije je prišlo zaradi destabilizacije Libije, nekaterih drugih afriških držav in pa seveda bližnjega vzhoda. Pred terorjem, posebno islamske države Boko Harama in drugih terorističnih organizacij bežijo ljudje iz bližnjega vzhoda in Afrike v Evropsko unijo, pri čemer velja poudariti, da tisti najbolj revni Afričani in pa Sirci, Iračani, itn., si te poti ne morejo oziroma si jo težko privoščijo, ker vemo, da ta zadeva stane nekaj tisoč, celo tudi 10 tisoč evrov in tukaj predvsem na račun nesreče služijo nekateri posamezniki, ki te ilegalne migracije izvajajo. Trenutno že potekata operaciji Triton in Pozejdon. Italija je na nek način tukaj najbolj izpostavljena, seveda tudi Grčija in zaradi tega potekajo pogovori kako bo potekala operacija EU NAVFOR, ki bo predvsem namenjena zajezitvi teh migracij, uničevanju teh plovil in pa seveda pregon teh, ki organizirajo to tihotapljenje in pa te poti, pri čemer pa velja poudariti, da pa je tudi že Libijska prehodna vlada pozvala, da se na nek način razmere v Libiji s pomočjo Evropske unije in tudi ostalih držav stabilizirajo. Tam je po padcu Gadafijev, vemo kakšno državo so pustili tisti, ki so pomagali Gadafija zrušiti pa daleč od tega, da bi zagovarjal diktatorja. Gre za nedelujočo državo in zaradi tega so tam, je tam odličen poligon za tako imenovane skrajne teroristične skupine. Samo v lanskem letu je Italija v okviru operacije Mare Nostrum na varno pripeljale 150 tisoč beguncev in več, posebno pozorni pa smo ostali po koncu te operacije, ko je, mislim da v mesecu aprilu potonilo več kot 800 beguncev, ilegalnih pribežnikov. Nihče si ne želi, da Sredozemsko morje postaja eno izmed največjih grobišč. Zaradi tega so se države odločile, da priskočijo na pomoč Italiji. Tudi Slovenija verjetno temu ne bo ušla. Najprej je bilo rečeno tam deset do 20, potem 200, 500, sedaj že 702 begunca, pri čemer gre poudariti, da jih naj bi trenutno sprejeli 495 tistih, ki so že na ozemljih Evropske unije in pa 207 tistih, ki bodo še prišli. In če bo Evropska unija skupaj z ostalimi člani mednarodne skupnosti tukaj uspešna, verjetno teh, številke 207 upajmo, da ne bo.

Razlog za sklic pa je, kot sem že dejal, varnostni vidik. Vemo, da se islamska država javno hvali, da ima nekaj tisoč svojih bork in borcev že pripravljenih, da jih pomeša med te begunce. Tisti, ki se spoznate na varnost veste, da je pri terorizmu eden od bolj kompliciranih oziroma večjih težav ta premik terorista od točke A do točke kjer bo izvedel napad in bojimo se, da bo sedaj Evropa sama pomagala, ne govorim za ostale begunce, ampak za tiste borke in borce islamske države in Boko Harama, ki bi se eventualno pomešali med njih, razporediti po Evropski uniji kjer bi lahko izvajali teroristične napade. Vemo, da Turčija je na tem področju dokaj aktivna in je uspela do neke mere zajeziti letalske prihode nazaj, sva se pa seveda pred štirinajstimi dnevi s predsednikom Komisije za obveščevalne službe, kolegom Grimsom, udeležila foruma v Bruslju, demokratični nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami, kjer smo se s kolegi pogovarjali, da pa velik problem predstavljajo pa ti, ki seveda tudi s čolni hodijo nazaj. Ravno danes zjutraj je Fox poročal, da je islamska država na obalah Libije ugrabila 88 eritrejskih kristjanov, kar pomeni, da imajo tudi seveda nadzor nad obalami Libije in kjer seveda prerazporejajo te svoje borke in borce v čolne in ladje, ki hodijo nazaj. Od varnostnih in obveščevalnih služb želimo slišati kaj bo Slovenija naredila, da v primeru sprejema beguncev ne bo prišlo do sprejema bork in borcev islamske države, kljub temu, da vemo, da je to praktično sto procentni realizirati nemogoče? Pa vendarle, napisali smo tri sklepe. Prvi, da smo se seznanili s problematiko. Drugi, da predlagamo, da Vlada v 30. dneh pripravi nek načrt kako bo izvedla ta sprejem in pa kako bomo seveda zagotovili varnost. In pa tretji poziv predvsem policiji in pa SOVI, da naredita varnostno preverjanje. Pri tem bi izpostavil recimo švedski model sprejema beguncev, kjer posebna vladan skupina gre v begunsko taborišče kjer si sami izberejo koga bodo vzeli, naredijo zdravstveni pregled, naredijo varnostni pregled, kljub temu, da seveda kot sem že omenil, vemo da sto procentne varnosti ni.

Tako, da predlagam tudi, da v tej smeri gre razprava, več pa potem v nadaljevanju.

Hvala kolega Mahnič za to uvodno obrazložitev.

Kar se tiče nasveta kako bova s kolegico Kozlovič vodila tole sejo; vodila jo bova tako kot vse do sedaj, torej v skladu s Poslovnikom Državnega zbora in načinom dela, delovnih teles in pa seveda tako, da bo razprava na dovolj visokem in kulturnem nivoju.

Sedaj bom tako, ker je to v navadi, besedo daj najprej našim povabljenim gostom in sicer najprej ministrici za notranje zadeve, mag. Vesni Györkös Žnidar. Izvolite.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Prav tako pozdravljam prisotne poslance in tudi vse ostale prisotne!

Kot je bilo že v začetku s strani predlagatelja omenjeno, težišče današnje razprave ja na varnosti, kar zagotovo je na mestu glede na to, da je varnost temeljna strukturna prvina človeškega bivanja in za uresničitev te ustavno zagotovljene človekove pravice mora skrbeti država s svojimi institucijami, ki razpolagajo s sredstvi prisile, zato je tudi ena od ključnih dolžnosti slovenske policije ravno zagotavljanje varnosti posameznikom in skupnosti. Vemo, da se Evropa v tem trenutku sooča s hudimi migracijskimi pritiski, kar odpira marsikatero vprašanje, tudi na Ministrstvu za notranje zadeve tudi do neke mere z zaskrbljenostjo spremljamo nastalo situacijo. Predvsem je bistveno tukaj povedati uvodoma, da na migracije je potrebno gledati celovito. Migracije so kompleksen proces. Prav tako je potrebno nasloviti vzroke migracij in v tem trenutku so migracije ena od najpomembnejših nalog s katero se srečujemo na Ministrstvu za notranje zadeve. Je pa potrebno poudariti, da migracije so sodobno dejstvo družbe in ravno zaradi te svoje razsežnosti v tem času zasedajo tudi osrednje mesto v notranji in zunanji politiki, saj prinašajo pomembne posledice tako družbene, kulturne, ekonomske, varnostne in tudi druge posledice. Pravzaprav preraščajo nacionalni okvir in presegajo nad nacionalni okvir.

Kar se tiče Slovenije. Slovenija v zadnjem obdobju je bila soočena z relativno majhnim številom migrantov, saj so nas ključni kanali zaobšli, glede česar verjamem, da bo nadalje pojasnil generalni direktor policije. Razlogi so predvsem v tem, da se iščejo najkrajše poti do zahodne Evrope in do ekonomsko najmočnejših držav. Potem so tukaj ekonomski razlogi, emigriranje v države z dobrimi možnostmi zaposlitve, v države z viško socialno pomočjo in seveda varnostni. Že v tem segmentu je potrebno poudariti, da je tukaj potrebno izpostaviti dobro delo slovenskih državnih organov, zlasti policije, ki je uspešna pri preprečevanju in odkrivanju ilegalnih migracij. Decembra 2014 je tudi bil uspešno zaključen ciklus Schengenskih evalvacij. Slovenska policija je tudi v tem kontekstu prejela pohvale. Zelo pomembno pa je tudi poudariti, da igra v tem smislu tudi velik prispevek obveščevalno varnostnih služb, saj je izmenjava informacij in obveščevalnih podatkov pomembna. Policija bo tudi v bodoče kot ključni nosilec zagotavljanja notranje varnosti države intenzivno nadaljevala s svojim delom tudi v prihodnje, saj moram poudariti, da je ravno policija tisti ključni subjekt notranje varnosti, ki opravlja zahtevne javno varnostne naloge po Ustavi in po zakonu. Torej je tista najbolj vidna roka države skupaj z nekaterimi drugimi organi, ki v prvi vrsti obvladuje varnostno okolje in prebivalcem Slovenije zagotavlja visok nivo varnosti. V celoti se zavedamo, da migracije posredno ali neposredno vplivajo na notranjo varnost, saj zlasti glede ilegalnih migracij velja, da jih najpogosteje organizirajo mednarodne kriminalne skupine, ki nekako te emigracijske tokove oziroma kanale izkoriščajo za infiltriranje posameznikov in manjših skupin, ki utegnejo biti varnostno problematični, zato te procese natančno spremljamo, tudi z vidika boja proti terorizmu, ker namreč boj proti terorizmu zahteva celovit pristop. Zaradi tega policija tesno sodeluje pri zagotavljanju notranje varnosti z drugimi pristojnimi službami in policijami tako znotraj Evropske unije kot tudi izven. Policija torej skupaj z ostalimi organi redno na dnevni osnovi spremlja varnostne razmere in temu tudi prilagaja svoje redne aktivnosti.

Kot je bilo že v izhodišču nakazano pri migracijah seveda moramo govoriti tudi o solidarnosti, o pomoči, o humanosti, hkrati pa je pomembno poudariti, da ne smemo spregledati že navedenih zlorab in se proti njim sistematično boriti. Torej vsekakor je potrebno upoštevati tudi varnostni vidik.

Enak odnos, torej to kar sem dosedaj povedala, pa je potrebno zavzeti v kontekstu predlogov Evropske komisije, ki so v tem trenutku aktualni, torej glede preselitve beguncev iz tretjih držav in glede prerazporeditve tistih prosilcev za mednarodno zaščito, ki se že nahajajo v Evropski uniji in ki očitno potrebujejo mednarodno zaščito. Ta omenjena načela so ključna. Hkrati pa, kot že rečeno in kot je dejansko tudi težišče današnje razprave, dejavnika varnosti ne smemo zanemariti, zato bom v nadaljevanju predstavila izhodišča, ki jih bo Slovenija torej uveljavljala pri vseh svojih pogajanjih in razgovorih na ravni Evropske unije glede na to, da vemo, da zadeva še ni dorečena in se bo na različnih nivojih Evropske unije še obravnavala.

Prva stvar, ki je kot rečeno, upoštevano bo načelo solidarnosti. Slovenija se zaveda potrebe po solidarnosti. Je tudi že v preteklosti izkazala solidaren odnos. Verjetno veste, da je že leta 2010 Slovenija izvedla projekt relokacije in sprejela begunce iz Malte. Italiji smo prav tako pomagali že z ladjo Triglav v operaciji Mare nostrum, vendar pa tukaj poudarjam, da solidarnost ni izoliran koncept. Pri oblikovanju stališča Slovenije je potrebno upoštevati še več dejavnikov. Namreč zagovarjali bomo načelo prostovoljnosti in vpliva na prihod beguncev v Slovenijo, tako po eni kot pri drugi osnovi. Torej tako kar se tiče predloga komisije glede preselitve beguncev iz tretjih držav kot tudi glede prerazporeditve tistih, ki se že nahajajo v Evropski unij. Tukaj nadaljujem v smeri, da je tudi v tem kontekstu pomembno še eno drugo stališče, ki ga bomo tudi zelo odločno uveljavljali in sicer, da se morajo upoštevati vse specifike Slovenije kot tudi integracijske sposobnosti. Pomembno je, da število prerazporejenih prosilcev ostaja znotraj naše integracijske in administrativne sposobnosti, že zaradi tega, ker so integracijski procesi že sami po sebi zelo zahtevni. Prav tako je potrebno upoštevati tudi vse specifike okolja, ker to je ključno za uspeh integracije. In sicer potrebno je upoštevati razmerje med ruralnim in mestnim območjem, potem obstoj diaspore, velikost mest. To so vse dejavniki, ki so zaradi uspešnosti integracije dolgoročno pomembni. Prav tako je potrebno upoštevati, da v kolikor integracija ne bi bila uspešna, bi to bil faktor sekundarnih migracij in integracijske sposobnosti nedvomno so bistvene, ker je to ključno za uspeh, torej, da se tudi na strani oseb, ki bi eventualno bile k nam preseljene, da ne bo nerealnih pričakovanj, saj namreč, če ljudi sprejmemo, jim je treba tudi zagotoviti neko dostojno življenje.

Nadaljnji faktor, ki ga bomo uveljavljali v pogovorih oziroma pogajanjih na ravni EU, je ta, da bomo zahtevali vpliv in nadzor pri prihajanju beguncev v Republiko Slovenijo, s ciljem dejanske pomoči tistim, ki pomoč oziroma zaščito potrebujejo, in da se prepreči prihod tistim, ki bi to zlorabili. Pri tem pa tudi podpiramo predloge, da je treba odločanje o prihodu beguncev opraviti v tretjih državah.

Kot je bilo danes že tudi poudarjeno, faktor varnosti bo v celoti upoštevan, in to tako s stališča Republike Slovenije kot tudi dejstva, da bo prišlo, če se ta scenarij realizira, do povečanja števila beguncev v Evropski uniji, ker se je namreč pomembno zavedati, da migracije v vsakem primeru so varnostni pojav oziroma varnostni izziv. Še več, varnost v nacionalnem smislu je zagotovo soodvisna od varnosti v regiji, tudi glede na migracijske tendence, in to ne glede na modaliteto migracije, torej, ali so spontane ali pa so nekako, če lahko temu rečemo, sistematične, kot te, ki se nakazujejo iz predlogov Evropske komisije.

Poudarjam, kot že izhaja tudi iz razprave predlagatelja, menimo, da predlog Evropske komisije ni popolnoma dovršen, ker ne vsebuje analize varnostnih vidikov in ocene učinka ukrepov Evropske komisije na eventualno poslabšanje varnostne situacije. Zato še toliko bolj poudarjam vlogo slovenske policije, ki v prvi vrsti obvladuje varnostno okolje. In tudi tu, če pride do prihoda večjega števila tujcev, se bo treba pogovarjati o proučitvi zmogljivosti našega varnostnega sistema, ki ga bo potem treba eventualno oziroma nujno nadgraditi, tako kar se tiče finančnih sredstev, ljudi, opreme in tako naprej. Glede na dejstvo, ki ga je tudi že predlagatelj izpostavil, glede na to, da obstaja možnost, ki je ni moč popolnoma izključiti, torej, infiltracija varnostno problematičnih oseb, kar postavlja vprašanje varnostnih standardov. In potrjuje dejstvo, da je boj proti terorizmu zelo kompleksno, zelo zahtevno vprašanje, ki v vsakem primeru zahteva celovit pristop. Torej, ključno vprašanje bo tudi izbor in varnostno preverjanje oseb, ki bodo morebiti preseljene na območje Slovenije. Glede na to, da je to nekako tudi v skladu s siceršnjo naravo mednarodne zaščite, vemo, da mednarodna zaščita kot taka je zelo občutljivo področje. Tu gre za specifičen status teh ljudi, ti ljudje ponavadi niti nimajo dokumentov, v teh problematičnih državah ne obstajajo kazenske evidence, tako je tudi tveganje zlorab večje, tudi v kontekstu, o katerem govorimo danes.

Zadnje stališče oziroma izhodišče, ki ga je tudi treba v kontekstu opredelitve naših izhodišč v odnosu do pogajanj na nivoju Evropske unije poudariti – faktor spontanih migracij. Vemo, da Slovenija ima specifičen položaj, da leži na tako imenovani balkanski poti in da se lahko tudi migracijski tok, ki trenutno intenzivno poteka iz Turčije preko Grčije, Srbije in Madžarske, preusmeri preko Hrvaške k nam, kar tudi lahko eventualno v bodočnosti, če do teh premikov pride, obremeni naše kapacitete, in tudi ta faktor je treba upoštevati v celotnem konceptu, o katerem razpravljamo danes.

Glede na to, da je težišče današnje razprave na varnosti, moram poudariti v zaključku to, da Ministrstvo za notranje zadeve je odgovorno za to, da zagotavlja varnost prebivalcem Republike Slovenije, in naredili bomo vse, da bo temu tudi dejansko tako. Vendar pa moram poudariti bistven vidik, in sicer, da pravica do azila je in ostaja odraz najvišje razvitosti norm mednarodnega prava in temu v vsakem primeru evropska migracijska politika tudi mora slediti. Kar se tiče prvih odzivov v EU, se sedaj nakazuje, da v tem trenutku ne obstaja potrebna večina v EU za uvedbo obvezujočih kvot za prerazporeditev prosilcev za mednarodno zaščito v Evropski uniji. Stališča se bodo seveda še dodatno izoblikovala v prihodnjih tednih in bodo tudi izražena na vseh oziroma različnih ravneh v okviru institucij EU.

Kot že rečeno uvodoma, migracije so neločljivo povezane z vprašanjem varnosti in v tem smislu tudi tangirajo področja dela policije. Zato predlagam, da podrobneje o trenutni varnostni oceni spregovori generalni direktor policije, saj je policija tisti organ, ki edini dnevno opravlja takšne naloge, ki se najbolj neposredno navezujejo na varnost ljudi in premoženja. In se tudi mora promptno odzivati in obvladovati dogodke vseh pojavnosti, saj policija dejansko s svojim odzivanjem vpliva na pojav teh dogodkov in tudi na njihovo razsežnost.

Hvala, spoštovana ministrica.

Zdaj glede na te zadnje besede dajem besedo kar generalnemu direktorju policije mag. Marjanu Fanku.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim še v mojem imenu!

Uvodoma moram poudariti, da je področje ilegalnih migracij postalo v obdobju zadnjega pol leta prioriteta ne samo slovenske policije, ampak vseh varnostnih institucij v regiji in tudi Evropski uniji. Po lanskem letu je področje ilegalnih migracij skorajda prehitelo področje terorizma, s katerim smo se prioritetno ukvarjali v prejšnjem letu. Seveda se pa obeh področij zagotovo ne da razdvojiti, ker sta še kako povezani. Pa mogoče v uvodu nekaj informacij za lažje razumevanje glede trenutnih razmer v Sloveniji in regiji, pa tudi v celotni Evropski skupnosti.

Treba je omeniti, da v tem obdobju, kljub temu, da se več ali manj vse države v naši regiji soočajo s poplavo beguncev, Slovenija vseeno ostaja oaza v območju regije in Evrope. In skorajda, če gledamo samo strogo slovensko območje, ne beležimo tako ugodne situacije, kot je sedaj v tem momentu. Seveda pa je vizija in analize, ki smo jih že opravljali, dosti temnejša, kar se tiče spremljanja dogajanja v naši bližnji okolici. Skorajda vsi tokovi ilegalnih migracij, ki so sedaj stekli v zahodno, severno Evropo, tečejo v državah vzhodno in zahodno od nas, neposredno Italija, Madžarska ter severne in južne. Seveda pa napovedi, ki so bile podane pred nekaj meseci, da bo Evropa na nek način poskušala zaščititi Italijo kot tisto glavno sprejemno točko iz Afrike in Bližnjega vzhoda, se v teh mesecih nekako že uresničujejo. Ta tok iz Afrike proti Italiji se je sedaj obrnil v smeri Grčije in dalje Albanija. Po podatkih, ki jih pridobivamo od tujih varnostnih organov, Črne gore, Srbije, se problematika že bistveno povečuje, praktično iz tedna v teden, ne samo iz meseca v mesec. In sistem, ki teče sedaj na tej liniji, ki poteka vzhodno od nas, nakazuje, da bomo lahko zelo hitro teh splošnih migracij, če odmislimo te kontingente, deležni tudi mi. Ko smo analizirali vzroke, zakaj je situacija v Sloveniji zdaj tako ugodna, kot je, smo jih zagotovo našli v okrepljeni aktivnosti Hrvaške, zaradi tega, ker v tem obdobju vstopa v schengenski prostor, potekajo evalvacije in tudi zelo uspešno omejuje migracije. Zaradi tega so se tudi ti tokovi usmerili vzhodneje od nas. Seveda pa te države, ki so bile sedaj deležne teh migracijskih tokov, tu predvsem mislim Srbijo, Madžarsko, Avstrijo, Nemčijo, že izvajajo ukrepe, ki jih nameravajo še intenzivirati, kar pomeni, da se bodo tudi ti tokovi spremenili. In če sedaj Srbija govori, glede na dinamiko ilegalnih migracij pri njih v letošnjem letu, da bodo tudi oni beležili v letošnjem letu okoli 30.000 ilegalnih priseljencev, del tega, ker Srbija ne bo v celoti ciljna država, bo tudi tranzitna, bomo zagotovo dobili tudi mi v Slovenijo. Seveda pa vemo, kaj te številke pomenijo pri nas. Tako da tisto, kar je pri tem opisu problematike treba posebej izpostaviti, je dejstvo, da če bo na nivoju Evropske unije sprejeta kontingenčna politika, da dobimo že prosilce za azil, mednarodno zaščito, bomo dobili ilegalne migracije iz dveh naslovov – iz Evrope in te splošne, ki potekajo po teh klasičnih ilegalnih poteh. Tako da bomo deležni po dveh, in to je zagotovo treba upoštevati pri naših pogajalskih izhodiščih, ko se bomo pogovarjali o tem.

Seveda, pri omejevanju tega je bistvenega pomena, kot je že omenila gospa ministrica, da bomo lahko odločali o dveh elementih. Prvi je ta, kakšne so naše kapacitete, zmožnosti, da zagotovimo nivo varnosti v Sloveniji, ki ga lahko z našimi resursi še zagotavljamo. In pa seveda, da bomo sodelovali pri izbirnih postopkih, pri tako imenovanem triažnem postopku v tisti državi, kjer bo ta triaža tudi potekala. Brez tega si ne predstavljamo, da bi lahko bistveno zmanjšali dejavnike tveganja za stopnjo varnosti v Sloveniji. Seveda smo v tej analizi tveganja, ki jo posodabljamo praktično mesečno, zajeli tiste dejavnike ogroženosti, ki niso samo značilni za Slovenijo, ampak so značilni skorajda za vse države, ki se s tem srečujejo. In moram tudi omeniti, da nobena država, ki je sedaj soočena s poplavo ilegalcev, jih ne omejuje v celoti in popolnoma uspešno. Kot je že bilo omenjeno, identificiranih je kar nekaj teh dejavnikov, pri katerih zagotovo Slovenija ne bo izjema, od možnega pojava pripadnikov terorističnih organizacij, tisto, kar je bilo omenjeno, da se od slovenske policije pričakuje, da bo naredila selekcijo in to populacijo omejila, je praktično misija nemogoče. Te osebe, ki prihajajo s teh območij, ali je to Bližnji vzhod ali Afrika, je skorajda identiteta teh oseb nepreverljiva, kaj šele, če bi imeli potrjeno identiteto, pridobivanje podatkov o njihovem prejšnjem življenju, njihovi dejavnosti, varnostnih struktur v teh območjih ni. In tudi tiste države, ki so nekako zgodovinsko in varnostno dosti bolj povezane s temi izhodnimi državami, so tu veliko bolj omejene, pa imajo veliko več možnosti kot Slovenija.

Seveda ne bi našteval vseh dejavnikov tveganja, ampak zagotovo je tu pojav sekundarne kriminalitete. Ta populacija lahko postane tudi sama po sebi žrtev kaznivih dejanj, za zlorabo, tako kot se dogaja v sosednjih državah, za zlorabo, za premoženjsko kriminaliteto, za prostitucijo, trgovino z belim blagom, vse, kar prinaša to s sabo. Seveda pa je tu še tisti širši aspekt, ki pa ni toliko v policijski domeni, to je pa razpolaganje s socialnimi transferji, zagotavljanje zdravstvenega varstva, pojav ksenofobije v tistih lokalnih okoljih, kjer bo ta populacija, če bo nameščena. Kajti jasno je, da če bomo soočeni s povečanim obsegom ilegalnih migrantov, bo ta razpored potekal ne samo sedaj v tistih centrih, ki so že formalno postavljeni in sprejeti v lokalnem okolju, ampak tudi izven tega; tam se pa lahko v javnosti zelo hitro pojavi odpor, predvsem v lokalni skupnosti. In tu bo potreben kar velik vložek energije, da te negativne dejavnike nekako nevtraliziramo. Seveda pa lahko, kar kažejo tudi izkušnje skorajda pri vseh naših sosedah, skoncentrirana oblika lokacije teh narodno istih ilegalnih pribežnikov sama po sebi generira neke nelegalne dejavnosti. Sama po sebi spodbuja dodatne ilegalne migracije, seveda z uporabo inštituta združevanja družine, vse, kar to prinaša. Tiste konvencije bomo morali spoštovati; vemo pa, da družina zagotovo je nekje v Afriki pojmovana malo drugače kot v Sloveniji. Kot sem povedal, ne bi šel v podrobnosti, ampak te dejavnike smo nekako ocenili. Seveda je pa sedaj vse odvisno od sklepov, odločitev, ki bodo sprejete na področju Evropske unije, in pa tistega, kar se v tem obdobju premalo poudarja, dinamike in spremembe teh tokov v naši regiji. Mislim, da je tisto vsaj toliko zaskrbljujoče kot razprava o kontingentih, ki so pred nami. Toliko za uvod. Hvala.

Hvala tudi vam gospod Fank.

Na sejo smo seveda povabili tudi ministrico za obrambo, gospod Katič, ki pa je zadržana, zato dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo gospodu Milošu Bizjaku. Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovana gospa predsednica, člani in članice obeh odborov.

Najprej v začetku še enkrat opravičim ministrico, ki je zaradi prej načrtovanih obveznosti zadržana in pa načelnika generalštaba, ki je tudi vabljen, je pa na službeni poti v Gruziji.

Pristojnosti Ministrstva za obrambo v zvezi s problematiko, ki jo danes predlagajo predlagatelji se nanaša predvsem na zaščito obrambnega sistema in Slovenske vojske. Pri tem bodo naše službe Ministrstva za obrambo sodelovale tako z Ministrstvom za notranje zadeve, policijo, Sovo in seveda tudi v okviru Sekretariata sveta za nacionalno varnost.

Ministrstvo za obrambo situacijo v okviru svojih pristojnosti pozorno spremlja. Sam morebitni sprejem beguncev in begunska problematika je pa prvenstveno v pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve in tudi današnja tema zadeva predvsem področje notranje varnosti in manj obrambe. Tako da smo tu predstavniki Ministrstva za obrambo na razpolago za odgovore na morebitna vprašanja s področja obrambe.