Spoštovani gostje! Vljudno vas vabim, da zasedete svoja mesta v Državnem zboru. Hvala lepa.

(Zdravljica)

Spoštovani predsednik Državnega zbora dr. Milan Brglez, spoštovani minister Gorazd Žmavc, cenjene rojakinje in rojaki, gospe in gospodje, spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki medijev! Pričenjam XV. Vseslovensko srečanje.

Vljudno vabim predsednika Državnega zbora dr. Milana Brgleza, da nagovori zbrane.

Spoštovani Slovenci in Slovenke, cenjeni gostje, gospe in gospodje! Dovolite mi, da vas najprej prav prisrčno pozdravim in vam izrečem dobrodošlico ne le v Državnem zboru, ampak tudi in predvsem v Sloveniji, v vaši sicer ne edini, verjamem pa, da prvi in tisti srčni domovini, na katero vas vežejo posebna čustva, pripadnosti in ljubezni.

Vseslovensko srečanje je v teh 15 letih postalo tradicionalen, prepoznaven in dobro obiskan dogodek, za katerega pa menim, da bi se ga dalo še bolj in v večji meri izkoristiti, ne le za krepitev in poglabljanje narodnostnih vezi in slovenske identitete, temveč tudi za krepitev raznovrstnega sodelovanja na mnogoterih področjih. Pred 24 leti ste bili Slovenci v zamejstvu in po svetu tisti, ki ste nenadomestljivo prispevali k procesu slovenske osamosvojitve. Z najrazličnejšimi povezavami in lobiranjem ste se vključili v prizadevanja za priznanje novonastale slovenske države. Svojo besedo in svoj ugled ste zastavili za slovensko državo, ki v tistih težkih časih ni uživala ne naklonjenosti ne podpore mednarodne skupnosti. Za vse to smo vam neizmerno in iskreno hvaležni. Verjamem pa, da bi vas lahko ne le v tem obdobju, ki je sledilo tej zgodovinski prelomnici, temveč tudi danes v večji meri vključili v procese uresničevanja interesov naše države, izgradnjo njene mednarodne prepoznavnosti in krepitev njenega ugleda. Slovenci in Slovenke, ki živite zunaj meja svoje matične domovine, predstavljate za slovensko državo izjemen potencial, hkrati pa ste tudi njeno neprecenljivo bogastvo. Bogastvo, ki lahko s svojimi izkušnjami, znanjem, širino, spoznavanjem nam tujih okolij in poslovnih navad pomembno prispevate k razvoju in napredku slovenske države. Po eni strani predstavljate torej most, po drugi strani pa ste pobudniki in pospeševalci sodelovanja med različnimi narodi. Zato me še posebej veseli, da je Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, ki organizira vsakokratno Vseslovensko srečanje, tokrat v središče zanimanja postavila temo "Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo".

V zamejstvu in po svetu živi približno četrtina slovenskega narodnega telesa, 400 tisoč ljudi torej, ki jih je življenje v izjemnem konkurenčnem svetu skupaj s priložnostmi, ki so jim bile na voljo, spodbudilo, na nek način celo prisililo, da so dosegli izjemne ustvarjalne, znanstvene in poslovne uspehe ter se uveljavili na vseh področjih življenja. Gre za številne posameznike in posameznice, imen je ogromno in jih, da ne bi komu storil krivice, niti ne bom skušal naštevati. Dejstvo je, da gre za ljudi, ki so doma, žal, pogosto prezrti in premalo cenjeni, pa čeprav bi nas njihovi dosežki, ki so še eden izmed dokazov, da smo Slovenci sposoben narod, ki se lahko kosa z velikimi, morali navdajati s samozavestjo in optimizmom. Naši rojaki po svetu razpolagajo z izjemnim kapitalom, ki se ob dragoceni ljubezni do matične domovine kaže predvsem v dragocenih poznanstvih, znanju jezikov in poznavanju kultur, znanju, ugledu. Vendar pa v Sloveniji vsega tega kapitala, ki bi nam pomagal na številnih področjih, zlasti pa pri gospodarskem okrevanju in razvoju, ne znamo in ne zmoremo izkoristiti.

Spoštovani! Interes za tesno sodelovanje mora biti obojestranski. Verjamem pa, da vas v teh trenutkih Slovenija potrebuje morda celo bolj, kot vi potrebujete Slovenijo, saj ste navkljub ločenosti od domovine zmogli ohraniti slovensko narodno pripadnost. Slednje gre v dobršni meri res z roko v roki z dobrim sodelovanjem z matično domovino. Nedvomno pa ste slovensko jezikovno, kulturno in narodno identiteto vsa ta leta zmogli ohraniti predvsem zaradi osebnega razumevanja pomembnosti tega, a obenem tudi zahvaljujoč vaši znanstveni ustvarjalnosti in poslovni uspešnosti. Nekaj te ustvarjalnosti in uspešnosti pa danes potrebuje tudi Slovenija. Potrebuje torej znanje, širino, samozavest in bogastvo izkušenj Slovencev, ki so v svetu uspeli. Hkrati pa do Slovenije še vedno čutijo posebno pripadnost oziroma ostajajo z njo tako ali drugače povezani in navezani. Brez dvoma je za nami težka in boleča zgodovina, ki nas kot narod še vedno obremenjuje in deli. In ne le nas, ki živimo v Sloveniji, temveč celotno slovensko narodno telo. Vse rane, čeprav tako globoke, da za sabo pustijo brazgotine, se zacelijo. Zato verjamem, da smo za dobrobit Slovenije zmožni tesno in složno sodelovati. Po letih krize se stanje sicer počasi izboljšuje, kar nas navdaja s tako posebno samozavestjo. Zatorej je tudi razlogov za optimizem nekoliko več kot leto poprej. Kljub temu pa se zavedamo, da nas, preden bomo ponovno stopili na trdno pot uspeha, čaka še kar nekaj dela. Zavedamo se tudi, da moramo glavnino tega dela in napora opraviti sami, saj je to naša odgovornost in naša dolžnost. Pri tem naj bi bila vaša pomoč in vaše sodelovanje več kot dobrodošlo. Rojaki in rojakinje, ki živite ločeni od svoje matične domovine, ste torej ne le zaželeni, temveč iskreno dobrodošli, da sodelujete pri obnovi in novem vzponu slovenskega gospodarstva, pri vračanju ugleda naši državi, pri izboljšanju in krepitvi njene zunanje podobe.

Spoštovane Slovenke in Slovenci, spoštovane rojakinje in rojaki! Vzdrževanje stikov z matično državo pomembno in spodbudno vpliva na ohranjanje slovenske kulture in jezika, hkrati pa ohrani občutek povezanosti in bližine z domovino. Zato me veseli, da ste se tudi letos odzvali vabilu in se tako številčno udeležili XV. Vseslovenskega srečanja. Verjamem, da bo tako tudi v prihodnje, da se boste še naprej radi vračali v objem naše in vaše domovine, Slovenije. Želim vam uspešno delo in vsebinsko bogato razpravo, predvsem pa prijetno bivanje doma. Ponovno dobrodošli in hvala za pozornost. / aplavz/

Hvala lepa predsedniku Državnega zbora.

K pozdravnemu nagovoru vabim tudi ministra Gorazda Žmavca.

Spoštovani gospod Milan Brglez, predsednik Državnega zbora, spoštovani gospod Ivan Hršak, predsednik Komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, spoštovani poslanci, predvsem pa spoštovane Slovenke in Slovenci! Spoštovani dragi prijatelji, udeleženci Vseslovenskega srečanja!

Prav vi, rojaki po vsem svetu, ste ključni člen pri ustvarjanju uspešne Slovenije. Ste izjemna dodana vrednost v naši državi, saj se je urad v letu 2014 in v prvi polovici 2015 lotil in uspešno zaključil kar nekaj večjih projektov slovenske narodne skupnosti v zamejstvu in po svetu. Zato še posebej podpiram naslov tokratnega srečanja "Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo", ki je vseobsegajoč in usmerjen predvsem v prihodnost. Prav tako smo usmerjeni v uspešno prihodnost na našem uradu, kar dokazujemo tudi s konkretnimi projekti. Govoriti o težavah še nikoli ni bilo dovolj. Pomembno je najti skupne rešitve in skozi timsko delo ustvarjati vidne rezultate.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu si aktivno prizadeva za realizacijo projektov v sklopu evropskega teritorialnega sodelovanja Slovenije s sosednjimi državami, saj le-ti predstavljajo konkreten način oblikovanja skupnega slovenskega kulturnega in gospodarskega prostora. Skupno vsem projektom je bilo tesno in plodno sodelovanje s slovenskimi skupnostmi in združenji v zadevnih državah. Zadnji, najbolj odmeven in največji projekt, o katerem je danes razstava tudi v Državnem zboru, ki si ga lahko ogledate, je projekt Tržaško knjižno središče. Z odprtjem Tržaškega knjižnega središča je slovenska knjiga dobila svoj dom, slovenske zamejske založbe pa potrebno okno v mesto Trst in deželo Furlanijo-Julijsko krajino. Tržaško knjižno središče ni le knjigarna, ni le prostor, kjer se bodo odvijali kulturno-gospodarski dogodki, ni le center slovenstva v središču Trsta, pomen Tržaškega knjižnega središča je tudi v tem, da je edinstven primer sodelovanja med Slovenijo in slovensko skupnostjo v zamejskem prostoru ter med slovenskimi združenji v Italiji. Središče je simbolično namreč ogledalo povezane in enotne slovenske skupnosti, ki jo vežejo isti interesi, in ki s skupnimi močmi dosega izjemne korake. Prav za takšno sodelovanje si prizadevamo tudi v ostalih centrih slovenstva. Urad za to okrepljeno dela na intenziviranju slovenske prisotnosti na Reki, na Dunaju, v Monoštru, izpostavljanje kvalitetnih programov tamkajšnjih tako imenovanih slovenskih hišah. Zavedamo pa se, da trajni uspehi, napredek, niso mogoči brez intenzivnega vključevanja mladih. Nedavno sem na delovnem obisku pri rojakih v Avstraliji, v Melbournu, sodeloval pri ustanovitvi novega slovenskega avstralskega akademskega kluba ter v imenu Vlade podpisal sporazum o študijsko delovni izmenjavi mladih med državama. S tem smo naredili odločilne korake na poti k tesnejšemu povezovanju znanstvenikov, raziskovalcev, študentov, profesorjev in podjetnikov slovenskega rodu v Avstraliji, tako med seboj kot tudi s Slovenijo. Vse večja mobilnost mladih pomeni, da je kroženje znanja lahko izjemno pozitivna razvojna sila in konceptualni premik iz bega možganov v kroženje možganov, je ena od prioritet urada. Nedavno je urad zato lansiral spletni portal Slovenci.si, s katerimi smo si na novo zastavili projekt silovitega komuniciranja slovenski skupnosti v zamejstvu in po svetu med seboj, rojakov po svetu z matično domovino ter slovensko skupnostjo.

Danes imamo tudi prijetno dolžnost, da vas vabim na 15. tradicionalno srečanje Vseslovencev, ki ga organizira urad. Letos bomo ob bok srečanja dobrodošli doma v soboto, 4. julija izvedli tudi Sejo Sveta za Slovence po svetu na Ptuju. Vsako leto vas povabimo v drug kraj, so se Slovenci izseljenci iz različnih krajev, hkrati pa vam želimo približati lepote Slovenije, da jih ponesete v srcih nazaj v svoje domovine.

Vabim vas, da obiščete Ptuj in uživate v bogatem kulturnem programu, ki so ga za vas pripravila različna društva iz zamejstva in po svetu.

Dovolite mi, da vam na koncu z majhno zamudo čestitam tudi ob državnem prazniku za 24 let. Že 24 let ste tudi vi tisti, ki z zvestobo in z ljubeznijo do domovine delujete kot najboljši ambasadorji Slovenije.

Želim vam prijeten in uspešen da. Hvala lepa.

Najlepša hvala ministru za njegov prispevek. Kot je običajno, bi zbrano občinstvo želel nagovoriti tudi sam.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani minister, spoštovani rojaki in rojakinje, cenjeni gostje in gospodje, lepo pozdravljeni v hramu demokracije!

V čast in zadovoljstvo mi je, da vas lahko kot predsednik komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu nagovorim na že 15. tradicionalnem Vseslovenskem srečanju, ki se vsako leto odvija v začetku julija. Veseli nas, da ste se zbrali v tako velikem številu. Tokratno srečanje smo naslovili, "Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo". Naslov srečanja izraža željo po nadgradnji odnosov medsebojnega zaupanja in sodelovanja Slovenk in Slovencev v sosednjih državah in po svetu ter v matični domovini. Iz preteklosti se želimo zazreti v sedanjost in spodbuditi večji pritok idej, izmenjavo dobrih praks ter utrditi ohranjanje plemenitih vez za izgradnjo uspešne Slovenije in blaginjo vseh nas. Ob tej priložnosti je torej nujno, da pogled usmerimo tudi v prihodnje. Srečanje predstavlja odlično priložnost za temeljit razmislek o našem sedanjem položaju in prihodnosti ter iskanju poti zbliževanja, združevanja in povezovanja za skupno dobro. Naslov nam daje hkrati jasno sporočilo in to je, da je skrajni čas, da presežemo miselnost, da izselitev Slovenk in Slovencev v tujino predstavlja pretrganje njihovih vezi z matično domovino. To seveda ne pomeni, da smemo postati malodušni naraščajočim trendom izseljevanja aktivne populacije v tujino. Zavedamo se, da so motivi in razlogi različni. Poleg iskanja zaposlitve za zagotovitev osnovne eksistence je vse bolj prisotno iskanje boljših kariernih možnosti v tujini ter želja po pridobivanju novih znanj in izkušenj. Zabeležena gospodarska rast v Republiki Sloveniji nam sicer vliva v optimizem, da se bo trend izseljevanja ublažil in zbuja upanje, da se bodo vsaj nekateri za stalno vrnili v domovino. Hkrati pa se moramo sprijazniti, da bodo nekateri zaradi bolj ugodnega okolja in perspektive za vedno ostali v tujini. Vendar ravno to dejstvo predstavlja nov izziv. Namesto paradigme bega možganov, ki nedvomno siromaši Slovenijo, je potrebno ustvariti pogoje za uspešno kroženje možganov, za pretok, torej tudi za vračanje idej, znanj, praks med slovenskimi podjetniki, znanstveniki, umetniki, kmetje in učitelji, ne glede na prostor bivanja. Profesionalne izkušnje, dosežke, znanja in dobre prakse Slovenk in Slovencev v tujini lahko z ustvarjanjem njim naklonjenega in prijaznega okolja v matični domovini izkoristimo v dobrobit vseh nas. Ob tem obžalujemo, da se nekateri izmed svetovno veljavnih Slovencev, ki živijo v tujini, niso mogli odzvati vabilu, da na današnjem srečanju predstavijo svoja razmišljanja kako bi lahko Slovenija v največji možni meri izkoristila znanje z dodano vrednostjo, zlasti na področju naravoslovnih in tehničnih ved. Vendar verjamem, da bo interes po prej omenjenem kroženju vendarle porasel.

Spoštovani! Po eni strani je torej dolžnost matične domovine, da vzpostavi osnovne pogoje za uspešno sodelovanje s Slovenci in Slovenkami v tujini. Pri tem velja poudariti, da je na tem področju kot na marsikaterem drugem potrebno oblikovati trajnostno strategijo in pospešiti aktivnosti za oblikovanje ugodnega poslovnega in komunikacijskega prostora. To je navsezadnje zapisano tudi v resoluciji o odnosih s Slovenci po svetu, ki glede osnovnega področja sodelovanja določa, da je potrebno zagotoviti vključevanje Slovencev po svetu v kulturno, znanstveno, informacijsko, gospodarsko, izobraževalno, športno in druga področja delovanja. Ne glede na že premagane administrativne ovire si mora Republika Slovenija prizadevati, da bi Slovenci v tujini imeli ugodnejše pogoje, da investirajo v Slovenijo. Na ta način bi presegli tudi bojazen, da bomo državo prodali tujcem. Prav tako pa Slovenija pričakuje vaše pobude in ideje, vaše izkušnje in nasvete. Veliko nalog in izzivov je torej na obeh straneh, kaj ne. V iskanju možnosti za boljše medsebojno komuniciranje, informiranost in sodelovanje pa je potrebno več pozornosti nameniti krepitvi zavesti o pomembnosti ohranjanja slovenske identitete v matični domovini in zunaj slovenskih meja. Tematika avtohtone slovenske narodne skupnosti mora biti vpeta v učne načrte za osnovne in srednje šole, saj moramo poznati del lastnega naroda in v skladu z zakonom o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja ponotranjiti dejstvo, da ste Slovenci v sosednjih državah in po svetu enakovreden del enotnega slovenskega naroda. Nadalje je potrebno okrepiti izmenjave učencev, dijakov in študentov iz domovine in zunaj meja. Na ta način se bo ustvarjalo pozitivno vzdušje, medsebojno zaupanje in tako se bodo utrdile osnove poglobljenega sodelovanja na kulturnem, izobraževalnem, športnem, znanstvenem in navsezadnje na poslovnem področju. Nedvomno je potrebno razširiti sodelovanje tudi v okviru evropskih projektov. Prepričan sem, da bodo nekateri od današnjih govornikov vsaj sodeč po naslovih najavljenih prispevkov v razpravi predstavili tudi uspešne modele sodelovanja pri črpanju evropskih sredstev. po drugi strani pa naj se uveljavi znani rek, "ne sprašuj kaj bo zate storila domovina, vprašaj raje kaj sam lahko storiš zanjo". Slovenska narodna skupnost v tujini pri tem predstavlja pomemben mest sodelovanja in želimo, da še v večji meri prispeva k promociji Republike Slovenije in predvsem, da lobira in zagovarja njene interese.

Spoštovani! Veseli smo se vaših razmišljanj o naših skupnih projektih in vzpostavitvi temeljev za izgradnjo mreže povezovanja. Slovenci smo na mnogih področjih glede na naše število med najboljšimi na svetu, vendar bomo le s skupnimi močmi lahko izkoristili ves naš potencial, nas, ki ostajamo v domovini, kot tistih, ki ste začasno ali za daljše obdobje zapustili sončno stran Alp. Zahvaljujem se vam za pozornost, drage rojakinje in rojaki, želim vam doživeto bivanje v Sloveniji, da se boste z veseljem vrnili tudi prihodnje leto. Vse dobro vam želim! / aplavz/

XV. Vseslovensko srečanje pričenjamo s kratkim glasbenim programom, ki ga bosta izvedla pevka Ylenia Zobec in kantavtor Žiga Bižal.

Ylenia Zobec, pevka in avtorica zabavne glasbe, se je rodila in odraščala v Trstu kot hči zamejskih Slovencev. Z glasbo se je začela ukvarjati že pri treh letih, ko je prepevala v otroškem zborčku Fran Venturini. Leta 1993 je kot zmagovalka na tržaških selekcijah za Zlati cekin nastopila v Bologni, nato pa so sledili nastopi na različnih festivalih za otroke in najstnike v Sloveniji in Italiji. Leta 2001 se je prvič predstavila v osrednjem programu festivala Melodije morja in sonca in odtlej je večkrat uspešno sodelovala na slovenskih festivalih zabavne glasbe, med njimi na festivalu Slovenska popevka, kjer jo je strokovna žirija leta 2004 in 2005 uvrstila na prvo mesto in jo tudi nagradila za najboljšo izvajalko. Leta 2004 je izdala prvenec z naslovom Živim. Leta 2006 je nastopila tudi kot predstavnica Slovenije na festivalu Eurovideo Grandprix v Albaniji ter igrala v gledališkem spektaklu Vacante. Leta 2007 je skočila tudi v vlogo Lucinde v Mlakarjevi priredbi gledališke igre Doktor pod mus. Leta 2013 je diplomirala na Fakulteti za arhitekturo v Trstu in prejela naziv magistra inženirka arhitekture.

Žiga Bižal je vsestranski in v zadnjem času zelo uspešen pisec besedil, glasbe, kantavtor in instrumentalist, ki se trudi, da bi bila Ribnica in njena širša okolica ter tradicija prepoznavni čim večjemu krogu ljudi širom Slovenije. Glasba ga spremlja od malih nog. Obiskov v glasbeni šoli se je na začetku veselil predvsem zaradi tortice po končani vaji. A je do danes ostala tista sladka ljubezen, ki večkrat najde svoje mesto na njegovem glasbenem črtovju. V aktivnih glasbenih letih je nastalo precej skladb. Nekatere med njimi je napisal tudi za Prifarske muzikante. Ti so z njimi prepričali številne poslušalce, tako na Festivalu narečnih popevk kot na Slovenski popevki. Najbolj znana skladba je Lepo je blu, s katero so Prifarski muzikanti na Festivalu narečnih popevk zmagali leta 2008. Med velikokrat predvajanimi skladbami so še Moja Izola, Na spomlad, s katero so Prifarci tudi zmagali na narečni popevki, potem Tisti nekdo, s katero so leta 2009 zmagali na Slovenski popevki. Nekaj avtorske glasbe z avtorskimi besedili je izdal tudi na dveh samostojnih zgoščenkah z naslovom Ldje so rjakl in Ljande pa ljate, ki zvenijo v izvirnem ribniškem narečju. Žiga rad opisuje hudomušnega Ribničana in njegovo življenje med dvema gorama, ki ščitita prebivalce Lajskove doline.

Danes nam bosta zapela dve pesmi, in sicer, slovensko Oj mamca, mamca, ki je zelo znana in prepevana tudi v zamejstvu, ter skladbo Tam, kjer sem doma, katere avtor besedila je zamejski Slovenec iz Križa pri Trstu Miroslav Košuta, uglasbil pa jo je Jože Privšek. In seveda bomo ob tem obudili spomin na pesem, ki jo je prvi zapel Edvin Fliser. Prosim, izvolita.

/ glasba/ / glasba/

/ aplavz/

Najlepša hvala izvajalcema za krasen in čustven nastop.

Obveščam vas, da se morata predsednik Državnega zbora in minister zaradi neodložljivih obveznosti posloviti. Zahvaljujem se jima za njun prispevek. Minister se nam bo predvidoma pridružil po seji Vlade.

Hvala.

Spoštovani! V izredno čast mi je, da am danes na 15. Vseslovenskem srečanju z naslovov Slovenke in Slovenci v tujini za uspešno Slovenijo predstavim kot vabljene govorce. Gospo Eriko Köleš Kiss, gospoda Jurija Paljka in gospo Gabrijelo Žagar. V naši sredini vse prisrčno pozdravljam!

Kot prva bo uvodno razpravo podala gospa Erika Köleš Kiss. Prva zagovornica porabskih Slovencev v madžarskem parlamentu. Gospa Kiss je odraščala v središču slovenstva na madžarskem, v Porabskem Gornjem Seniku in se s slovenskim jezikom poleg doma srečevala tudi v osnovni šoli. Na gimnaziji v Monoštru se je potem slovenščine lahko učila le v krožku, ker slovenskega jezika kot učnega predmeta takrat tam še ni bilo. Na visoki pedagoški šoli v Sombotelu je študirala madžarsko književnost in jezik ter postala tudi ena prvih študentk na novo odprti katedri za slovenski jezik in književnost. Po poroki se je za osem let preselila v notranjost madžarske. Leta 1988 sta se s soprogom vrnila v Porabje in zaposlila se je kot vzgojiteljica v dijaškem domu, obenem pa je na monoštrski gimnaziji učila slovenščino kot izbirni predmet. Pozneje je dosegla, da so na gimnaziji slovenščino uvedli kot učni in maturitetni predmet za kar se je sama pripravila tudi učne načrte in vse drugo potrebno. Tudi kot profesorica Srednje strokovne šole Bela III v Monoštru, je uspela v prizadevanjih, da je slovenščina uvedena kot učni in izbirni maturitetni predmet. Na parlamentarnih volitvah, ki so 6. Aprila 2014 potekale po novi zakonodaji, so narodne skupnosti na madžarskem volile tudi svoje zastopnike v parlament. Slovenci na Madžarskem se za svojo zastopnico izvoli prav gospod Eriko Köleš Kiss, ki je tudi podpredsednica državne slovenske samouprave in predsednica slovenske samouprave Monošter slovenska vez. vljudno prosim, da nam predstavi svoj prispevek.

Spoštovani gospod predsednik Ivan Hršak, hvala za besedo.

Spoštovane dame in gospodje, drage Slovenke in Slovenci doma v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu! Slovenci na madžarskem letos praznujemo vrsto obletnic. Te naše letošnje obletnice so povezane na našo, v narekovaju povedano, samostojnost na dogajanja zadnjih 25-ih let / nerazumljivo/ katero je prinašalo iz leta v leto vse več sprememb. Letos praznuje 25. obletnico svoje ustanovitve Zveza Slovence na Madžarskem, prva porabska organizacija. Letos je praznovala 20. Obletnico svojega delovanja državna slovenska samouprava, krovna organizacija Slovencev na Madžarskem. 23. Junija je minilo 15 let od kar se sliši slovenski radio, Radio Monošter ter 5. obletnico praznuje prava slovenska zbirka v Porabju, Kuharjeva spominska hiša. Te obletnice so me opozorile, da je od časa do časa nujno pregledati od kod po kakšni poti in kam nas vodi naša usoda. Kam vodi usoda številčno majhno slovensko manjšino na ozemlju madžarske države. Kratek povzetek delim z vami, cenjeni udeleženci 15. Vseslovenskega srečanja v Državnem zboru Republike Slovenije. Spremite torej prisrčen pozdrav Slovenke iz sosednje Madžarske, katere državljanka sem od svojega rojstva enako kakor se imam za Slovenko in s tem tudi za pripadnico slovenskega naroda vse od najzgodnejšega zavedanja svoje biti. Ko prestopim mejo med našima državama, ponavadi rečem, da sem prišla od doma domov, kajti mi, ki smo se rodili na neslovenskem ozemlju slovenskim staršem ali mi katerih prababice in pradedje so bili Slovenci, smo enako del slovenskega naroda kot tisti, ki so se rodili v Sloveniji slovenskim staršem in živijo tukaj v Sloveniji. Oblika kokoši namreč, ki jo riše zemljevid Slovenije, zaobjema Slovence v državi Slovenije. Pri glavi kokoši na severozahodnem koncu današnjega slovenskega sveta na ozemlju pradavne staroslovenske Panonije, ampak zgodovinsko že več kot tisočletja vedno del Madžarske, se nahaja Slovensko Porabje. V imenu skrit pomen kaže, da se govori o pokrajini ob reki Rabi. Slovensko Porabje ki so nekoč imenovali Vendska Krajina, Slovence so pa poimenovali Vendi, je del skrajnega zahoda Madžarske v Železni županiji kjer živi še do danes okrog 3 tisoč 500 Slovenk in Slovencev, na Madžarskem vse skupaj pa okrog 4 tisoč 500. Danes smo edina narodnost na Madžarskem s katero živijo Madžari neprekinjeno skupaj že enajst stoletij. Čeprav je prvi ogrski kralj Sveti Štefan povedal, da država z enim jezikom in z eno samo kulturo je šibka in slaba, na Madžarskem včasih niso marali manjšin. V drugi polovici 19. Stoletja so se v Porabju večkrat dogajale neprijetnosti pripadnikom slovenske manjšine, a kljub temu se je slovenska beseda in kultura ohranila. Med obema svetovnima vojnama se madžarske oblasti niso dosti ukvarjale z narodnostjo, niso skrbele za ohranjanje in razvoj teh. Sprememba madžarske ustave leta 1972 je z določbo o enakopravnosti manjšin dala možnost za rabo jezika. Razvoj v Porabju je v drugi polovici 20. stoletja bila najmočnejša ovira zaprtost od notranje Madžarske in tudi od matične države Slovenije. Za Porabje sta bili do konca 70. let prejšnjega stoletja značilni gospodarski panogi poljedelstvo in živinoreja. Zemlja je slabo rodovitna, preživljati se iz nje je bil za Porabce težek kruh. V drugi polovici 20. stoletja se je vse več Porabcev zaposlovalo v monoštrski tovarni in so hodili na različna sezonska dela po celi Madžarski. Slovence so spoštovali delodajalci, ker so vedno bili skromni, vztrajni, čvrsti in pridni. Največ zaposlenih je delalo v treh izmenah, ampak tja do začetka 1990. let so doma tudi nadaljevali kmečko delo. Na žalost veliko Porabk in Porabcev se je preselilo iz Porabja s trebuhom za kruhom v večja madžarska mesta. Škoda, da o Slovenskem Porabju do danes ni slovenske firme, kjer bi se menda naši ljudje z veseljem zaposlili in vemo, da na Madžarskem je več kot 50 slovenskih podjetnikov, nobenih pa v Porabju. Za Slovence v Porabju je politična sprememba madžarske prinesla veliko novosti. Vidne, občutljive in resne spremembe. Država je začela izboljševati svoj odnos do manjšin. Madžarska in Slovenija sta leta 1992. Sprejeli meddržavni sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in Madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji. Na podlagi sporazuma o zaščiti obeh manjšin se je veliko naših nujnih zahtev lahko izpolnilo, ne smemo se pa ustaviti, saj dela, ki služi slovenski narodnosti na Madžarskem, je še in še. Odnos vlade madžarske do pripadnikov slovenske narodne skupnosti se je v marsičem spremenil v zadnjih 20 letih v zagotavljanju pravic avtohtone slovenske narodne skupnosti in njihovem uresničevanju. Spremembe so odprle poti, po katerih smo začeli na novo oblikovati svoje narodnostno zavedanje, določati svoje cilje in reševati pereče naloge. V kratkem smo prepoznali, da le z močno organiziranostjo in zavestnimi ter zavzetimi vodji lahko na novo gradimo slovenske narodnostne organizacije, se organizira dobro narodnostno šolstvo, začnejo delati slovenske kulturne skupine, z namenom, da bi ohranjale šege in običaje, stare že skoraj za pozabljene tradicije. Ohranjanje slovenskega jezika v Porabju in slovenski skupnosti na Madžarskem je naš prvi cilj. Veliko lahko naredijo in imajo veliko odgovornost na tem področju narodnostne organizacije, mediji, šole, narodnostne vzgojne in izobraževalne institucije.

27. oktobra 1990 je bila ustanovljena Zveza Slovencev na Madžarskem, katere člani in predsedstvo od začetka vlagajo veliko energije in prizadevanj v izboljšanje položaja narodne skupnosti. Zvezo predstavlja predsednik, ki je od začetka Jože Hirnök, organa zveze pa sta občni zbor in predsedstvo. Organizacija prireja razne programe, koordinira in financira delovanje amaterskih kulturnih skupin v Porabju, opravlja založniško dejavnost. V Porabju od konca 20. stoletja deluje skupaj z otroškimi skupinami štiri, pet slovenskih folklornih skupin, pet, šest pevskih zborov oziroma ljudskih pevk, tri, štiri amaterskih gledaliških skupin, ki tudi na odru ohranjajo porabsko-slovensko kulturo, dediščino Slovencev na Madžarskem. V okviru zveze je začel izhajati časopis Porabje leta 1991. Danes je financiran preko državne slovenske samouprave iz madžarskega proračuna, tisk časopisa pa financira Slovenija. Novembra 1998 se je uresničila največja želja porabskih Slovencev, odprtje Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. V domu ima svoje prostore zveza, uredništvo časopisa, slovenski radio, tu je tudi gostinski obrat, slovenski hotel in restavracija Lipa. Stavba in oprema čakata na obnovitev, za kar se je treba spet boriti za finančno podporo, saj iz lastnih sredstev tega zveza ne bi mogla opraviti. Na pobudo matične domovine je zveza ustanovila razvojno agencijo Slovenska krajina, to je neprofitna organizacija, ki dela in se zavzema za kulturni, turistični in gospodarski razvoj slovenskega Porabja. O delovanju in uspehih boste danes še slišali od vodje agencije Andreje Kovač.

Državni zbor Madžarske je leta 1993 sprejel Zakon o narodnih in etničnih manjšinah, ki je omogočil za manjšine na Madžarskem ustanavljanje manjšinskih lokalnih in državnih samouprav. Jeseni leta 1994 so potekale volitve, spomladi leta 1995 pa so Slovenci prvič volili člane Državne slovenske samouprave, ki je postala najvišji predstavniški organ Slovencev v državi in si od začetka ustanovitve zastavlja kot najbolj pomembno nalogo ohranjanje in negovanje narodnostnega slovenskega jezika, kulture ter razvijanje narodnostne identitete pripadnikov skupnosti. Organizacijo vodi predsednik, ki je 20 let že Martin Ropoš. Glavni organ je občni zbor, ki se odloča glede proračunskega načrtovanja, izvajanja ali sodelovanja v različnih projektih, oblikovanja delovnih načrtov, zaposlovanja delavcev na uradu in še marsikaj. Naloge in obveznosti občnega zbora in urada so se v zadnjih letih precej razširile. Nujno je bilo povečati in posodobiti prostore sedeža organizacije, k čemur je finančno prispevala skoraj 50 milijonov forintov madžarska vlada. Državna slovenska samouprava je lastnik vse več ustanov vezane na naš jezik, zgodovino in kulturo. Na Gorenjem Seniku so pred petimi leti odprli Kuharjevo spominsko hišo in prvo slovensko zbirko v Porabju kot del čezmejnega projekta sosed k sosedu. V stavbi so rekonstruirani župnijski urad, prostori nekdanjega župnika Januša Kuharja in še drugi cerkveno zgodovinski predmeti. Eni čakajo tudi svojo obnovo, če bo uspelo dobiti kakšen projektni ali sponzorski denar za to delo. V poslopju poleg spominske hiše je pa na ogled etnološka zbirka predmetov, ki so ju uporabljali pri gospodarskih delih Porabci oziroma Slovenci v Porabju. Ta delček zgodovine Porabskih Slovencev in samo pokrajino bi si morali ogledati vsi osnovnošolci in srednješolci tudi iz Slovenije, spoznati kulturno dediščino, življenje pripadnikov slovenskega naroda izven države, mora biti obvezna zahteva nacionalne vzgoje in izobraževanja. 23. 6. leta 2000, torej pred petnajstimi leti se je oglasil Radio Monošter, prva radijska postaja Porabskih Slovencev na Madžarskem. Oddaje v slovenščini, v porabščini(?), lahko poslušamo danes že dve uri, živa slovenska beseda neprimerno veliko pomeni pri ohranjanju materinščine. Od 1. Julija 2012 je vzdrževalec dveh dvojezičnih osnovnih šol državna slovenska samouprava, to sta dvojezična Osnovna šola Jožefa Košiča na Gorenjem Seniku in dvojezična Osnovna šola Števanovci. Ker otroci pomenijo prihodnost slovenske narodnosti na Madžarskem, narodnostna dvojezična vzgoja je izredna dolžnost vseh nas. V Porabju je vedno potekal pouk slovenskega jezika, nekoč v zgodovinski razdalji celo pouk v slovenskem jeziku. Odvisno pa od političnega položaja na Madžarskem, je šolstvo v maternem slovenskem jeziku dobilo več ali manj pozornosti. Do prvega desetletja 21. stoletja so porabske osnovne šole poučevali slovenski jezik kot jezik manjšine. Učenci so prihajali na šole z znanjem porabskega jezika in kar uspešno osvajali tudi knjižni jezik. Učiteljice in učitelji so vsako leto hodili na seminarje v Jugoslavijo, danes v Slovenijo na izpopolnjevanje in poglabljanje znanja knjižnega slovenskega jezika, književnosti, zgodovine in zemljepisa. To možnost imamo tudi še danes, prav ta teden poteka to izobraževanje. Porabsko šolstvo je del madžarskega šolskega sistema, zanj so veljavni, za celo madžarsko državo veljavni zakoni. V dobro opremljeno šolo na Gorenjem Seniku se vpisujejo učenci iz vasi samega Gornjega Senika, iz Dolnjega Senika, iz Sakalovc, Slovenske vasi ter iz Monoštra. Dvojezično Osnovno šolo v Števanovci obiskujejo učenci iz Števanovcev, Odkovec, Andovec, Izvirice, Ritkarovec in tudi iz Monoštra. Obe šoli sta bili v zadnjih petnajstih letih obnovljeni kot narodnostni slovenski šoli, iz madžarskih finančnih sredstev v vsoti 100 milijonov forintov. Pri opremi je pomagalo tudi Ministrstvo za izobraževanje Republike Slovenije. Vzdrževanje šol državna slovenska samouprava opravlja po posebni izobraževalni pogodbi madžarske vlade, v zadnjih letih finančno prav dobro skrbi za narodnostne šole, za kvaliteto pouka pa moramo poskrbeti ravnateljici s svojima pedagoškima kolektivoma. Šole imajo kadrovske probleme, zato se obračamo za pomoč na matično Slovenijo, tudi v obliki gostujočih učiteljev slovenskega jezika oziroma za strokovne učitelje na usmeritvi gostinstva in turizma. Pouk jezika je nujen tudi na Osnovni šoli v Monoštru. Na osnovnih šolah se tako vse skupaj uči sedaj 154 učencev, na srednjih šolah pa 37, slovenski jezik. Poučujejo slovenski jezik na gimnaziji in na Srednji šoli v Monoštru. V vrtcih je tudi prisoten slovenski materni jezik. Pet vrtcev ga uporablja, ima program zanj, saj so povsod zaposlene vzgojiteljice z znanjem domačega jezika. Od 1980. leta obstaja katedra za slovenski jezik v Sombotelu na visoki šoli oziroma ta sedaj že dela kot univerza. Več študentov konča tudi v Sloveniji na filozofski fakulteti, samo vrnitev diplomantov od koder izvirajo se le deloma uresničuje. Vsak mesec dvakrat ima svojo oddajo Sombotelska televizija z naslovom, Slovenski utrinki, katera tudi sporoča o življenju Slovencev na Madžarskem.

Od januarja 2014 je povezan južni in zahodni del Porabja z direktno cestno povezavo, na kar smo Porabci veliko čakali. Od 2014. leta je zagotovljena zastopanost naše narodnosti v madžarskem parlamentu. To delo kot zagovornica opravljam jaz. Nimam sicer enakih pravic, kot če bi bila poslanka, ker nimam pravice glasovanja, ampak marsikaj se pa da tudi doseči s to pozicijo. Upam, da bom na tem področju uspešno lahko pomagala svojim rojakom. Nujno je delati za razvoj gospodarstva v Porabju, za optimalen razvoj turizma, predvsem z namenom, da mlado generacijo ustavimo doma, ker če si bodo našli možnosti za preživljanje, ne bodo zapuščali naših krajev in ne bo padalo število Slovencev v Porabju na Madžarskem. Vsi se zavedamo, da je potreben dialog med generacijami. Jaz namreč imam upanje, da si tudi mladi želijo ohraniti in krepiti kulturno identiteto. V ta namen sta sprejeli obe organizaciji Slovencev na Madžarskem, zato organizirajo programe za združenje pripadnikov različnih generacij, dejavnosti poskušajo prilagoditi interesom mladih. Upam, da še čez nekaj let bomo lahko povedali kaj tudi o tem krogu uspehov Slovencev na Madžarskem, o sodelovanju Slovenije in pripadnikov slovenske narodnosti v sosednji državi. Čeprav je že minil teden dni od 24. obletnice samostojnosti Slovenije, čestitam ob dnevu državnosti in želim, da bi Slovenija ohranila svoje lepote, prijetnosti, da bi bila vedno dobra mati vseh Slovencev doma in onkraj meja. Bog živi Slovenijo, vse tukaj zbrane Slovenke in Slovence.

Hvala za pozornost.